1. Lé nyɔnɔnwi lɔ wanɔ nɔ eoɔ?

 YEHOWA mɛwo lɔn nyɔnɔnwi ci yí le Mawu Nyɔ lɔ mɛ. Yi lɔ nu yí mìɖo xɔse do. (Rɔm. 10:17) Mìvakando ji mɔ Yehowa ɖo Kristotɔwo hamɛ lɔ nɔ anyi “kpotɔnu koɖo anyiɖogu nɔ nyɔnɔnwi lɔ.” (1 Tim. 3:15) Eyi mìsɔ jijɔ bubɔnɔ mìwoɖekiwo do gɔnmɛ nɔ ‘mɛ ciwo yí nɔnɔ ŋkɔ nɔ mì’ yí drenɔ nyɔnɔnwi ciwo yí le Bibla lɔ mɛ yí gbenanɔ mì mɔdasɛnamɛ ci yí sɔ koɖo edro Mawu tɔ.—Ebre. 13:17.

2. Sɔ koɖo Ʒaki 5:19 ɖe, nyi yí ajɔ do mì ji dru nɔ mìkpla nyɔnɔnwi lɔ can ɔ?

² Vɔ, ci mìvalɔn nyɔnɔnwi lɔ yí valɔn doji mɔ éʒan mɔ mìakplɔ Mawu habɔbɔ lɔ mɔdasɛnamɛwo do can ɔ, etɛnŋ vajɔ mɔ mìaso le mɔ lɔ ji dru. (Hlɛn Ʒaki 5:19.) Enu ci yí ajɔ ji nɔ Satana sɔwu yí nyi mɔ ana yí mìami kankando Bibla alo emɔdasɛnamɛwo ciwo mìxɔnɔ so Mawu habɔbɔ lɔ gbɔ ji.—Efe. 4:14.

3. Nyi yí taɖo mìɖo ahɛn nyɔnɔnwi lɔ goguiɖeɔ? (Efezitɔwo 6:​13, 14)

³ Hlɛn Efezitɔwo 6:​13, 14. Dajinjin o, Satana azan ŋsukankannyɔ sɛnŋsɛnŋ yitɔwo yí asɔ ble jukɔn lɔwo pleŋ nɔ woafɔn gu do Yehowa ji. (Enyɔ. 16:​13, 14) Mìatɛnŋ agbekpɔkpɔ emɔ mɔ Satana aje agbla veviɖe keŋ able Yehowa mɛwo. (Enyɔ. 12:9) Ŋci yí taɖo ele veviɖe mɔ mìana kpla mìwoɖekiwo keŋ anya vovototo ci yí le gblamɛ nɔ nyɔnɔnwi lɔ koɖo ŋsunyɔwo yí aɖo to nyɔnɔnwi lɔ nɛ. (Rɔm. 6:17; 1 Piɛ 1:22) Gbɔxwe mìagan le efunkpekpe gangan lɔ mɛɔ, aso lé mìɖonɔ to nyɔnɔnwi lɔ gbɔ do!

4. Nyi nu mìakan seŋ so le nyɔta cɛ mɛɔ?

 ⁴ Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ nɔnɔmɛ amɛve ciwo yí mìʒan yí woakpedo mì nu mìado jeshi nyɔnɔnwi ciwo yí so Mawu Nyɔ lɔ mɛ yí alɔn do emɔdasɛnamɛ ci yí so Mawu habɔbɔ lɔ gbɔ ji. Le yi goduɔ, mìakan seŋ so enu amɛtɔn ciwo mìawa keŋ akpɔtɔ ahɛn nyɔnɔnwi lɔ goguiɖe nu.

