1-2. Shigbe Loti nɛ ɖe, cukaɖa ci Kristotɔwo dodoɔ go le egbɛ mɛɔ?

 NƆ MÌKPƆ lé amɛwo nɔkɔ agbe dɔndɔn do gbɛɔ, ewanɔ nɔ mì shigbe lé ewa nɔ Loti ɛnɛ. Wana xoɖyixoɖyi enuvwinwatɔwo tɔwo ku lanmɛ nɔ Loti sugbɔ. Ðo énya mɔ enu ŋtɔ́wo venɔ mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ nu sugbɔ. (2 Piɛ 2:7, 8) Ci Loti vɔnnɔ nɔ Mawu yí gbeluin ɔ, denɔnɔ agbe dɔndɔn ci yí mɛ ciwo yí trɔdi nɔnɔ o. Mɛ ciwo yí dedonɔ bubu Yehowa sewo nu ɖeeɖe o yí trɔdo mì le egbɛ mɛ. Ci ele nɛnɛ can ɔ, mìatɛnŋ akpɔtɔ amɛ́ le mìwo nuwawawo mɛ nɔ mìkpɔtɔ yí ɖo lɔnlɔn nɔ Mawu yí gbeɖo vɔnvɔn ni.—Elo. 14:2.

² Yehowa to ŋsɛndoamunyɔ ciwo yí le Elododo Wema mɛ ji yí asɔ kpedo mì nu mìawɛ ahan. Ŋsu, nyɔnu, vihwɛ koɖo mɛganxoxu atɛnŋ akpɔ nyɔna so nukplamunyɔ ci yí le wema cɛ mɛ.

3. Sɔ koɖo Elododo Wema 17:3 ɖe, susu ɖeka ci yí taɖo mìɖo aglɔn ta nɔ mìwo jiɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

³ Enu ci yí taɖo ele veviɖe mɔ mìaglɔnnɔ ta nɔ mìwo kpɔwɛ ji lɔ yí nyi mɔ Yehowa glonɔ mìwo ji mɛ kpɔ. De lé mìzenɔ yí amɛwo kpɔnɔ ɖekɛ yí Yehowa kpɔnɔ o. Églonɔ ŋci mìnyi teŋ le mìwo ji mɛ kpɔ. (Hlɛn Elododo Wema 17:3.) Álɔn mì nɔ mìbunɔ tamɛ kpɔ so yi nunya ci yí ana agbe mì nu. (Ʒan 4:14) Eyi mìdaɖe mɔ gbeɖe yí agbedɔndɔnnɔnɔ koɖo ŋsukankan Satana tɔ sɔ kpe nɔ yi xexe vɔn lɔ akpɔ ŋsɛn do mì ji o. (1 Ʒan 5:18, 19) Nɔ mìteteɛ gogo Yehowaɔ, lɔnlɔn koɖo bubu ci mìɖo ni agangankɔ doji. Ci mìdeji mɔ mìado vevisese nɔ mìwo Daɔ, mìagbe nuvɔn ɖekpokpui wawa. Nɔ enudɔndɔn wawa ɖe vatɔ mìdrodroɔ, mìatɛnŋ abiɔ mìwoɖekiwo se mɔ: ‘Lé naxashi  ado vevisese nɔ mɛ ci yí lɔnŋ sugbɔ ahan ɔ?’—1 Ʒan 4:9, 10.

4. Lé vɔnvɔn nɔ Yehowa glɔn ta nɔ nɔvinyɔnu ɖeka yí deje tetekpɔ mɛ doɔ?

⁴ Wote nɔvinyɔnu Marta ci yí so Croatie kpɔ nɔ anɔ gbɔdɔndɔn masɔkoɖose gbe. Éŋwlɛ mɔ: “Egbɔnnu nɔŋ mɔ mabu nu lɔwo kpɔ nywiɖe yí aɖu nyɛɖeki ji nɔ nyɛŋgbewa enudɔndɔn ɖe o. Vɔ vɔnvɔn ci ŋɖo nɔ Yehowa glɔn ta nɔŋ.” b Lé vɔnvɔn ci eɖo nɔ Mawu glɔn ta ni doɔ? Marta mɔ yebu tamɛ kpɔ so alɔzu ciwo yí yeaɖu nu, nɔ yenɔ gbɔdɔndɔn masɔkoɖose gbe. Mìwo can mìatɛnŋ awa ahan. Alɔzu ci yí ave sɔwu yí nyi mɔ mìado dɔmɛzi nɔ Yehowa yí mìdatɛnŋ agbesin asɔyi mavɔ o.—Gɔnm. 6:5, 6.

