Danyɛ koɖo nɔnyɛ so le Estonie le Xexemɛhwa Amɛvetɔ hwenu yí vayi ci Allemagne fini wojiŋ do. Ci wojiŋ sabaɖe goduɔ, wotɔ toto wawa yí avayi ci Canada. Axwe ŋkɔtɔ ci mɛ mìnɔ le Canada dejinjin do Ottawa gbɔ o, yí enyi exɔ hwɛhwɛ ɖeka ci mɛ kloklowo can le. Mìje abɔ haan, vɔ mìkpɔnɔ kloʒin yí ɖunɔ nyidin duu.

Gbeɖekaɔ, Yehowa Kunuɖetɔwo hlɛn Enyɔdasɛ 21:3, 4 nɔ nɔnyɛ. Enu ci wohlɛn ni lɔ jɔ ji ni keke eɖa avin do. Danyɛ koɖo nɔnyɛ yi Bibla nukplakpla lɔ ji yí le hwenu kleŋ ɖe goduɔ, wo le gbesɔsɔ awa ʒinʒindoshimɛ.

Anyi jilawo dese ŋlɛshigbe ahan o, vɔ wosɛn Yehowa koɖo zolelanmɛ. Danyɛ wanɔ dɔ le fini yí wotrɔnɔ ashi le ekpe ɖeka ci woyɔnɔ mɔ nickel nu le Sudbury, Ontario. Ci ewanɔ dɔ le zanmɛ pleŋ can ɔ, zozangbe sugbɔtɔɔ, ékplɔnɔ nyɛ koɖo nɔvinyɛ Sylvia yi kunuɖegbe. Kwɛshila ɖeka duuɔ, mìkplanɔ Jutakpɔxɔ le xomu mɛ. Danyɛ koɖo nɔnyɛ wɛ keke yí ŋɖo lɔnlɔn nɔ Mawu. Ecɛ dɔ yí ŋsɔ nyɛɖeki jo nɔ Yehowa le xwe 1956 mɛ hwenu ŋɖokɔ exwe amɛwo. Hweɖekpokpuinu ci ŋbu tamɛ kpɔ so lé wolɔn Yehowa do nuɔ, edonɔ ŋsɛnŋ mɔ makpɔtɔ asinkɔ.

Ci ŋɖegbɔ suklu goduɔ, anyi susu degbevale Yehowa sɛnsɛn ji ahan o. Ŋbu mɔ nɔ ŋnyi emɔɖetɔɔ, ŋdatɛnŋ avawa eho sugbɔ ɖɛ keke aɖo yamɛhun adan to xexeɛ mɛ shigbe lé ŋdrɔɛni do nɛ o. Ŋkpɔ miziki xoxo dɔ ɖeka le hlajio dɔwaxu ɖeka, yí edɔ lɔ jɔnɔ ji nɔŋ. Vɔ fiɛfiwo yí ŋwanɔ dɔ, edɔ ŋgɔnnɔ bɔbɔwo blaŋblaŋ yí ŋgbedonɔ gbɛ koɖo mɛ ciwo delɔn Mawu o. Anyi yexa ci ŋsɔ Bibla na kpla kpedo ŋnu yí ŋwa trɔtrɔwo.

Ŋvayi ci Oshawa le Ontario. Le nɔɔ, ŋdo go Ray Norman koɖo nɔviɛ nyɔnushi Lesli sɔ kpe nɔ mɔɖetɔ buwo. Wo pleŋ xɔŋ nywiɖe. Ci ŋkpɔ lé wokpɔkpɔ jijɔ doɔ, edɔ ŋtrɔ yí bu tamɛ so anyi tajinuwo nu. Wodo ŋsɛnŋ mɔ nyɛ le wa emɔɖeɖedɔ lɔ yí ŋtɔɛ ji le septembre 1966 mɛ. Eji jɔŋ yí enuwo yikɔ nɔŋ nywiɖe. Vɔ ŋɖewo vajɔ ciwo yí trɔ anyi gbe maɖoŋdonutɔ.

