1-2. Emɔ ci nu yí Kristotɔ atɛnŋ ale shigbe shanŋ do leɔ? (1 Korɛntitɔwo 15:58)

 LE EXWE 1978 mɛɔ, wocu shanŋ lɛgbɛ ɖeka do Tokyo le Japon yí eɖo exɔlexɔji 60. Amɛwo biɔkɔ se mɔ lé shanŋ lɔ awɛ anɔ te ci nyigban hunhunnɔ blaŋblaŋ le ju lɔ mɛ ma. Lé wowɛ do yí shanŋ lɔ atɛnŋ anɔ teɔ? Wowa xɔ lɔ yí esɛnŋ gan yí gbetrɔnɔ do nɔnɔmɛ lɔwo nu nɔ nyigban hunhun. Kristotɔwo le shigbe shanŋ cɛ ɛnɛ. Le emɔ ci jiɔ?

² Kristotɔ ɖo anɔ te goguiɖe gan yí agbetrɔ do nɔnɔmɛwo nu le dredrenu. Éɖo anɔ te goguiɖe yí aɖui mɔ yeawanɔ do Yehowa sewo koɖo gɔnmɛɖosewo ji gashiagamɛ. (Hlɛn 1 Korɛntitɔwo 15:58.) Éɖo “alɔn asenɔ tonu” yí dadanɔ le Yehowa sewo ji o. Nɔ mìatrɔ anuiɔ, éɖo anyi mɛ ci yí “senɔ nu gɔnmɛ” yí atrɔnɔ do nɔnɔmɛwo nu nɔ eʒan. (Ʒaki 3:17, NWT) Kristotɔ ci yí ɖo susu sɔgbe nyɔ mɛ desɛnnɔŋ ɖoɖu alo lɔnnɔ do enuɖekpokpui ji kpoŋ ɖeɖe ahan o. Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ lé mìatɛnŋ anɔ te goguiɖe do. Mìagbekpɔ enu amatɔn ciwo yí Satana wanɔ keŋ nɔ tonusese nɔ Yehowa agbɔnnu nɔ mì koɖo lé mìawɛ yí aɖu yi gblajejewo ji do.

3. Ese ciwo yí Esenatɔ Gangantɔ lɔ na do Edɔ. 15:28, 29 mɛɔ?

³ Esenatɔ Gangantɔ lɔ ci yí nyi Yehowa nanɔ ese ciwo mɛ kɔ yi mɛwo. (Ezai 33:22) Le kpɔwɛ mɛ, edɔjikpɔha ci yí ni le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ na enu amɛtɔn  ciwo mɛ Kristotɔ ɖo anɔ goguiɖe le: (1) woɖo agbe vojusɛnsɛn yí asɛn Yehowa ɖekɛ kpaŋ, (2) woɖo alɔn do Yehowa se ci yí nu mɔ ehun nyi nu kɔkɔɛ ji, koɖo (3) woɖo alɔn do agbenywinɔnɔ se ci yí le Bibla mɛ ji. (Hlɛn Edɔwawawo 15:28, 29.) Lé Kristotɔ ciwo li gbɛ nɔnɔ te goguiɖe le enu amɛtɔn lɔwo mɛ doɔ?

4. Lé mìsɛnnɔ Yehowa ɖekɛ doɔ? (Enyɔdasɛ 4:11)

⁴ Mìgbenɔ vojusɛnsɛn, yí sɛnnɔ Yehowa ɖekɛ kpaŋ. Yehowa nu nɔ Izraɛliviwo mɔ yeɖekɛ yí woɖo asɛn. (2 Ese. 5:6-10) Yí ci Legba va te Yesu kpɔɔ, Yesu na yi mɛ kɔ petii mɔ Yehowa ɖekɛ yí mìɖo asɛn. (Mt. 4:8-10) Eyi taɖo mìdesɛnnɔ enutata ci amɛwo sɛnnɔ le cɔciwo mɛ o. Mìdesɛnnɔ agbetɔwo hɛnnɛ o, mìdesɛnnɔ sɛnsɛnŋkɔnɔtɔwo, politiki gawo, alo mɛ ciwo yí ŋkɔ yi to nɔ le ayeɖedaɖɛ nuwo mɛ o. Yehowa kpaxwe yí mìle, mìsɛnnɔ yɛɖekɛ ci yí “wa nuwo pleŋ.”​—Hlɛn Enyɔdasɛ 4:11.