5. Nyi èkpla so enu ci yí jɔ do Leo ji mɛɔ?

⁵ Nɔ mìvɔnnɔ nɔ Yehowaɔ, mìdanyi xlɔ koɖo mɛ ciwo yí wanɔ enudɔndɔnwo o. Leo ci yí le Congo kpɔɛ mɔ nyɔnɔnwi yí nyɔ cɛ nyi. Ci ewa ʒinʒindoshimɛ exwe amɛnɛ goduɔ, évatɔ egbɛ vwinwo dodo. Ébui mɔ ci yeŋtɔ yedewakɔ enudɔndɔn ɔ, yedewakɔ nuvɔn do Yehowa nu o. Egbɛ ciwo edokɔ lɔwo na evatɔ aha muamɛ sugbɔ nunu, yí gbenɔkɔ gbɔdɔndɔn masɔkoɖose gbe. Étɔ tamɛ bubu kpɔ so enu ciwo yi jilawo kplɛ koɖo jijɔ ci ekpɔnɔ hwenu esɛnnɔ Yehowa nu. Nyi yí to so mɛɔ? Éɖo yiɖeki mɛ. Hamɛmɛshinshinwo kpedo nu yí etrɔ va Yehowa gbɔ. Egbɛɔ, ésɛnkɔ Yehowa koɖo jijɔ yí nyi hamɛmɛshinshin koɖo emɔɖetɔ vevi.

6. Kpɔwɛ nyɔnu amɛve ciwo nu mìakan seŋ so yɛɔ?

⁶ Ecɛyɛɔ, mìaxo nuxu so Elododo Wema eta 9 nu, le nɔɔ, wosɔ nunya koɖo sukunuwawa sɔ sɔ koɖo nyɔnu amɛve.  (Sɔ sɔ koɖo Rɔmatɔwo 5:14 koɖo Galatitɔwo 4:24.) Nɔ mìxokɔ nuxu so wo nuɔ, kpɔtɔ aɖokɔ ŋwi mɔ Satana xexe lɔ ɖɔ koɖo gbɔdɔndɔn masɔkoɖosenuwo koɖo mamaɖeɖenuwo. (Efe. 4:19) Eyi taɖo ele veviɖe mɔ mìakpɔtɔ aɖokɔ vɔnvɔn nɔ Mawu yí atrɔ le godu nɔ nuvɔn. (Elo. 16:6) Mì pleŋ, nɔ mìnyi ŋsu alo nyɔnu can ɔ, mìatɛnŋ aɖu le nɔ enu ciwo yí le Elododo Wema eta 9 lɔ mɛ. Wodre nyɔnu amɛve lɔwo mɔ woyɔyɔ amɛmanyaŋɖɛwo, mɛ “ciwo yí ʒan enukplakpla.” Nyɔnu lɔwo koɖo ve nukɔ mɔ ‘va anyi xomɛ yí aɖu nu.’ (Elo. 9:1, 5, 6, 13, 16, 17) Vɔ vovototo gangan le mɛ ciwo yí lɔn do amɛyɔyɔ lɔwo ji mɛ.