Hwenu ŋkpɔtɔ yikɔ sukluɔ, ŋdo alɔ wema mɛ mɔ nawa dɔ le Betɛli le Toronto, Canada.  Le yiyimɛ ci ŋwakɔ mɔɖeɖedɔ lɔɔ, woyɔŋ mɔ nyɛ le vawa dɔ le Betɛli na nɔ exwe amɛnɛ. Vɔ Lesli nu jɔnɔ ji nɔŋ, yí ŋvɔn mɔ nɔ ŋyi Betɛli ɔ, ŋdatɛnŋ agbevakpɔɛ gbeɖe o. Le gbedodoɖa sugbɔ goduɔ, ŋlɔn mɔ nayi Betɛli, vɔ egbɔnnu nɔŋ mɔ mado babayi nɔ Lesli.

Ci ŋle Betɛli ɔ, ŋwa dɔ le enunyaxu yí goduɔ, ŋvanyi wemaŋwlɛtɔ. Le gaŋtɔ́mɛɔ, Lesli yɛ vanyi emɔɖetɔ vevi le Gatineau, Québec. Ŋvabiɔnɔ nyɛɖeki se gaɖewomɛ mɔ nyi Lesli wakɔ ma yí ŋsɔ gbeta nywitɔ yɛ ma. Eyi le yi goduɔ, enumaɖoŋdonu dojijɔnamɛ ɖeka jɔ le anyi gbe. Woyɔ Ray, Lesli fofoɔ mɔ yi le va wa dɔ le Betɛli. Nyɛ koɖo yɛ yi nɔ xɔmɛ doju. Ecɛ dɔ yí nyɛ koɖo Lesli gbevaɖo kacaca mɛ ke. Mìɖe nɔnɔ le gbecigbe ŋɖekɔ gbɔ nɔ xwe amɛnɛ lɔwo le Betɛli le 27 février 1971.

Wosɔ nyɛ koɖo Lesli ɖaɖa flansegbe hamɛ ɖeka mɛ le Québec. Ejiŋ nɔŋ mɔ le xwe ɖewo godu kpoŋ ɔ, woyɔŋ mɔ nyɛ le wa ekán lɔ mɛ hamɛwo jijikpɔdɔ lɔ, hwenɔnuɔ, xwe 28 kpaŋ yí ŋɖo. Ewa nɔŋ mɔ ŋdeshin sugbɔ o yí ŋdeto enu sugbɔ mɛ keke anyi ekán lɔ mɛ hamɛwo jikpɔtɔ o, vɔ enyɔ ciwo yí le Ʒeremi 1:7, 8 mɛ do ŋsɛnŋ. Lesli je hun fɔku zeve yí alɔndɔndɔn gbɔnnɔnu ni. Eyi taɖo mìkpɔɛ mɔ ekán lɔ mɛ hamɛwo jijikpɔdɔ lɔ agbɔnnu nɔ mì sugbɔ. Vɔ Lesli nu mɔ, “Nɔ Yehowa mɔ mìwo le wa ŋɖe ɖe, mìdatikpɔ ba?” Eyi mìxɔ gbe mɔ mìawa ekán lɔ mɛ hamɛwo jijikpɔdɔ lɔ, yí mìwɛ na nɔ exwe 17.

