1. Nyi mìɖo awa yí aci agbe le Yehowa ŋkeke lɔ jiɔ?

 GBECIGBE Yehowa hwlɛn yi mɛwo gan yí gu yi ketɔnɔwo yí Bibla yɔnɔ mɔ Yehowa “ŋkeke.” Le blema mɛɔ, Yehowa dɔn eto nɔ jukɔn ɖewo. (Ezai 13:1, 6; Eze. 13:5; Zef. 1:8) Le mìwo hwenuɔ, Yehowa “ŋkeke” lɔ atɔ ji hwenu yí woaje Babiloni gangan lɔ ji yí avavɔ do Harmagedɔn hwa lɔ ji. Ele mɔ mìadra do ɖɛ kakayɛ keŋ atɛnŋ avaci agbe le “ŋkeke” ŋtɔ́ ji. Denyi woasɔgbe nɔ “xaxa gangan” lɔ ɖekɛ nu yí Yesu xokɔ nuxu so o, vɔ égbemɔ mìɖo ‘akpɔtɔ ale gbesɔsɔ’ nɔ ŋkeke ŋtɔ́.—Mt. 24:21; Luiki 12:40.

2. Nyi yí taɖo mìatɛnŋ akpɔ nyɔna so 1 Tɛsalonikitɔwo mɛɔ?

² Le wema ŋkɔtɔ ci yí gbɔngbɔn kɔkɔɛ kpedo apotru Pɔlu nu yí eŋwlɛ ɖaɖa Tɛsalonikitɔwo mɛɔ, ézan kpɔwɛ ɖewo yí kpedo Kristotɔwo nu nɔ woakpɔtɔ ale gbesɔsɔ nɔ Yehowa kojoɖoɖo zan gangan lɔ. Pɔlu nya mɔ Yehowa ŋkeke lɔ dava hwenɔnu o. (2 Tɛs. 2:1-3) Vɔ édo ŋsɛn nɔviwo mɔ wo le dra do ɖɛ nɔ ŋkeke lɔ shigbe esɔ yí ava hannɛ, yí mìwo can mìɖo azɔn do yi nukplamu lɔ ji. Ecɛyɛɔ, mìakpɔ enyɔ ciwo yí enu so: (1) lé Yehowa ŋkeke lɔ ava do, (2) mɛ ciwo yí daci agbe le ŋkeke lɔ ji o koɖo (3) lé mìawɛ yí adra do ɖɛ yí avaci agbe.

3. Lé Yehowa ŋkeke lɔ ava shigbe flafinɔ le zandomɛ nɛ doɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

³ “Shigbe lé flafinɔ tonɔ zan domɛ ɛnɛ.” (1 Tɛs. 5:2) Ecɛ yí nyi ŋkɔtɔ le kpɔwɛ amɛtɔn ciwo Pɔlu zan yí sɔ xo nuxu so Yehowa ŋkeke lɔ vava nu. Flafiwo wanɔ nu blaŋ yí vanɔ amɛwo gbɔ le zandomɛ hwenu wodekpɔkɔ emɔ nɔ wo o. Yehowa ŋkeke lɔ can ava le avomɛ yí akpaca amɛ sugbɔ. Lé enu lɔwo ajɔ kaba do akpaca Kristotɔ adodwiwo  ŋtɔkpu can. Vɔ wodagu mìwo o, amɛvwinwo ɖekɛ woagu.

4. Lé Yehowa ŋkeke lɔ le shigbe vevi ciwo wosenɔ le evijiji hwenu nɛɔ?

⁴ “A le shigbe vevi sese ci yí nyɔlun funɔ senɔ le evijiji hwenu ɛnɛ.” (1 Tɛs. 5:3) Nyɔnu funɔ datɛnŋ anya hwenu ci teŋ evi dɔmɛ atɔ ɖuɖui o. Énya mɔ dɔmɛ lɔ aɖu ye, vɔ avomɛ yí avaji le yí asekɔ vevi yí datɛnŋ aɖo te yi o. Ahanke mìdenya ŋkeke koɖo gaxoxo ci teŋ Yehowa ŋkeke lɔ atɔ ji o. Vɔ mìkando ji mɔ yɛava yí Mawu aɖo kojo nɔ amɛvwinwo le avomɛ yí wodatɛnŋ ashi ni o.