7. Sɔ koɖo Elododo Wema 9:13-18 ɖe, nyi yí jɔ do mɛ ciwo yí lɔn do amɛyɔyɔ nyɔnu vɔn lɔ tɔ jiɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

⁷ Mìakpɔ amɛyɔyɔ “nyɔnu vɔn” lɔ tɔ. (Hlɛn Elododo Wema 9:13-18.) Éle axwa ji yí yɔkɔ mɛ ciwo nunya hwedo mɔ, “Mí va yí aɖu xwe koɖo ŋ.” Nyi yí to le mɛ nɔ mɛ ciwo yí xɔ gbe do amɛyɔyɔ yitɔ jiɔ? “Wo trɔ amɛ kukuwo.” Àtɛnŋ aɖo ŋwi mɔ Elododo Wema lɔ zan kpɔwɛ nyɔ cɛ hanwo vayi. Wokanxle mì mɔ mìwo le ze nɔ “nyɔnu mɛdru” koɖo “nyɔnu hashiwatɔ.” Wonu nɔ mì mɔ: “Nɔ̀ è zɔn koɖi le yi xwe mɛ á kplɔ eo yi eku.” (Elo. 2:11-19) Amɛkanxle nyɔ ɖeka le Elododo Wema 5:3-10 mɛ kudo “nyɔnu asuwatɔ” ɖe ci yí le “emɔ ci yí kplɔ amɛ yi eku” mɛ ji.

8. Gbeta ci ele mɔ mìasɔɔ?

⁸ Mɛ ciwo yí “nyɔnu vɔn” lɔ yɔkɔ ɖo asɔ gbeta ɖeka: Woalɔn ayi gbɔ alo woagbea? Mìwo can mìtɛnŋ vakpanŋkɔ gbeta nɛnɛtɔ sɔsɔ. Nɔ mɛɖe sɔ gbɔdɔndɔn masɔkoɖosenu ɖe sɔ tekɔ mì kpɔ alo mìvayi je do mamaɖeɖenuwo ji le avomɛ ɖe, nyi ele mɔ mìawaɔ?

9-10. Susu ciwo yí taɖo mìɖo aze nɔ gbɔdɔndɔn masɔkoɖosenuwoɔ?

⁹ Susu sugbɔ li ciwo yí taɖo mìɖo agbe gbɔdɔndɔn masɔkoɖosenuwo. Wodre nyɔnu vɔn lɔ shigbe mɛ ci yí nukɔ mɔ: “Nɔ́ mí fi eshi ɔ, á vivi nunu sɔwu míwoŋtɔwotɔ.” Nyi yí nyi ‘eshi fifi lɔɔ’? Bibla sɔ asu koɖo ashi gbɔdɔndɔn sɔ koɖo eshi vivi. (Elo. 5:15-18) Ŋsu koɖo nyɔnu ciwo yí ɖe nɔnɔ le ese nu ɖekɛwo yí kpɔ emɔ adɔn nɔnɔ gbɔ. Ecɛ to akpɔ nɔ eshi fifi ci yí nyi gbɔdɔndɔn masɔkoɖose. Mɛ ciwo yí nɔnɔ gbɔdɔndɔn masɔkoɖose gbe tekpɔ yí sɔ wlanɔ do mɛbuwo shigbe lé flafinɔ wlanɔ enu ciwo yí efi nɛ. ‘Eshi fifi’  lɔ tɛnŋ le shigbe enu ci yí vivi nɛ nɔ mɛ ciwo yí nɔ gbɔdɔndɔn masɔkoɖose gbe lɔ bukɔ mɔ mɛɖe davanya enu ci yewowa o. Woblekɔ wowoɖekiwo do mɛ, ɖo Yehowa kpɔ enu ciwo pleŋ wowakɔ. Ŋɖe deli yí ve wu nɔ mìwo nu degbejeŋ nɔ Yehowa o, yí ŋɖe devivi le nu o. (1 Kor. 6:9, 10) Yí nubuwo agbeto le mɛ dru.