Ekán lɔ mɛ hamɛwo jijikpɔdɔ lɔ denanɔ vovo amɛ o, yí ŋdekpɔnɔ gamɛ sugbɔ asɔ nɔ ju koɖo Lesli o. Eyi taɖo nubu gbeli ci ŋɖo akpla. Tɛnigbe nyidin ɖekaɔ, woʒin agbonuga mìwotɔ. Ci mìtoɔ, mìdekpɔ mɛɖe o, vɔ mìkpɔ kishi ɖeka le agbo lɔ ji yí kplɔnjiɖo, acikusɛnsɛn, frɔmaʒi, kpɔnnɔ, vɛn, kɔnkpuwo koɖo wema ɖeka ci ji woŋwlɛ do mɔ, “Kplɔ ashio nɔ míayi kpɔ jijɔ” le mɛ. Ayamɛ kɔ gbenɔgbe nywiɖe. Ŋdre mɛ nɔ Lesli mɔ ŋdatɛnŋ ayi o, ɖo ŋɖo adra nuxu ɖekawo do. Émɔŋje mɛ, vɔ eve nu hwɛɖeka. Ci ŋvayi nɔ anyinɔnɔ do anyi kplɔn nuɔ, ayexa anyitɔ tɔ ehwɛ dodoŋ. Ŋbu tamɛ kpɔ so Efezitɔwo 5:25, 28 nu. Ŋkpɔɛ mɔ kpukpui cɛ ci yí le Bibla mɛ nyi emɔ ɖeka ci ji Yehowa to yí ɖoɖoɔ ŋwi nɔŋ mɔ, lé enu wanɔ do nɔ ashinyɛ le nɔnɔ veviɖe nɔŋ. Ci ŋdo gbe ɖaɖa ɖegbɔɔ, ŋnu nɔ Lesli mɔ, “Mìayi,” yí ejɔ ji ni. Mìyi texwe nyakpɔkpɔ ɖeka le etɔ ɖeka tu yí vlu kplɔnjiɖo lɔ, gbenɔgbe nyi ɖeka le azan ciwo ji mìkpɔ jijɔ ŋtɔŋtɔ le. Vɔ ŋgbevadra anyi nuxu lɔwo do hɛnnɛ.

Afi sugbɔ mìwa ekán lɔ mɛ hamɛwo jijikpɔdɔ lɔ le yí edo jijɔ nɔ mì, so Colombie-Britannique keke vayi kɔdo Terre-Neuve. Edro ci ŋɖo vihwɛ mɛ mɔ nayinɔ afiwo vamɛ. Edroŋ mɔ mayi Gilead suklu, vɔ ŋdeji mɔ manyi  ejugodu ŋɛnywidratɔ le fibu ɖe o. Ŋkpɔɛni mɔ ejugodu ŋɛnywidratɔwo anyi amɛ veviwo, yí ŋdenyɔ keke anyi ejugodu ŋɛnywidratɔ o. Gbesɔ kpe niɔ, ŋvɔn mɔ taŋfuin wotɛnŋ vasɔ mì ɖaɖa Afrique ju ɖe mɛ, fini dɔ̀lele koɖo ahwa le. Canada nyɔ nɔŋ sɔwu.

Le 1992 mɛɔ, Yehowa Kunuɖetɔwo atɛnŋ agbeɖe kunu ke le jugbaja le ju ɖewo ciwo yí nɔ Union soviétique mɛ sa. Eyi taɖo wobiɔ mì se mɔ mìatɛnŋ ayi Estonie yí anyi ejugodu ŋɛnywidratɔwo ma. Ekpaca mì sugbɔ, vɔ mìdo gbe ɖaɖa so nu. Mìgbenu le mìwoɖekiwo mɛ mɔ, ‘Nɔ Yehowa mɔ mìwo le wa ŋɖe ɖe, mìdatikpɔ ba?’ Mìxɔ gbe do amɛyɔyɔ lɔ ji, yí ejɔ ji nɔŋ mɔ ‘denyi Afrique yɔ o.’

Mìtɔ Estonie-gbe kplakpla kaka. Le wleci ve goduɔ, womɔ mìwo le tɔ ekán lɔ mɛ hamɛwo jijikpɔdɔ lɔ. Hamɛ 46 koɖo gbɛbɔbɔ ɖewo yí mìɖo ajinɔ kpɔ le Estonie, Lettonie, Lituanie koɖo Kaliningrad le Russie. Ecɛ dasɛ mɔ mìɖo akpla Lettonie-gbe, Lituanie-gbe koɖo Russie-gbe. Defa ɖeeɖe o. Vɔ eji jɔ nɔvi lɔwo mɔ mìtekpɔ yí kplakpla wowo gbe yí wokpedo mì nu. Le 1999 mɛɔ, woɖo alɔjedɔwaxu do Estonie, yí womɔ nyɛ le nɔ alɔjedɔjikpɔgbɛ lɔ mɛ yí awa dɔ koɖo Toomas Edur, Lembit Reile koɖo Tommi Kauko.