5. Emɔ ci nu yí efunkpekpe gangan lɔ le shigbe nyidin kannyakannya nɛ doɔ?

⁵ Ale shigbe nyidin kannyakannya nɛ. Le Pɔlu kpɔwɛ amɛtɔntɔ lɔ mɛɔ, égbexo nuxu so lé flafinɔwo finɔ fi le zanmɛ nu. Vɔ ecɛyɛɔ, ésɔ Yehowa ŋkeke lɔ sɔkɔ koɖo nyidin kannyakannya. (1 Tɛs. 5:4) Enu ci yí flafinɔwo afi zanmɛ xanɔ wo keke woŋlɔnɔbe mɔ gamɛ yikɔ. Eyi eŋ vakenɔ do wo yí wolenɔ wo. Ahanke efunkpekpe gangan lɔ avaso mɛ ciwo yí le shigbe flafinɔwo nɛ ciwo yí wakɔ enu ciwo yí dekpenɔ nɔ Mawu o. Mìdele shigbe wo nɛ o, mìdewanɔ enu ciwo yí dekpenɔ nɔ Yehowa o, vɔ mìtekpɔ yí wanɔ ‘enunywi hamɛhamɛ koɖo enujɔjɔɛ koɖo nyɔnɔnwi.’ (Efe. 5:8-12) Le yi goduɔ, Pɔlu vawa kpɔwɛ amɛve yí sɔ dre mɛ ciwo yí daci agbe o.

6. Lé amɛ sugbɔ dɔndɔn alɔn doɔ? (1 Tɛsalonikitɔwo 5:6, 7)

⁶ “Amɛ ciwo dɔnnɔ alɔn.” (Hlɛn 1 Tɛsalonikitɔwo 5:6, 7.) Pɔlu sɔ mɛ ciwo yí daci agbe le Yehowa ŋkeke lɔ ji o sɔ koɖo mɛ ciwo yí le alɔn dɔnkɔ. Wole  manyasaka mɛ kudo enu ciwo yí jɔkɔ trɔdo wo alo gamɛ ci yí yikɔ nu. Eyi taɖo nɔ enuvevi ɖe jɔkɔɔ, wodenyanɔ o yí wodenyanɔ lé woawa enu do hɛnnɛ o. Amɛ sugbɔtɔ le alɔn dɔnkɔ le gbɔngbɔn mɛ gbɛ. (Rɔm. 11:8) Wodekando ji mɔ mìle ‘ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛwo’ mɛ yí efunkpekpe gangan lɔ atɔ ji yɛ o. Nɔ enuwo trɔtrɔ le xexeɛ mɛɔ, edɔ yí mɛɖewo jinɔ mɔ yewoaɖo to Fyɔɖuxu ŋɛdu ci mìdrakɔ. Vɔ amɛ sugbɔ trɔyi dɔnnɔ alɔn sɔwu mɔ woanɔ zanŋte. Yí mɛɖewo ciwo yí kando ji mɔ Mawu kojoɖoɖo zan lɔ li bunɔ mɔ yɛajinjin gbɔxwe yí ava. (2 Piɛ 3:3, 4) Vɔ gbeɖeka duuɔ, mìwo nyanɔ mɔ ele veviɖe mɔ mìanɔ zanŋte.

7. Lé mɛ ciwo Mawu agu le shigbe ahanumunɔwo nɛ doɔ?

⁷ “Amɛ ciwo yí nunɔ ahamuamɛ ɔ, zanmɛ yí wo nunɔ ahamu.” Apotru Pɔlu sɔ mɛ ciwo Mawu agu sɔ koɖo mɛ ciwo yí nunɔ aha mu. Mɛ ciwo yí nunɔ aha mu detɛnŋ wanɔ nu blaŋ nɔ ŋɖe jɔkɔ le axa nɔ wo o, yí wodetɛnŋ sɔnɔ gbeta nywiwo o. Ahanke ci Mawu kankanxle amɛwoɔ, amɛvwinwo detɛnŋ wanɔ do ji o. Wosɔnɔ emɔ ci yí akplɔ wo yi gugumɛ. Vɔ wonu nɔ Kristotɔwo mɔ wo le kpɔtɔ anɔ zanŋte yí aɖo susu sɔgbe do nuwo nu. (1 Tɛs. 5:6) Bibla wemanyatɔ ɖeka nu mɔ, mɛ ci yí ɖonɔ susu sɔgbe do nuwo nu nyi “mɛɖeka ci yí nɔnɔ kpuu yí devɔnnɔ o, ésun ji yí bunɔ tamɛ kpɔ nywiɖe keŋ asɔ gbeta nywi.” Nyi yí taɖo mìɖo akpɔtɔ anɔnɔ kpuu yí alo doɔ? Ðo adɔ mìdadonɔ nu politikinyɔwo alo junyɔwo mɛ o. Nɔ Yehowa ŋkeke lɔ gogokɔ dojiɔ, woagbeʒinkɔ mì ji doji mɔ mìwo le do nu junyɔ mɛ. Ele ahan gan, dele mɔ mìalo nu kpɔ so lé mìawa nu do nu o. Mawu gbɔngbɔn lɔ akpedo mì nu yí mìanɔ kpuu yí abunɔ tamɛ kpɔ nywiɖe keŋ asɔnɔ gbeta nywiwo.—Luiki 12:11, 12.