5. Nyi yí taɖo mìwanɔ do Yehowa se ci yí mɔ agbe koɖo ehun nyi enu kɔkɔɛ jiɔ?

⁵ Mìwanɔ do Yehowa se ci yí mɔ agbe koɖo ehun nyi enu kɔkɔɛ ji. Nyi yí taɖoɔ? Yehowa mɔ ehun le dumɛ nɔ agbe ci yí nyi enu gangan ɖeka ci yí so gbɔ. (1 Ese. 17:14) Ŋkɔtɔ ci Yehowa ɖe mɔ nɔ agbetɔwo mɔ wole ɖu lanwoɔ, énu nɔ wo mɔ woŋgbeɖu hun o. (Gɔnm. 9:4) Égbetrɔ yí nu se cɛ do Moizi Se lɔ mɛ nɔ Izraɛliviwo. (1 Ese. 17:10) Égbeto exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ dɔjikpɔha lɔ ji yí ŋwlɛ nɔ Kristotɔwo mɔ “woŋgbe tɔ aɖe . . . ehun o.” (Edɔ. 15:28, 29) Mìwanɔ do ese cɛ ji nɔ mìjikɔ asɔ gbeta kudo dotoxwe nyɔwo nu. b

6. Egbla ciwo mìdonɔ yí wanɔ do agbenywinɔnɔ se Yehowa tɔwo jiɔ?

⁶ Mìtekpɔ yí wanɔ do agbenywinɔnɔ se Yehowa tɔwo ji. (Ebre. 13:4) Apotru Pɔlu nu le kpɔwɛnyɔnunu mɛ mɔ mìwo le “wu” mìwo lankpu ŋcinuwo, yi gɔnmɛ yí nyi mɔ mìɖo ado gbla sɛnsinɖe yí awa enu ci ji mìkpe yí ami enudɔndɔn ciwo gbaza dronɔ wawa. Mìdekpɔnɔ ŋɖe alo wanɔ ŋɖe ci yí adɔ mìawa gbɔdɔndɔn masɔkoɖose nu ɖe o. (Kol. 3:5; Job 31:1) Nɔ wosɔ nuvɔn te mì kpɔɔ, mìgbenɔ susu alo nuwana ci yí atɛnŋ adahɛn exlɔnyinyi ci yí le mìwo koɖo Mawu gblamɛ.

7. Nyi mìɖo aɖo koŋ yí awaɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

⁷ Yehowa ji mɔ mìwo le wa do enyɔ ciwo pleŋ wokpla mì ji “so ji mɛ.” (Rɔm. 6:17) Mìkpɔnɔ nyɔnawo gashiagamɛ nɔ mìwa do yi sewo ji, eyi wodatɛnŋ atrɔ yi se lɔwo o. (Ezai 48:17, 18; 1 Kor. 6:9, 10) Mìtekpɔ yí wanɔ ci ji mìkpe nɔ mìwo nu akpe nɔ Yehowa yí mìwanɔ nu shigbe ehajitɔ ci yí mɔ: “Na je agbla ŋsɛn tɔ yí a na bubu ao sewo pleŋ.” (Eha. 119:112) Vɔ Satana yɛ jinɔ mɔ yeana yí wawa do ese lɔwo ji agbɔnnu nɔ mì. Lé ewɛni doɔ?

8. Lé Satana zannɔ yumɛcici keŋ nɔ mìŋgbenɔ te goguiɖeɔ?

⁸ Yumɛcici. Legba zannɔ tamɛsɛnsɛn do amɛ nu koɖo amɛjiʒinʒin keŋ nɔ mìdanɔ te goguiɖe o. Yi dro yí nyi mɔ ‘yeadrɛn’ mì keŋ adahɛn exlɔnyinyi ci yí le mìwo koɖo Yehowa gblamɛ. (1 Piɛ. 5:8) Woci yumɛ nɔ exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo, xo wo yí wu ɖowo, ɖo woɖui mɔ yewoakpɔtɔ anɔ te goguiɖe. (Edɔ. 5:27, 28, 40; 7:54-60) Satana kpɔtɔ zanzan yumɛcici le egbɛ mɛ. Lé wosɛnkɔ tamɛ le  mìwo nɔviwo nu le Russie koɖo le eju buwo mɛ alo cikɔ yumɛ nɔ wo to mɔ buwo ji dasɛ yi petii.