Mìvajeshi nɔvi sugbɔtɔ ci wolé hɛn yi Sibérie vayi sa. Ci wocu nuwo kpɔ koɖo wo le gakpa mɛ yí klan wo so wowo xomuwo gbɔ can ɔ, dena wovale adan ji yí trɔ dɔmɛzitɔnɔwo o. Wokpɔtɔ kpɔkɔ jijɔ yí wakɔ kunuɖeɖedɔ lɔ koɖo zolelanmɛ. Wowo kpɔwɛ lɔwo kpla mì mɔ, mìatɛnŋ ado ji yí akpɔtɔ ale jijɔ mɛ le nɔnɔmɛ gbɔnnu ɖekpokpui mɛ.

Ci xwewo vayikɔɔ, mìwakɔ edɔ sugbɔ, vɔ mìdegbɔnnɔ domɛ ahan o, eyi enu vatɔ ekɔ cici nɔ Lesli keke. Mìdenya blaŋ mɔ edɔ̀ ci woyɔnɔ mɔ fibromyalgie yí dɔ enu ciciɛ kɔ ni ahan o. Mìkpɔɛ mɔ ele veviɖe mɔ mìatrɔyi Canada. Ci woyɔ mì nɔ alɔjedɔjikpɔgbɛ mɛ tɔwo suklu le Patterson, New York le États-Unis ɔ, ŋdekando ji mɔ mìatɛnŋ ayi o. Vɔ mìdo gbe ɖaɖa veviɖe yí lɔn do amɛyɔyɔ lɔ ji. Yehowa cu shi do gbeta ci mìsɔ lɔ ji. Le suklu ŋtɔ́ hwenu yí wovakpedo Lesli nu nɔ yi dɔ̀lele lɔ. Eyi vɔ mìgbesun ji yí tɔ mìwo dɔwo ji ke.

Zanmɛ ɖeka le 2008 mɛ ci mìtrɔ gbɔ va Estonie ɔ, dɔwaxu gangan lɔ yɔŋ yí biɔŋ se mɔ mìwo alɔn ayi Congo ma. Ekpacaŋ haan, ɖo ŋɖo aɖo ŋci nɔ wo yi ŋkemɛ. Kaka lɔɔ, ŋdenu nyɔ ɖe nɔ Lesli o, ɖo ŋnya mɔ adɔ yí datɛnŋ adɔn alɔn zanmɛ o. Vɔ nyɛŋtɔ kpu lɔ yí deva dɔn alɔn o, ɖo ŋdokɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowa so ŋciwo yí ɖyiɖyiɛ vɔnvɔn nɔŋ so Afrique yiyi nu.

Ŋkegbuɔ, ŋnu nyɔ lɔ nɔ Lesli yí mìnu mɔ, “Yehowa yɔkɔ mì mɔ mìwo le yi Afrique. Lé mìawɛ yí nya mɔ mìdatɛnŋ akpɔ jijɔ le nɔ nɔ mìdeyiɔ?” Exwe 16 yí mìwa le Estonie yí  ecɛyɛɔ, mìxɔ emɔ kpe Kinshasa le Congo. Ʒardɛn nywi nyakpɔkpɔ ɖeka le alɔjedɔwaxu lɔ mɛ. Ðeka le enu ŋkɔtɔ ciwo Lesli kɛn do gli nu le mìwo xɔmɛ yí nyi kati ɖeka ci yí le shi so keke Canada. Woŋwlɛ do kati lɔ ji mɔ, “Sɛn ku le fini wodo eo do.” Ci mìyikɔ bɔbɔ koɖo nɔviwo, kplakɔ Bibla koɖo amɛwo yí kpɔ lé jijɔ le ejugodu ŋɛnywidradradɔ cɛ mɛ doɔ, eji vajɔkɔ mì doji le Yehowa sɛnsɛn mɛ. Ci hwenuwo vayikɔɔ, emɔ hun nɔ mì yí mìvayi ji alɔjedɔwaxuwo kpɔ le Afrique ju 13 buwo mɛ. Edɔ mìjeshi amɛ vovovowo. Vɔnvɔn ci ŋɖo do Afrique yiyi nu sa yi see, yí mìdo akpe nɔ Yehowa mɔ, édɔ mì ɖaɖa Afrique.