¹⁰ Ŋkpɛn wanɔ mɛ ci yí nɔnɔ gbɔdɔndɔn masɔkoɖose gbe yí ebuini mɔ yedenyi ŋɖewanu o. Efu maɖoŋdonu tɛnŋ to le mɛ ni yí atɛnŋ ana yi xomu akaka. Eze gbawlɛ mɔ, ŋɖɛnyanya enyi mɔ woagbe nyɔnu vɔn lɔ mɛyɔyɔ. Amɛ sugbɔ ciwo yí nɔnɔ gbɔdɔndɔn masɔkoɖose gbe danahɛn exlɔnyinyi ci yí le wowo koɖo Yehowa gblamɛ. Yí wogbelɔnɔ edɔ̀ ciwo yí ana woaku blaŋ. (Elo. 7:23, 26) Kpukpui 18 tɔ lɔ nɔ Elododo Wema eta 9 mɔ: “É yɔ wo le afi citocitowo nɔ ekuwodi!” Vɔ nyi yí taɖo amɛ sugbɔ lɔn do amɛyɔyɔ vɔn yitɔ ci yí dɔ awobiwo jɔnɔ do amɛ jiɔ?—Elo. 9:13-18.

11. Nyi yí taɖo mamaɖeɖenuwo kpɔkpɔ denyɔ ɖeeɖeɔ?

¹¹ Fɛnca ci mì pleŋ ɖo aze nɔ yí nyi mamaɖeɖenuwo kpɔkpɔ. Mɛɖewo bui mɔ afɔku ɖe dele mamaɖeɖenuwo kpɔkpɔ mɛ o. Vɔ mamaɖeɖenuwo kpɔkpɔ danahɛn enu le amɛwo nu. Éna amɛwo degbebunɔ wo o, yí egbegbɔnnɔnu mɔ woami mamaɖeɖenuwo kpɔkpɔ. Mamaɖeɖenuwo ɖo ŋsɛn sugbɔ, yí egbɔnnɔnu nɔ amɛwo mɔ woaŋlɔbe enu ci wokpɔ. Ci yí gbewu ŋnɔ yí nyi mɔ mamaɖeɖenuwo dena woɖunɔ edro vɔnwo ji o. Ewaɖeɔ, édɔ yí edro lɔwo gbesɛnnɔŋ doji. (Kol. 3:5; Ʒaki 1:14, 15) Amɛ sugbɔ ciwo yí kpɔnɔ mamaɖeɖenuwo vawanɔ gbɔdɔndɔn masɔkoɖosenuwo.

12. Nyi mìawa yí asɔ dasɛ mɔ mìle zanŋte mɔ mìdaɖo gbɔdɔndɔn masɔkoɖose susuwoɔ?

¹² Ci mìnyi Kristotɔwo ɖe, lé mìɖo awa nu do nɔ mamaɖeɖenuwo vaze le telefonu, tele alo ɔdinatɛɛ ji nɔ mì maɖoŋdonutɔɔ? Mìaɖe ŋkuvi so ji blaŋ. Ale fafɛɖe nɔ mì mɔ mìawɛ ahan nɔ mìɖonɔ ŋwi mɔ exlɔnyinyi ci yí le mìwo koɖo Yehowa gblamɛ yí nyi enuvevitɔ nɔ mì. Vɔ foto ɖewo ciwo yí denyi mamaɖeɖenuwo can atɛnŋ adɔ mìaɖo susu dɔndɔnwo. Nyi yí taɖo mìdakpɔnɔ woɔ? Ðo mìdeji mɔ mìaɖe afɔ ɖe ci yí adɔ mìavayi je gbɔdɔndɔn masɔkoɖosenu ɖe mɛ o. (Mt. 5:28, 29) David ci yí nyi hamɛmɛshinshin le Thaïlande nu mɔ: “Ŋbiɔnɔ nyɛɖeki se mɔ: ‘Nɔ foto lɔwo denyi mamaɖeɖenuwo can ɖe, ajɔ ji nɔ Yehowa nɔ ŋkpɔkɔ woa? Tamɛbubu ahan kpenɔdo ŋnu yí ŋwanɔ nu le nunya mɛ.”

13. Nyi yí akpedo mì nu mìawa nu le nunya mɛɔ?

¹³ Nɔ mìvɔnkɔ mɔ mìdawa ŋɖe ci yí davajɔ ji nɔ Yehowaɔ, adɔ mìawa nu le nunya mɛ. Vɔnvɔn nɔ Mawu nyi “afɔɖeɖe ŋkɔtɔ ɖaɖa ŋununyanya xɔxɔ gbɔ.” (Elo. 9:10) Mìkpɔ ecɛ le tɔtɔmɛ nɔ Elododo eta 9 tɔ lɔ, fini wosɔ “ŋununyanya” adodwitɔ lɔ sɔ koɖo nyɔnu bu le.