9. Dre enu ci yí taɖo ele mɔ mìɖo akpɔnɔ mìwoɖekiwo ji kudo amɛjiʒinʒin ci yí dezenɔ gannaganna nu.

⁹ Amɛjiʒinʒin ci yí dezenɔ gannaganna o. Satana zannɔ “nuvwin” yí sɔ cinɔ yumɛ nɔ mì. (Efe. 6:11) Mìasɔ nɔviŋsu Bob kpɔwɛ. Woglwin do dotoxwe keŋ awa dɔ ni. Éɖe mɛ nɔ doto lɔwo mɔ nɔ ŋɖeŋɖe jɔjɔ can ɔ, wodeɖo ado ehun nɔ ye o. Doto ci yí awa dɔ lɔ ni lɔn do yi gbeta lɔ ji. Vɔ ezan ci yí doŋkɔ nɔ gbecigbe woawa dɔ niɔ, ci yí Bob xomumɛtɔwo yi axwe ɖegbɔɔ, doto ci yí sɔnɔ amɛ do alɔnmɛ va kpɔɛ. Énu nɔ Bob mɔ taŋfuin wodado hun ni o, vɔ woasɔ hun lɔ ɖɛ, wodenyanɔ nu o, nɔ evaʒan ɔ woadui ni. Taŋfuin doto lɔ bui mɔ Bob atrɔ yi susu ci yi xomumɛtɔwo dele gbɔ o. Vɔ Bob kpɔtɔ le gbeji yí nu ni mɔ nɔ ŋɖeŋɖe gbejɔkɔ can ɔ, wodado hun nɔ ye o.

10. Nyi yí taɖo mɛ ciwo yí dekpɔnɔ Yehowa sewo do ŋɖe ji o susu nyi fɛnca nɔ mìɔ? (1 Korɛntitɔwo 3:19, 20)

¹⁰ Mɛ ciwo yí dekpɔnɔ Yehowa sewo do ŋɖe ji susu. Nɔ mìkpɔnɔ nuwo koɖo agbetɔ susuɔ, etɛnŋ vadɔ yí mìagbali Yehowa koɖo yi sewo. (Hlɛn 1 Korɛntitɔwo 3:19, 20.) “Xexe cɛ mɛ ŋununyanya” dɔ yí amɛwo degbesenɔ tonu nɔ Mawu o. Kristotɔ ɖewo ciwo yí le Pɛgamu koɖo Tiati vatɔ susu ci mɛ ciwo yí le wowo ju mɛ ɖonɔ do vojusɛnsɛn koɖo gbɔdɔndɔn masɔkoɖose nu ɖoɖo. Yesu na nukplamunyɔ sɛnŋ hamɛ amɛve cɛwo, ɖo woɖe mɔ do gbɔdɔndɔn masɔkoɖose nu. (Enyɔ. 2:14, 20) Egbɛɔ, mɛ ciwo yí trɔdo mì jinɔ mɔ mìaɖo susu dɔndɔnwo. Xomumɛtɔ koɖo amɛnyanyiwo aji mɔ mìaxɔɛ se mɔ mìwo nyɔ mɛ sɛnnɔŋ ɖoɖu yí nɔ mìda le Yehowa sewo jiɔ, dewa ŋɖe o. Le kpɔwɛ mɛ, wotɛnŋ nu nɔ mì mɔ degble ŋɖe mɔ mìanɔ agbe dɔndɔn o yí agbenywinɔnɔ se Bibla mɛ tɔwo degbenyɔ nɔ egbɛ o.