NƆNƆMƐ CIWO MÌƷAN KEŊ ADO JESHI NYƆNƆNWI LƆ

5. Lé vɔnvɔn nɔ Yehowa kpenɔdo mì nu mìdonɔ jeshi nyɔnɔnwi lɔ doɔ?

⁵ Vɔnvɔn nɔ Yehowa. Nɔ mìkpɔtɔ yí ɖoɖoɔ vɔnvɔn ŋtɔŋtɔ nɔ Yehowaɔ, mìaluin sugbɔ yí mìdaji mɔ mìawa ŋɖe yí ada le ji gbeɖe o. Mìjijiɛ veviɖe mɔ mìakpla vovototo ci yí le gblamɛ nɔ enywi koɖo evɔn, nyɔnɔnwi lɔ koɖo ŋsunyɔwo, keŋ nɔ mìwo nu akpe nɔ Yehowa. (Elo. 2:​3-6; Ebre. 5:14) Mìdeɖo alɔn gbeɖe yí vɔnvɔn ɖoɖo nɔ agbetɔ avawugan sɔwu lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Yehowa o, ɖo ŋci yí jɔnɔ ji nɔ agbetɔwo dejɔnɔ ji nɔ Yehowa gashiagamɛ o.

6. Lé vɔnvɔn nɔ agbetɔ dɔ yí Izraɛlivi ejutrɔtɔ amɛ́wo ciwo yí nyi gawo trɔ nyɔnɔnwi lɔ doɔ?

⁶ Nɔ mìvɔnnɔ nɔ agbetɔwo sɔwu Mawuɔ, mìtɛnŋ vaso gbeɖe nyɔnɔnwi lɔ ɖɛ. Mìasɔ ega 12 ciwo yí vayi trɔ gbeɖu nyigban ci Yehowa sɔ ɖo gbe nɔ Izraɛliviwo kpɔwɛ. Le ejutrɔtɔ amɛ́wo lɔwo kpaxweɔ, vɔnvɔn ci woɖo nɔ Kanatɔwo sɛnŋ sɔwu lɔnlɔn ci woɖo nɔ Yehowa. Wonu nɔ wowo kpena Izraɛliviwo mɔ: “Mì da tɛnŋ wa ahwa koɖo amɛ hunnɔwo o! Wo ɖo ŋsɛn sugbɔ sɔwu mì.” (Amh. 13:​27-31) Le agbetɔ nukpɔkpɔ mɛɔ, Kanatɔwo ɖo ŋsɛn wu Izraɛliviwo. Nyɔnɔnwi yɛnyi le akpa ɖe. Vɔ nɔ mɛɖe nu mɔ Izraɛliviwo daɖu wowo ketɔnɔwo jiɔ, édasɛ mɔ desɔ susu ɖo Yehowa ji o. Nɔ anyɔ saɔ, ejutrɔtɔ amɛ́wo lɔwo ɖo asɔ susu ɖo enu ci Yehowa ji mɔ Izraɛliviwo awa ji. Woɖo agbebu tamɛ kpɔ so ŋci  Yehowa wa nɔ wo vaan cɛyɛ vayi nu. Eyi woado jeshi mɔ ŋsɛn ci yí le Kanatɔwo shi denyi ŋɖe, nɔ wosɔ sɔ koɖo ŋsɛn ci yí le Yehowa ŋsɛnwokpleŋtɔ shi o. To akpo nɔ ejutrɔtɔ amɛ́wo lɔwo ciwo yí deɖo xɔseɔ, Ʒozue koɖo Kalɛbu ji mɔ yewo nu le kpe nɔ Yehowa. Wonu nɔ jukɔn lɔ mɔ: “Nɔ̀ Tɔhonɔ lɔn mì ɔ, Á kplɔ mì yì nyigban lɔ ji! Yí, Tɔhonɔ a na nyigban hunnɔ mì.”—Amh. 14:​6-9.