14. Amɛyɔyɔ bu ci nu woxo nuxu so le Elododo Wema 9:1-6 mɛɔ?

¹⁴ Hlɛn Elododo Wema 9:1-6. Le lɛɔ, mìhlɛn nu so amɛyɔyɔ Yehowa tɔ nu. Yehowa yí nyi mìwo Watɔ yí gbenyi Soxu nɔ enunyanyawo pleŋ. (Elo. 2:6; Rɔm. 16:27) Le lɛɔ, woxokɔ nuxu so axwe gangan ci yí ɖo ekpe mɛmɛ ci yí lenɔ exɔ do te amadrɛ nu. Ecɛ dasɛ mɔ Yehowa nyi xomɛvunɔ yí xɔnɔ mɛ ciwo yí ji mɔ  yewoawa do yi nunya ji le wowo gbe mɛ nywiɖe.

15. Nyi Yehowa yɔkɔ mì mɔ mìwo le waɔ?

¹⁵ Yehowa nyi xomɛvunɔ yí nanɔ nu amɛ haan. Nɔnɔmɛ cɛwo le “ŋununyanya adodwitɔ” mɛ ci wosɔ sɔ koɖo nyɔnu ɖeka le Elododo Wema eta 9 tɔ lɔ mɛ. Kpukpui cɛwo nu mɔ nyɔnu cɛ yɔ mɛdruwo va yi xomɛ nɔ woaɖu ŋɖuɖu vivi ɖeka ci eɖa koɖo elan sɔ kpe nɔ vɛn ci ewa. (Elo. 9:2) Gbesɔ kpe niɔ, kpukpui 4 koɖo 5 tɔ nɔ Elododo Wema eta 9 tɔ lɔ mɔ: “[Ŋununyanya adodwitɔ] gbeyɔ sukunɔwo can hɛnnɛ. Énu mɔ: ‘Mí va ɖu anyi ŋununyanya ŋɖuɖu.’” Nyi yí taɖo mìɖo ayi ŋununyanya adodwitɔ lɔ xomɛ yí aɖu ŋɖuɖu ci eɖaɔ? Yehowa ji mɔ ye viyewo le nya ŋɖɛ yí afɔku ɖe ŋgbejɔ do wo ji o. Yehowa deji mɔ mìawa afɛnwo yí akpe fun keŋ avamɔ ŋnya sa o. Eyi taɖo “eɖo ŋununyanya adodwitɔ ɖɛ nɔ amɛjɔjɔɛwo.” (Elo. 2:7, NWT) Nɔ mìɖo vɔnvɔn ci yí sɔgbe nɔ Yehowaɔ, mìaji mɔ mìwo nu le jeŋ ni. Mìɖonɔ to yi kpla ciwo mɛ nunya le yí wawa do wo ji gbejɔnɔ ji nɔ mì.—Ʒaki 1:25.

16. Lé vɔnvɔn ɖoɖo nɔ Mawu kpedo Alain nu yí esɔ gbeta nywi ɖekaɔ, yí nyi yí to le mɛɔ?

¹⁶ Kpɔ lé han vɔnvɔn ɖoɖo nɔ Mawu kpedo Alain nu yí esɔ gbeta nywi ɖeka ɖa. Alain nyi hamɛmɛshinshin yí gbenyi cica. Énu mɔ: “Anyi dɔmɛkpena sugbɔ kpɔnɔ mamaɖeɖenuwo mɔ wonanɔ kpla amɛ le gbɔdɔndɔn nyɔwo mɛ.” Vɔ énya mɔ de nyɔnɔnwi yɔ o. Émɔ:“Ci ŋlɔn Yehowa yí gbebuiniɔ, éna ŋɖui mɔ ŋdakpɔ fimu ŋtɔ́ hanwo o. Ŋgbedre ŋci yí taɖo nɔ anyi dɔmɛkpena lɔwo.” Éwa do ekpla ci “ŋununyanya adodwitɔ” lɔ na ji mɔ “mí kplɔ enugɔnmɛsese do.” (Elo. 9:6) Lé Alain ɖui koŋ mɔ yedakpɔ nɛnɛ nuwo o wa dɔ do yi dɔmɛkpena ɖewo ji yí wokplakɔ Bibla yɛ yí yikɔ bɔbɔwo.