8. Lé 1 Tɛsalonikitɔwo 5:8 dre nɔnɔmɛ ciwo mìɖo aɖo yí akpɔtɔ ale zanŋteɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

⁸ “Hwlɛngan mɔkpɔkpɔ ɖo a nyi ahwakuku mìwotɔ.” Pɔlu sɔ mì sɔ koɖo sɔja ciwo yí le gbesɔsɔ yí do nuwo nɔ ahwa wawa. (Hlɛn 1 Tɛsalonikitɔwo 5:8.) Sɔja ɖo ale gbesɔsɔ nɔ ahwa wawa hweɖekpokpuinu. Ahan mìwo can mìɖo awanɔ nu nɛ. Nɔ mìsɔ xɔse koɖo lɔnlɔn sɔ cɔn yí hwlɛngan mɔkpɔkpɔ nyi ahwakuku mìwotɔɔ, anyi mìle gbesɔsɔ nɔ Yehowa ŋkeke lɔ. Nɔnɔmɛ cɛwo akpedo mì nu sugbɔ.

9. Lé xɔse glɔnnɔ ta nɔ mì doɔ?

⁹ Akɔntakpoxɔnu glɔnnɔ ta nɔ sɔja ji. Xɔse koɖo lɔnlɔn glɔnnɔ ta nɔ mìwo kpɔwɛ ji lɔ. Woakpedo mì nu mìakpɔtɔ asɛnkɔ Mawu yí akplɔ Yesu do. Xɔse na yí mìkando ji mɔ Yehowa acu shi nɔ mɛ ciwo yí kpɔtɔ yí jijiɛ koɖo wowo ji pleŋ. (Ebre. 11:6) Éna mìkpɔtɔ nɔnɔ gbeji nɔ mìwo kplɔtɔ Yesu, nɔ adɔ mìado go cukaɖa sɛnŋsɛnŋwo can. Le egbɛ mɛɔ, mɛɖewo kpɔtɔ yí le gbeji ci woci yumɛ nɔ wo alo ci wodo go eho cukaɖawo can. Mìatɛnŋ akpɔtɔ aɖo xɔse sɛnŋ yí ado ji le cukaɖawo mɛ nɔ mìkpla nu so wowo kpɔwɛwo mɛ. Mìatɛnŋ aze nɔ eho lɔnlɔn koɖo enu sugbɔ ɖoɖo nɔ mìtekpɔ yí ɖyi mɛ ciwo yí sɔ Fyɔɖuxu lɔ nuwo ɖo texwe ŋkɔtɔ. b

10. Lé lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Mawu koɖo mìwo kpenawo kpenɔdo mì nu mìdonɔ ji doɔ?

¹⁰ Lɔnlɔn can le veviɖe gbɔxwe mìakpɔtɔ  anɔ zanŋte. (Mt. 22:37-39) Lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Mawu kpenɔdo mì nu mìdonɔ ji le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ nɔ ecɛ ana mìado go cukaɖawo can. (2 Tim. 1:7, 8) Ci mìlɔn mɛ ciwo yí desɛnkɔ Yehowa koɖo mìɔ, ena mìkpɔtɔ ɖenɔ kunu nɔ wo yí trɔ yinɔ wo gbɔ nɔ enyi to telefonu alo wemaŋwlɛŋwlɛ ɖaɖa mɛ ji can. Mìkpɔtɔ kpɔkɔ emɔ mɔ gbeɖekaɔ, amɛwo atɛnŋ atrɔ yí atɔ enujɔjɔɛ wawa.—Eze. 18:27, 28.