7. Lé mìawɛ yí vɔnvɔn ci mìɖo nɔ Yehowa asɛnŋ dojiɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

⁷ Nɔ mìana yí vɔnvɔn ci mìɖo nɔ Yehowa asɛnŋ ɔ, mìɖo asɔ susu ɖo enu ci yí ajɔ eji ni ji le gbeta ciwo pleŋ mìsɔnɔ mɛ. (Eha. 16:8) Nɔ èhlɛnkɔ Bibla mɛ xolɔlɔwoɔ, biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Nɔ nyɛ yí le nɔnɔmɛ cɛ mɛ ɖe, gbeta ci nasɔɔ?’ Le kpɔwɛ mɛ, kpɔɛ le susu mɛ mɔ èle nɔ yí seseɛ hwenu yí Izraɛli ga amɛ́wo lɔwo gbɔ yí va le eŋɛ gbɔjɔamɛgbɔjɔ amɛ lɔwo dokɔ. Àkando wowo nyɔ lɔwo ji yí atɔ vɔnvɔn nɔ agbetɔ alo lɔnlɔn ci èɖo nɔ Yehowa koɖo edro ci èɖo mɔ ye nu le kpe ni asɛnŋ wua? Izraɛli jukɔn lɔ pleŋ desun ji yí do jeshi nyɔnɔnwi ci yí Ʒozue koɖo Kalɛbu nukɔ o. Ecɛ na yí wobu emɔ ci yí hun nɔ wo nɔ woayi Gbeɖu Nyigban lɔ ji.—Amh. 14:​10, 22, 23.

8. Nɔnɔmɛ ci mìɖo aje agbla veviɖe aɖoɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

⁸ Amɛɖekisɔsɔhwe. Yehowa danasɛ nyɔnɔnwi lɔ nɔ mɛ ciwo yí sɔ wowoɖekiwo hwenɔ. (Mt. 11:25) Amɛɖekisɔsɔhwe yí kpenɔdo mì nu mìlɔn yí kplanɔ nyɔnɔnwi lɔ. (Edɔ 8:​30, 31) Vɔ, mìɖo akpɔ mìwoɖekiwo ji nɔ mìŋgbevatrɔ egoyitɔnɔ o. Nɔ mìvatrɔ egoyitɔnɔɔ, atɛnŋ ana yí mìakpɔɛni mɔ mìwo susuwo yí nyɔ sɔwu Bibla gɔnmɛɖosewo koɖo emɔdasɛnamɛ ciwo mìxɔnɔ so Yehowa habɔbɔ lɔ gbɔ ji.

9. Lé mìawɛ akpɔtɔ asɔ mìwoɖekiwo hwenɔɔ?

⁹ Gbɔxwe mìakpɔtɔ asɔ mìwoɖekiwo hwenɔɔ, mìɖo aɖo ŋwi mɔ mìhwe sugbɔ, nɔ wosɔ mì sɔ koɖo lé Yehowa gangan do. (Eha. 8:​3, 4) Mìɖo agbedo gbe ɖaɖa nɔ Yehowa, nɔ akpedo mì nu mìasɔ mìwoɖekiwo hwe sɔwu yí agbetashi mìwoɖekiwo nɔ akpla nu mì. Yehowa akpedo mì nu mìasɔ yi susu ciwo ènakɔ mì toto yi Nyɔ lɔ koɖo yí habɔbɔ lɔ ji asɔ ɖo ŋkɔ nɔ mìwotɔ. Le Bibla hlɛnhlɛn aotɔ mɛɔ, kpɔ kpeɖoji ciwo yí dasɛ mɔ Yehowa lɔn amɛɖekisɔsɔhwe yí gbe egoyiyi, tɛntɛn koɖo amɛɖekikɔkɔdoji. Kpɔtɔ asɔ eoɖeki hwenɔ vevitɔ nɔ wosɔ dɔ ɖe nɔ eo ci yí na èɖo acɛ ɖe alo ci yí ana yí amɛwo ŋkuviwo ale eo ji.