17-18. Nyɔna ciwo mɛ ciwo yí lɔn do amɛyɔyɔ “ŋununyanya adodwitɔ” lɔ tɔ ji kpɔkpɔɔ, yí nyi woatɛnŋ akpɔkpɔ mɔ nɔɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁷ Yehowa zan nyɔnu amɛve cɛwo kpɔwɛ yí sɔ dasɛ lé mìawɛ akpɔ jijɔ le esɔ mɛ nɔ mì. Mɛ ciwo yí lɔn do “nyɔnu vɔn lɔ mɛyɔyɔ ji” kpɔnɔ jijɔ le gbɔdɔndɔn masɔkɔɖose nuwo wawa mɛ. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, wonɔkɔ agbe nɔ kakayɛ ɖekɛ yí wodesɔsɔ ɖe le ŋci yí ava jɔ do wo ji le sɔgodu mɛ ji o. Nuwana wowotɔwo ‘akplɔ wo yi ekumɛ.’—Elo. 9:13, 17, 18.

¹⁸ Mɛ ciwo yí lɔn do amɛyɔyɔ nyɔnu  ci yí le dumɛ nɔ “ŋununyanya adodwitɔ” lɔ tɔ ji aɖo esɔ mɛ ci yí to akpo xesexese! Eyi wokpɔkɔ jijɔ ɖo woɖo ŋciwo pleŋ yí woʒan keŋ akpɔtɔ ateteɛ gogo Yehowa. (Ezai 65:13) Toto enyɔnuɖɛtɔ Ezai jiɔ, Yehowa nu mɔ: “Mí wa blɛu a ɖoto Ŋ yí mí a ɖu ŋɖuɖu nywi. Mí a lɔn ŋɖuɖu ci yí kpe nɔ míwo klawo.” (Ezai 55:1, 2) Mìkplakpla alɔn ŋci Yehowa lɔn yí agbe ŋci egbe. (Eha. 97:10) Eyi eji jɔjɔ mì ɖo mìatɛnŋ ayɔ mɛbuwo nɔ woavakpla nu so “ŋununyanya adodwitɔ lɔ nu.” Mìle shigbe dɔwavi ciwo yí “yɔkɔ amɛwo le jugan lɔ mɛ mɔ: ‘Mí va míwo amɛ ciwo yí jijiɛ akpla.’” Denyi egbɛ ɖekɛ yí mìwo koɖo amɛ ciwo yí lɔn do amɛyɔyɔ lɔ ji aɖu le lɔwo yí anyi evɔ o. Nyɔna lɔwo ani tɛgbɛɛ, yí woana “mìanɔ” agbe mavɔ ci “mìkplɔ enugɔnmɛsese do.”—Elo. 9:3, 4, 6.

19. Shigbe lé Ŋununyatɔ 12:13, 14 nui nɛ ɖe, nyi mìaɖui amɔ mìawaɔ? (Kpɔ dakavi ci yí nyi “Vɔnvɔn Ðoɖo Nɔ Mawu Dɔ Mìkpɔnɔ Nyɔnawo” hɛnnɛ.)

¹⁹ Hlɛn Ŋununyatɔ 12:13, 14. Vɔnvɔn ɖoɖo nɔ Mawu aglɔn ta nɔ mìwo ji. Akpedo mì nu mìakpɔtɔ anɔ mɛmiɖe le susu mɛ yí ate gogo Yehowa le ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛ vwin cɛwo mɛ. Vɔnvɔn ci yí sɔgbe ɖoɖo nɔ Mawu adɔ mìakpɔtɔ ayɔnɔ amɛ sugbɔ lé mìakpe ji do mɔ wole ji “ ŋununyanya adodwitɔ” yí aɖu le ni.