Ŋɖuɖu vovovowo yí woɖa nɔ mì le Congo, enuzozuiwo can le mɛ yí ŋbu mɔ mìdakpe ji aɖu wo o. Vɔ ci mìkpɔ lé mìwo nɔviwo ɖukɔ wo koɖo jijɔ doɔ, mìtikpɔ yí evivi nɔ mì.

Mìyi ju lɔ tagbe yí do ŋsɛn nɔviwo yí hɛn enu ciwo yí wudo wo yi nɔ wo. Le nɔɔ, egufɔntɔwo gbɛbɔbɔwo jekɔ kɔxwiwo ji yí wakɔ enuvevi koɖo nyɔnuwo koɖo ɖeviwo. Enu keke ɖe dele nɔvi lɔwo shi o. Vɔ xɔse sɛnŋ ci woɖo do fɔnfɔnsoku lɔ nu, lɔnlɔn ci woɖo nɔ Yehowa koɖo lé wole gbeji nɔ yi habɔbɔ lɔ wa dɔ do mì ji sugbɔ. Edɔ yí mìgbetrɔ yí bu tamɛ kpɔ so enu ci yí taɖo mìsɛnkɔ Yehowa nu yí na xɔse ci mìɖo do nu gbesɛnŋ doji. Nɔvi ɖewo bu wowo xwewo koɖo jinuku ciwo wodo wo. Ecɛ ɖo ŋwi nɔŋ mɔ mìatɛnŋ abu ŋcilan mɛ nu ciwo yí le mì shi blaŋ yí ekacaca ci yí le mìwo koɖo Yehowa gblamɛ yí nyi enuvevitɔ nɔ mì. Ci nɔvi lɔwo tokɔ nɔnɔmɛ gbɔnnugbɔnnuwo mɛ can ɔ, davase woatokɔ nyɔ o. Wowo nuwanawo do ŋsɛn mì yí mìgbe dɔn yí kpanŋkɔ mìwo cukaɖawo koɖo lanmɛsɛn nyɔwo.

Enumaɖoŋdonu bu gbejɔ. Wonu nɔ mì mɔ mìwo le vayi ci alɔjedɔwaxu Hong Kong tɔ. Asie nɔnɔ deva susu mɛ nɔ mì kpɔ o! Vɔ ci mìkpɔ lé Yehowa le bu nɔ mì lɔnlɔntɔ le fibuwoɔ, edɔ mìxɔ gbe mɔ mìayi. Ci mìdenya ŋci yí le tekpɔ mì can ɔ, le 2013 mɛɔ, ɖashi le  ŋmɛ yí mìsɔ so gbeɖe mìwo xlɔ veviwo koɖo enunyakpɔkpɔ ciwo yí le Afrique ɖɛ.

Trɔtrɔ gangan enyi nɔ mì mɔ mìanɔ Hong Kong, ɖo amɛwo sugbɔ le ju lɔ mɛ yí woso texwe vovovowo nɔ xexe lɔ. Chinois-gbe lɔ denya kplakpla ɖeeɖe o. Vɔ nɔviwo wa ɖaŋ xɔ mì nywiɖe yí ju lɔ mɛ ŋɖuɖu can jɔ ji nɔ mì. Le majinjinɖe mɛɔ, edɔ sugbɔ nyi wawa le alɔjedɔwaxu lɔ. Vɔ wodakɔ do exɔho ji blaŋblaŋ, eyi Edɔjikpɔha lɔ sɔ gbeta mɔ, wo le sa alɔjedɔwaxu lɔ xɔ ɖewo. Le hwenu kleŋ ɖe godu le 2015 mɛɔ, mìvayi ci Corée du Sud, yí nɔ mìle yɛ nɛ. Corée-gbe lɔ kplakpla can defa do mì o yí mìdetɛnŋ duikɔ nywiɖe o. Vɔ ci nɔviwo nukɔ nɔ mì mɔ, mìteteɛkpɔ nɔ egbe lɔ dodoɔ, édonɔ ŋsɛn mì.