LÉ MÌATƐNŊ ALÉ NYƆNƆNWI LƆ GOGUIÐE DO

10. Miwo Yehowa zanzan yí sɔ kplakɔ nu yí nakɔ emɔdasɛnamɛ yi jukɔn ɔ?

¹⁰ Kpɔtɔ akannɔdo teokrasi mɔdasɛnamɛwo ji. Le Izraɛli sasatɔ mɛɔ, Yehowa to Moizi koɖo Ʒozue ji yí na emɔdasɛnamɛwo Yi jukɔn lɔ. (Ʒoz. 1:​16, 17) Enuwo nyɔnɔ nɔ Izraɛliviwo nywiɖe hwenu wokpɔnɔ ŋsu cɛwo mɔ wole dumɛ nɔ Yehowa Mawu. Exwe sanŋdi nɛniɖe godu hwenu woɖo Kristotɔwo hamɛ lɔ ŋkɔtɔɔ, apotru 12 lɔwo nanɔ mɔdasɛnamɛwo. (Edɔ. 8:​14, 15) Le yiyimɛɔ, hamɛmɛshinshin ciwo yí le Ʒerusalɛmu can vale gbebɔbɔ ŋtɔ́ mɛ. Ci wokplɔnɔ emɔdasɛnamɛ ciwo ŋsu egbejinɔtɔ ŋtɔ́wo nanɔ doɔ, ena yí “Mawu há lɔwo likɔ eke le xɔse mɛ yí gbe sukɔ egbɔ do jí ŋkeŋke.” (Edɔ. 16:​4, 5, Ezoɖuɖu Yoyu Wema) Le mìwo hwenuɔ, mìwo  can mìxɔnɔ shicuwo nɔ mìkplɔ emɔdasɛnamɛ ciwo yí Yehowa habɔbɔ lɔ nanɔ mì do. Vɔ le awanɔ Yehowa nɔ mìgbe mɔ mìdado jeshi mɛ ciwo yí èsɔ ɖo ŋkɔ nɔ dɔ lɔwoɔ? Mìatɛnŋ akpɔ ɖoŋci nɔ enyɔbiɔse cɛwo nɔ mìkan seŋ so ŋci yí jɔ do Izraɛliviwo ji hwenu woyikɔ Gbeɖu Nyigban lɔ ji.

11. Nyi yí jɔ do mɛ ciwo yí le Izraɛli sasatɔ ciwo yí tɔ enyɔ toto so Moizi ci Mawu sɔ mɔ yɛakplɔ wo jiɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹¹ Hwenu yí Izraɛliviwo le wowo mɔzɔnzɔn lɔ ji yikɔ Gbeɖu Nyigban lɔ jiɔ, wotɔ enyɔ toto so Moizi koɖo edɔ ci Yehowa ɖo ni nu. Wonu mɔ: “Habɔbɔ lɔ pleŋ [denyi Moizi ɖekɛ yɔ o] le kɔkɔɛɖe, yí Yehowa le wowo domɛ.” (Amh. 16:​1-3) Nyɔnɔnwi enyi mɔ le Mawu gbɔɔ, ci “habɔbɔ lɔ pleŋ” le kɔkɔɛɖe can ɔ, Yehowa sɔ Moizi nɔ anɔ ŋkɔ nɔ yi jukɔn. (Amh. 16:28) Ci egufɔntɔ lɔwo dokɔ ɖyika Moiziɔ, Yehowa yí wodokɔ ɖyika ahan nɛ. Wodesɔ susu ɖo enu ci Yehowa jijiɛ ji o; wosɔ susu ɖo enu ci wowojijiɛ ji, wojijiɛ mɔ yewoaɖo ŋsɛn doji yí agbexɔ texwe gangan doji. Mawu wu mɛ ciwo yí le ŋkɔ nɔ gufɔnfɔn lɔ, koɖo amɛ kotokun nɛniɖe ciwo yí kplɔ wo do. (Amh. 16:​30-35, 41, 49) Le egbɛ can ɔ, mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa delɔnnɔ mɛ ciwo yí gbalinɔ toto ciwo yí yi habɔbɔ lɔ wa o.