11. Nɔ mìle te goguiɖe ɖe, nyi mìdeɖo awaɔ?

¹¹ Nɔ hwenuwo vayikɔɔ, mìtɛnŋ vatɔ nunu le mìwoɖekiwo mɛ mɔ emɔdasɛnamɛ ci Yehowa nakɔ mì mɛ dekɔ nywiɖe o. Hweɖewonuɔ, mìtɛnŋ vaji mɔ “mìawa nu wu enu ciwo woŋwlɛ ɖɛ wo.” (1 Kor. 4:6, NWT) Eyi sɛnsɛnŋkɔnɔtɔ ciwo yí le Yesu hwenu wa. Ci wovasɔ agbetɔ sewo ɖɔli Moizi Se lɔɔ, evanyi agban kpɛnkpɛn le ta nɔ jukɔn lɔ. (Mt. 23:4) Yehowa nanɔ emɔdasɛnamɛ ciwo mɛ kɔ to yi Nyɔ lɔ koɖo yi habɔbɔ ji. Susu bu ɖe deli ci yí taɖo mìagbesɔ nyɔ buwo kpe ese yitɔ lɔwo o. (Elo. 3:5-7) Eyi taɖo mìdeɖo gbe awa nu wu enu ciwo woŋwlɛ ɖɛ wo alo ado sewo nɔ mìwo kpena xɔsetɔwo so enyɔ ciwo nu amɛ ŋtɔ asɔ gbeta so o.

12. Lé Satana zannɔ “amɛbleble gbali” doɔ?

¹² Amɛbleblewo. Satana zannɔ “amɛbleble gbaliwo” koɖo “xexe mɛ gɔnmɛjeje nukplakplawo” sɔ blenɔ amɛwo yí gbesɔ donɔ mama wo mɛ. (Kol. 2:8, NWT) Le xwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛɔ, amɛbleble nukplakpla cɛwo nyi agbetɔ susuwo kplakpla amɛwo, Ʒuifu nukplamu ciwo yí dele Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo mɛ o koɖo nunu mɔ Kristotɔwo ɖo agbewa do Moizi Se lɔ ji. Enukplakpla cɛwo nyi amɛbleble ɖo wodɔnnɔ amɛwo susu so Yehowa, mɛ ci gbɔ yí enunyanya adodwitɔ lɔ so gbɔ. Egbɛɔ, Satana zannɔ hladio, televiʒiɔn koɖo ɛntɛnɛti yí kakanɔ enyɔ ciwo nu kpeɖoji dele o koɖo ŋsunyɔ ciwo yí politiki gawo nunɔ. Ŋsukankannyɔ  ŋtɔ́wo ɖyi sugbɔ le COVID-19 dɔ̀bamɛ lɔ hwenu. c Yehowa Kunuɖetɔ ciwo yí kplɔ emɔdasɛnamɛ ciwo habɔbɔ lɔ na do deci enulolokpɔ mɛ shigbe mɛ ciwo yí kplɔ ŋsukankannyɔ lɔwo do nɛ o.​—Mt. 24:45.

13. Nyi yí taɖo mìɖo ale zanŋte nɔ mìwo susu ŋgbeso le enuveviwo jiɔ?

¹³ Enu ci yí dɔnnɔ amɛ susu so enuveviwo ji. Mìwo susu ɖo anɔ “ŋciwo yí le veviɖe wu ji.” (Fili. 1:9, 10, NWT) Nɔ mìwo susu le nugbaliwo jiɔ, ana mìagu ŋsɛn koɖo gamɛ do ayamɛ. Enu ciwo mìwanɔ blaŋblaŋ shigbe ŋɖuɖu, enununu, koɖo edɔ ci mìawa aɖu nu atɛnŋ avadɔn mìwo susu so enuvevitɔwo ji nɔ mìsɔ wo mɔ wonyi enu ŋkɔtɔ le agbe mɛ. (Luiki 21:34, 35) Gbesɔ kpe niɔ, mìsenɔ ŋciwo yí jɔjɔ le agbe lɔ mɛ koɖo politiki nyɔwo gbeɖeka duu. Mìɖo anya wawa nɔ nyɔ ŋtɔ́wo ŋgbexa susu mɛ nɔ mì o. Nɔ denyi ahan ɔ, mìtɛnŋ vatɔ akpa ɖe ji nɔnɔ le susu koɖo ji mɛ. Satana zannɔ ŋcɛwo pleŋ ciwo nu mìxo nuxu so koɖo susu mɔ yeasɔ gbɔjɔ gbeta ci mìsɔ mɔ mìawa nunywi. Ecɛyɛ mìaxo nuxu so lé mìatɛnŋ aɖu agbla ciwo ejejeɛ ji keŋ akpɔtɔ anɔ te sɛnsinɖe.