Exlɔ yoyu ɖoɖo denɔnɔ fafɛɖe gashiagamɛ o, vɔ mìkpɔɛ mɔ nɔ mìyɔnɔ mɛbuwo alo yinɔ wo gbɔɔ, adɔ yí mìajeshi amɛwo ɖɛ blaŋ. Mìkpɔ mɔ mìwo nɔviwo nyi ŋɖekɛŋmɛ yí Yehowa wa mì mɔ mìahun mìwo jiwo mɛ yí aɖo lɔnlɔn nɔ exlɔ sugbɔ cɛwo.—2 Kor. 6:11.

Mìdo jeshi mɔ ele mɔ mìakpɔnɔ amɛwo shigbe lé Yehowa kpɔnɔ wo nɛ yí aji enu ciwo yí dasɛ nɔ mì mɔ Yehowa lɔn mì yí dadasɛ emɔ nɔ mì le mìwo gbe mɛ. Nɔ mìdo jeshi mɔ mìgbɔjɔkɔ hweɖewonu alo mìxokɔ nu kpɔ mɔ mìwo nu jɔkɔ ji nɔ nɔviwo maɔ, mìtrɔ yí hlɛnnɔ ŋsɛndoamu kati alo wema ciwo yí exlɔwo ŋwlɛ ɖaɖa mì. Mìkpɔ lé Yehowa ɖo mìwo gbedoɖawo ŋci do, lé ena kankandoji mì mɔ yelɔn mì yí gbedo ŋsɛn mì nɔ mìakpɔtɔ ayi dɔ lɔ ji.

Ci xwewo vayikɔɔ, nyɛ koɖo Lesli kplɛ mɔ ele veviɖe mɔ mìaɖonɔ gamɛ ɖɛ nɔ mìwonɔnɔwo nɔ mìgbexa ɖeeɖe can. Mìvamɔŋje mɛ mɔ ele veviɖe mɔ mìakonɔ nukwi nɔ mìwa afɛnwo, vevitɔ nɔ mìkplakpla egbe yoyu ɖe. Zanmɛ ɖeka duuɔ, mìtekpɔ yí bunɔ tamɛ kpɔ so enudojijɔnamɛ ɖe nu yí donɔ akpe nɔ Yehowa do yɛ ŋci.

Le nyɔnɔnwi mɛɔ, ŋbunɔ sa mɔ ŋdatɛnŋ anyi ejugodu ŋɛnywidratɔ kpɔ gbeɖe o alo anɔ eju bu mɛ o. Vɔ ŋvakpɔɛ mɔ Yehowa akpedo amɛ nu yí woawa enuɖekpokpui dru. Enyɔ ciwo yí enyɔnuɖɛtɔ Ʒeremi nu vanɔ tamɛ nɔŋ. Émɔ: “Tɔhonɔ, È trɔ ŋ to mɛ.” (Ʒer. 20:7) Ɛɛ, Yehowa wa enumaɖoŋdonu dojijɔnamɛ sugbɔwo nɔ mì yí gbewa nunywi maɖoŋdonu sugbɔwo nɔ mì, éwɛ yí edro ci ŋɖo mɔ maɖo yamɛhun yí adan vamɛ nɔŋ. Mìvayi ji alɔjedɔwaxuwo kpɔ le eju vovovowo mɛ. Ejɔ ji nɔŋ mɔ Lesli lɔn faa yí do alɔŋ le edɔ vovovo ciwo mìwa le Yehowa sɛnsɛn mɛ.

Mìtekpɔ yí ɖonɔ ŋwi gashiagamɛ mɔ ci mìlɔn Yehowa yí dɔ mìlɔn yí wakɔ edɔ ɖekpokpui ci woɖo nɔ mì. Shicu ciwo mìxɔkɔ gbɛ dadasɛ lé enuwo avanyɔ do nɔ mìvale agbe mavɔ le esɔ mɛ, hwenɔnuɔ, Yehowa ahun yi “lɔ̀wo mɛ, yí [a] na enu ci yí ʒan enu lagbu ɖeka ɖeka.”—Eha. 145:16.