12. Nyi yí taɖo mìatɛnŋ akpɔtɔ akankando Yehowa habɔbɔ lɔ jiɔ?

¹² Mìatɛnŋ akpɔtɔ akankando Yehowa’ habɔbɔ lɔ ji. Nɔ evaze mɔ woɖo atrɔ lé mìmɔŋje Bibla mɛ nyɔnɔnwi ɖe mɛ alo lé wowa toto do nɔ Fyɔɖuxu lɔ dɔ doɔ, mɛ ciwo yí le ŋkɔwo dexonɔ nu kpɔ gbɔxwe awa trɔtrɔ ciwo yí ʒan o. (Elo. 4:18) Wodejinɔ mɔ yewoawa nubuɖe sɔwu mɔ yewoawa nu ciwo yí ajɔ ji nɔ Yehowa o. Wowanɔ ci ji wokpe keŋ yí sɔnɔ gbeta ciwo yí sɔnɔ koɖo Mawu nyɔ lɔ, ci ji Yehowa mɛwo pleŋ ɖo alɔn do.

13. Nyi yí nyi “enukplamu nywi” lɔɔ, yí nyi mìɖo awa niɔ?

 ¹³ “[Kpɔtɔ akplɔ] enukplamu nywi” do. (2 Tim. 1:13) “Enukplamu nywi” lɔwo yikɔ nɔ Kristotɔwo nukplakpla ciwo wokpɔ le Bibla mɛ. (Ʒan 17:17) Enukplakpla ŋtɔ́wo nyi gɔnmɛɖokpe nɔ ŋciwo pleŋ ji mì xɔse. Yehowa habɔbɔ lɔ kpla mì mɔ mìwo le tɛdo nukplamu nywi lɔ nu. Nɔ mìvlɛ yí kpɔtɔ wɛkɔ ahan ɔ, woacushi nɔ mì.

14. Lé Kristotɔ ɖewo mi “enukplamu nywi” lɔ dokplɔkplɔ doɔ?

¹⁴ Nyi yi atɛnŋ ajɔ nɔ mìto akpa nɔ “nyɔnɔnwi lɔɔ”? Kpɔwɛ ɖeka ke. Le xwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛɔ, wonumɔwonumɔ ɖeka ɖyiɖyiɛ le Kristotɔ ɖewo gblamɛ yí wonuɔnuɔ mɔ Yehowa ŋkeke lɔ va vayi vɔ. Wema ɖeka ci apotru Pɔlu deŋwlɛ o, gan yí wonunɔ mɔ eyi ŋwli ɖaɖa ɖe, eyi dɔ yí enyɔ cɛwo ɖyiɖyiɛ ahan nɛ. Ci Kristotɔ ɖewo ciwo yí le Tɛsaloniki aji gamɛ aji gɔnmɛ kpɔ nɔ nyɔ lɔwo nywiɖeɔ, kpɔ wodewɛ ahan o, wokando wonumɔwonumɔ nyɔ lɔwo ji yí gbetɔ kɛkɛkɛ nɔ mɛbuwo. Nɔ woɖo ŋwi ŋciwo Pɔlu wanɔ hwenu ele koɖo wo saɔ, wodaflu wo ahan o. (2 Tɛs. 2:​1-5) Pɔlu kpla nu nɔviɛ lɔwo mɔ woŋgbekannɔdo nyɔɖekpokpui ci wose ji o. Asɔ kpedo wo nu le ŋkɔ mɛɔ, Pɔlu cuta nɔ wema amɛvetɔ ci eŋwlɛ ɖaɖa Tɛsalonikitɔwo koɖo nyɔ cɛwo: “Enyɔ godugodutɔ cɛwo ɔ, enyɛ Pɔlu ŋtɔ yí sɔ́ anyi lɔ ŋwlɛkɔ wo yí sɔ́ dokɔ egbe ɖaɖa mí. Ahan yí ŋ wɛni do yí sɔ́ donɔ alɔ anyi wemawo pleŋ mɛ do nɛ. Anyi nuŋwlɛŋwlɛ yɔ!”—2 Tɛs. 3:​17, Ezoɖuɖu Yoyu Wema.