14. Nyi yí nyi ŋɖeka ci mìatɛnŋ awa yí akpɔtɔ anɔ te sɛnsinɖe le Yehowa kpaxweɔ?

¹⁴ Bu tamɛ kpɔ so ŋci yí taɖo èsɔ eoɖeki jo nɔ Yehowa yí wa ʒinʒindoshimɛ nu. Èwa afɔɖeɖe cɛwo ɖo èji mɔ yeanɔ Yehowa kpaxwe. Bu tamɛ kpɔ so enu ci yí na èkando ji mɔ yekpɔ nyɔnɔnwi lɔ nu. Èkpla nyɔnɔnwi ci yí kudo Yehowa nu yí bubu koɖo lɔnlɔn ci èɖo nɔ Edao ci yí le jeŋkwi mɛ vasɛnsɛnŋ doji. Èvaɖo xɔse yí gbetrɔ ji mɛ. Èje agbla yí mi enudɔndɔn wawa yí vanɔkɔ agbe esɔkɔ koɖo Yehowa dro. Ci èvakpɔ mɔ Yehowa sɔ ye nuvɔnwo sɔ ke yeɔ, èvoŋ le eoɖeki mɛ. (Eha. 32:1, 2) Èyinɔ Kristotɔwo bɔbɔwo yí tɔ enunywi ciwo èkpla nunu nɔ mɛbuwo. Eyi ci èvasɔ eoɖeki na yí wa ʒinʒindoshimɛɔ, ètɔ agbe mɔ lɔ ji zɔnzɔn yí èɖui mɔ yeakpɔtɔ azɔnkɔ emɔ lɔ ji.​—Mt. 7:13, 14.

 ¹⁵Kplanɔ Mawu Nyɔ lɔ yí abunɔ tamɛ kpɔ so nu. Shigbe lé aci ci eke yi gu nɔ nɔnɔ te sɛnsinɖe nɛɔ, ahanke mìanɔ te sɛnsinɖe nɔ mìɖo xɔse sɛnŋ do Mawu nu. Nɔ aci ɖe shinkɔɔ, eke yitɔwo yinɔ gu yí gbekekenɔ doji. Ahanke nɔ mìkplakpla nu yí bukɔ tamɛ kpɔ so nuɔ, mìwo xɔse asɛnŋ doji yí mìagbeɖo kankandoji sɔwu mɔ Mawu mɔwo yí nyi nywitɔ. (Kol. 2:6, 7) Bu tamɛ kpɔ so lé Yehowa mɔdasɛnamɛwo, yi nukplamu koɖo etaglɔnnamɛ kpedo yi sɛntɔwo nu le blema. Le kpɔwɛ mɛ, hwenu yí mawudɔla ɖeka dredreɛ gbedoxɔ ci Ezekiɛli kpɔ le ŋtegan mɛɔ, Ezekiɛli le ŋkuvi do nu nywiɖe. Ŋtegannukpɔkpɔ cɛ do ŋsɛn Ezekiɛli, yí nukplamu nywiwo le mɛ nɔ mì kudo lé mìawa do Yehowa sewo ji le sɛnsɛn mɛmi lɔ mɛ nu. d (Eze. 40:1-4; 43:10-12) Mìwo can mìakpɔ nyɔna le mɛ nɔ mìzan gamɛ sɔ kplanɔ Mawu Nyɔ lɔ yí bunɔ tamɛ nywiɖe so ŋciwo mìkpla nu.

16. Ci Bob ɖo jitri ɖe, lé ekpedo nu doɔ? (Ehajiji Wema 112:7)

¹⁶ Tekpɔ yí aɖo jitri. Efyɔ Davidi nu mɔ yedami Yehowa lɔnlɔn kpɔ gbeɖe o ci eji ha mɔ: Mawu “a do edɔngbegbe lanmɛ nɔ ŋ.” (Eha. 57:7) Mìwo can mìatɛnŋ aɖo dɔngbegbe ŋtɔ́ han nɔ mìkannɔdo Yehowa ji keŋkeŋ. (Hlɛn Ehajiji Wema 112:7.) Kpɔ lé ecɛ kpedo nɔviŋsu Bob ci nu mìxo nuxu so vayi nu. Ci ese mɔ woasɔ hun do akpa nɔ evaʒan woadui nɔ yeɔ, éɖo ŋci zeɖeka mɔ nɔ enyi woavado hun nɔ yeɔ, yeaso le dotoxwe lɔ zeɖeka. Le yiyimɛɔ, Bob vanu mɔ, “Ŋdexo nu kpɔ ɖeeɖe o yí ŋdevɔn can o.”