11. Lé lɔnlɔn ci mìɖo nɔ mìwo kpena xɔsetɔwo kpekpeɛdo mì nu doɔ? (1 Tɛsalonikitɔwo 5:11)

¹¹ Mìlɔn mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo can. Lɔnlɔn ci mìɖo nɔ mìwonɔnɔwo dɔ ‘mìdonɔ akɔnfɛ nɔ mìwonɔnɔwo yí donɔ ŋsɛn lanmɛ nɔ mìwonɔnɔwo.’ (Hlɛn 1 Tɛsalonikitɔwo 5:11.) Shigbe lé sɔjawo donɔ ŋsɛn wowonɔnɔwo le ahwa mɛ nɛɔ, ahanke mìwo can mìdonɔ ŋsɛn mìwonɔnɔwo nɛ. Etɛnŋ vajɔ mɔ sɔja ɖe ado akpa yi kpena nu le ahwa lɔ mɛ, vɔ de xa exa yí ɖui yí wɛ o. Ahanke mìwo can mìdaxa aɖui yí awa enuvevi koɖo mìwo nɔvi ɖe alo awa wadonu o. (1 Tɛs. 5:13, 15) Mìgbedanasɛ mɔ mìlɔn mìwo nɔviŋsu ciwo yí xɔnɔ ŋkɔ le hamɛ lɔ mɛ nɔ mìbunɔ wo. (1 Tɛs. 5:12) Hwenu Pɔlu ŋwlɛ wema cɛ ɖaɖa Tɛsalonikitɔwoɔ, woɖo Tɛsaloniki hamɛ lɔ dekpɔ wa exwe ɖeka o. Eyi hamɛmɛshinshin ciwo yí le nɔ denya enu sugbɔ o yí woatɛnŋ awanɔ afɛnwo. Ci ele ahan can ɔ, ele mɔ woabu wo. Nɔ efunkpekpe gangan lɔ gogokɔɔ, mìavaʒan hamɛmɛshinshinwo mɔdasɛnamɛwo sɔwu sa. Taŋfuin mìdatɛnŋ agbevaxɔ emɔdasɛnamɛ so nɔviŋsu ciwo yí le dɔwaxu gangan lɔ alo alɔjedɔwaxu lɔ gbɔ o; eyi taɖo ele veviɖe mɔ mìalɔn mìwo hamɛmɛshinshinwo vyɛ yí abunɔ wo. Nɔ ŋɖekpokpui gbejɔkɔ can ɔ, mìakpɔtɔ anɔ zanŋte yí mìdasɔ mìwo susuwo ɖo wowo fɛnwo ji o, vɔ mìasɔ susu ɖo lé Yehowa to Kristo ji yí dadasɛ emɔ nɔ nɔviŋsu egbejinɔtɔ cɛwo.

12. Lé mɔkpɔkpɔ glɔnnɔ ta nɔ mìwo susu doɔ?

¹² Shigbe lé gakuku glɔnnɔ ta nɔ sɔja nɛɔ, ahanke hwlɛngan mɔkpɔkpɔ glɔnnɔ  ta nɔ mìwo susu nɛ. Mìwo mɔkpɔkpɔ sɛnŋ lɔ na yí mìnyanɔ mɔ, enu ci xexe lɔ nakɔ amɛwo denyi ŋɖe o. (Fili. 3:8) Mìwo mɔkpɔkpɔ lɔ kpenɔdo mì nu yí mìkpɔtɔ yí nɔnɔ kpuu yí nɔnɔ zanŋte. Eyi Wallace koɖo Laurinda ci yí sumɔkɔ le Afrique wa. Enɔ ku nɔ mɛɖeka yí da ku nɔ xlɔtɔ le kwɛshila amɛtɔn gblamɛ. COVID-19 dɔ̀bamɛ lɔ dɔ yí wodetɛnŋ yi nɔ koɖo wowo xomumɛtɔwo o. Wallace ŋwlɛ mɔ: “Fɔnfɔnsoku mɔkpɔkpɔ lɔ kpedo ŋnu yí ŋbunɔ tamɛ kpɔ so wo nu, ŋdebunɔ tamɛ kpɔ so azan kpɛtɛkpɛtɛ ciwo wowa le xexe cɛ mɛ nu o. Vɔ ŋbunɔ tamɛ kpɔ so lé woavanɔ do le ŋkeke ŋkɔtɔwo mɛ nɔ xexe yoyu lɔ. Mɔkpɔkpɔ lɔ fanɔ akɔn nɔŋ nɔ ŋtɔ tamɛ bubu kpɔ so wo nu alo ci ŋshishi mɛ.”