15. Lé mìawɛ aglɔn ta nɔ mìwoɖekiwo nɔ woŋgbesɔ ŋsu ciwo yí ɖyi nyɔnɔnwiwo asɔ ble mìɔ? Na kpɔwɛ ɖeka. (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁵ Nyi mìatɛnŋ akpla le enyɔ ciwo Pɔlu ŋwlɛ ɖaɖa Tɛsalonikitɔwo mɛɔ? Nɔ mìse nyɔ ɖe ci dewa ɖeka koɖo nyɔ ci mìkpla le Bibla mɛ o alo nɔ mìse wonumɔwonumɔ ɖeɔ, eʒan mɔ mìazan tamɛbubuŋsɛn mìwotɔ. Le Union Soviétique xoxuitɔ hwenuɔ, mìwo ketɔnɔwo kaka  ŋsunyɔ ɖeka ci womɔ yi so xexeɛ mɛ keŋkeŋ dɔwaxu lɔ gbɔ. Le lɛta lɔ mɛɔ, wodo ŋsɛn nɔviwo mɔ wohɛn woama yí aɖo habɔbɔ bu dru. Nɔ èse lɛta lɔ mɛ nyɔwoɔ, àmɔ nyɔnɔnwi yɔ. Vɔ nɔvi ciwo yí le gbejiwo delɔn woflu wo koɖo nyɔ ŋtɔ́ o. Wokpɔ mɔ nyɔ ciwo yí le lɛta lɔ mɛ desɔgbe koɖo ŋciwo yewokpla vayi o. Egbɛ can ɔ, nyɔnɔnwi lɔ ketɔwo zannɔ mashini nu ciwo yí li gbɛ hweɖewonu yí tenɔkpɔ keŋ acaka susu mɛ nɔ mì yí ado mama mì mɛ. Mìatɛnŋ aglɔn ta nɔ mìwoɖekiwo nɔ mìsɔ nu ciwo mìsenɔ alo hlɛnnɔ sɔ sɔnɔ kpɔ koɖo nyɔnɔnwi ciwo mìkpla le Bibla mɛ, sɔwu mɔ “[mìaɖeblɛ] a va caka le susu mɛ.”—2 Tɛs. 2:2; 1 Ʒan 4:1.

16. Sɔgbe koɖo Rɔmatɔwo 16:​17, 18 ɖe, nyi mìawa nɔ mìŋgbevaso le nyɔnɔnwi lɔ mɔ jiɔ?

¹⁶ Kpɔtɔ anɔnɔ ju koɖo mɛ ciwo yí le gbeji nɔ Yehowa. Mawu ji mɔ mìwo anɔ ju keŋ asɛn ye. Mìakpɔtɔ anɔ ju nɔ mìvlɛ yí tɛdo nyɔnɔwi lɔ nu. Mɛɖekpokpui ci yí nuɔnuɔ enyɔ masɔgbewo do nyɔnɔnwi lɔ nuɔ, édoɔdoɔ mama hamɛ lɔ mɛ, eyi taɖo Mawu kanxle mì yí mɔ “mí shi le wo gbɔ.” Nɔ de nyi ahan ɔ, woava dɔn mìwoŋtɔwo ti le nyɔnɔnwi lɔ mɛ.—Hlɛn Rɔmatɔwo 16:​17, 18.

17. Nyɔna ciwo mìakpɔ nɔ mìdo jeshi nyɔnɔnwi lɔ yí gbeli ɖashi goguiɖeɔ?

¹⁷ Nɔ mìdo jeshi nyɔnɔnwi lɔ yí ɖui koŋ yí kpɔtɔ le mɛɔ, mìale goguiɖe le gbɔngbɔn mɛ yí agbele nywiɖe le ŋcilan mɛ. (Efe. 4:​15, 16) Satana ŋsu nukplamuwo koɖo nyɔ ciwo ekakanɔ lɔwo datɛnŋ able mì o, eyi Yehowa acɔn alɔ mì ji le efunkpekpe gangan lɔ mɛ. Kpɔtɔ alé enunywiwawa ɖashi goguiɖe, “eyi fafa Mawutɔ a nɔ̀ koɖo [eo.]”—Fili 4:​8, 9.