17. Nyi mìatɛnŋ akpla so ŋci mɛ Bob to nuɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁷ Bob gbe dɔn ahan ɖo esɔ gbeta xoxoxo mɔ yeakpɔtɔ anɔ gbeji gbɔxwe yí vayi dotoxwe. Ŋkɔtɔɔ, éjijiɛ mɔ yeado jijɔ nɔ Yehowa. Amɛvetɔ, ékpla nu so Bibla  koɖo Bibla wemawo mɛ kudo lé agbe koɖo hun nyi enu kɔkɔɛ do. Amɛtɔntɔ, ékando ji mɔ wawa do Yehowa mɔdasɛnamɛwo ji ahɛn nyɔna mavɔmavɔwo vɛ. Mìwo can mìatɛnŋ aɖo jitri ŋtɔ́ han nɔ mìtotoɔ cukaɖa ɖekpokpui mɛ can.

18. Lé Baraki xolɔlɔ lɔ kpla mì mɔ mìɖo akannɔdo Yehowa jiɔ? (Kpɔ foto ci yí le akpa lɔ ji.)

¹⁸ Kando Yehowa ji. Baraki ɖu ji, ɖo ékando Yehowa mɔdasɛnamɛwo ji. Hwenɔnuɔ, Izraɛliviwo dedra do ɖɛ nɔ ahwawawa o, wodeɖo ahwawanuwo kpetii o, vɔ Yehowa nu nɔ Baraki mɔ yi le yi wa ahwa koɖo Kannatɔwo hwaga Sizera koɖo yi hwakɔn ciwo yí ɖo ahwawanu sugbɔ. (Koj. 5:8) Enyɔnuɖɛtɔ Debora nu nɔ Baraki mɔ yɛ le yi bali mɛ keŋ akpe ta koɖo Sizera koɖo yi hwakeke ciwo yí wu 900. Agbɔnnu nɔ Izraɛliviwo mɔ woawa ahwa koɖo Kannatɔwo le bali lɔ mɛ, ɖo ahwakekevi wowotɔwo lɔnɔ ju sugbɔ. Ci ele ahan can ɔ, Baraki wa do enyɔ ci wonu ni ji. Ci ahwawatɔ lɔwo va Tabɔ To jiɔ, Yehowa na yí eshi gangan ɖeka ja, eyi baba lé Sizera hwahunviwo do te yí Yehowa na Baraki ɖu wo ji. (Koj. 4:1-7, 10, 13-16) Ahanke Yehowa ana mìaɖu ji nɔ mìkando ji yí gbekando emɔdasɛnamɛ ciwo ana mì to yi habɔbɔ lɔ ji.​—2 Ese. 31:6.

19. Nyi yí taɖo èɖui mɔ yeanɔ te sɛnsinɖeɔ?

¹⁹ Ci xexe cɛ gbekpɔtɔ liɔ, mìɖo aje agbla veviɖe gbɔxwe anɔ te sɛnŋsɛnŋɖe. (1 Tim. 6:11, 12; 2 Piɛ 3:17) Mína nɔ mìaɖui nɔ yumɛcici, amɛjijeje ci yí dezenɔ gannaganna o, agbetɔ susuwo, amɛbleble gbaliwo koɖo enu ciwo yí adɔn mìwo susu so le enu ciwo yí le veviɖe ji ŋgbena nɔ mìagbɔjɔ o. (Efe. 4:14) Ewaɖeɔ, mìakpɔtɔ anɔ te sɛnsinɖe yí akpɔtɔ alɔnkɔ Yehowa yí awanɔ do yi sewo ji. Ele ahan gan, mìɖo awanɔ nu le dredrenu. Le nyɔta ci yí gbɔgbɔ mɛɔ, mìakpɔ lé Yehowa koɖo Yesu nyi kpɔwɛ nywi nɔ mì do le enuwawa le dredrenu mɛ.