13. Nyi mìatɛnŋ awa yí axɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔɔ?

¹³ “Míŋgbeci gbɔngbɔn lɔ zo o.” (1 Tɛs. 5:19, NWT) Pɔlu sɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ sɔ koɖo ezo ci yí le mì mɛ. Nɔ mìɖo Mawu gbɔngbɔn lɔɔ, edɔ ezo nɔnɔ lanmɛ nɔ mì yí kpakpa sɔnɔ mì mɔ mìawa nunywi yí mìɖonɔ ŋsɛn yí wanɔ dɔ nɔ Yehowa. (Rɔm. 12:11) Nyi mìawa yí atɛnŋ axɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔɔ? Mìatɛnŋ ado gbe ɖaɖa yí abiɛ, akpla Mawu Nyɔ lɔ yí awa nu alɔlealɔmɛ koɖo yi habɔbɔ lɔ ci esɔ yi gbɔngbɔn lɔ dadasɛ emɔ nɔ. Nɔ mìwɛkɔ ahan ɔ, adɔ yí mìaɖo “Gbɔngbɔn Kɔkwɛ kusɛnsɛn” lɔ.—Gal. 5:22, 23.

14. Nyiwo yí mìdeɖo awakɔ nɔ mìji mɔ mìakpɔtɔ axɔkɔ Mawu gbɔngbɔn lɔɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁴ Nɔ Mawu na mì gbɔngbɔn kɔkɔɛ yitɔ ɖegbɔɔ, mìɖo anya wawa nɔ ‘mìŋgbeci gbɔngbɔn lɔ zo o.’ Mɛ ciwo yí mɛ́ le susu koɖo wana mɛ ɖekɛwo yí Mawu nanɔ yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ. Dakpɔtɔ anana mì gbɔngbɔn lɔ nɔ mìɖonɔ susu dɔndɔnwo yí wanɔ do wo ji o. (1 Tɛs. 4:7, 8) Gbɔxwe mìakpɔtɔ axɔkɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔɔ, mìdeɖo asɔ “Mawu nyɔnuɖɛ sɔ yɔ mɔ enu manyi enu vevi o.” (1 Tɛs. 5:20) Le kpukpui cɛ mɛɔ, Mawu “nyɔnuɖɛ” gɔnmɛ yí nyi eŋɛdu ci yí so Yehowa gbɔ toto  gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ ji, enyɔnuɖɛ ciwo yí xo nuxu so Yehowa ŋkeke lɔ koɖo lé mìɖo awa nu kpata le mìwo hwenu can le mɛ. Mìdebuini mɔ Harmagedɔn alo Yehowa ŋkeke lɔ dava le mìwo hwenu o. Ewaɖeɔ, mìkpɔɛni le susu mɛ shigbe mɔ egogo hannɛ keŋ wanɔ enu ciwo yí dɔ mìnɔnɔ “kɔkwɛ ɖe, yí a nyi Mawu mɛwo” ŋkeke ɖeka duu.—2 Piɛ 3:11, 12.

15. Lé mìawɛ yí wodasɔ enyɔ masɔgbewo koɖo gbɔngbɔn vɔnwo ŋsukankan ble mìɔ? (1 Tɛsalonikitɔwo 5:21)

¹⁵ Mawu ketɔnɔwo ado axwa le majinjinɖe mɛ yɛ mɔ: “Mìkpɔ fafa koɖo enuvovo!” (1 Tɛs. 5:3) Ŋsukankan ŋtɔ́ ci yí aso gbɔngbɔn vɔnwo gbɔ able amɛ sugbɔ do mɛ le nyigban lɔ pleŋ ji. (Enyɔ. 16:13, 14) Vɔ mìwo yɛ ɖe? Nɔ mìdonɔ “enushanu kpɔɔ,” ŋsukankan ŋtɔ́wo dable mì do mɛ o. (Hlɛn 1 Tɛsalonikitɔwo 5:21.) Wozannɔ Grɛki nyɔgbe ci gɔnmɛ woɖe mɔ “do nu kpɔ” yí sɔ drenɔ lé amɛwo donɔ shika alo gacuho kpɔ yí sɔ kpɔnɔ mɔ ŋtɔŋtɔ lɔ yí enyi ma. Eyi taɖo mìɖo adonɔ enyɔ ciwo mìsenɔ alo ciwo mìhlɛnnɔ kpɔ, kpɔ mɔ nyɔnɔnwiwo yí wonyi ma. Ecɛ le veviɖe nɔ Tɛsalonikitɔwo yí eɖo agbele veviɖe nɔ mìwo can vevitɔ ci efunkpekpe gangan lɔ gogokɔ. Mìdeɖo akannɔdo enyɔ ɖekpokpui ci amɛwo nunɔ ji kpoŋ ɖeɖe ahan o, vɔ mìɖo azan tamɛbubu nujikpekpe mìwotɔ keŋ asɔ enyɔ ciwo mìsekɔ alo ciwo mìhlɛnkɔ sɔ kpɔ koɖo nyɔ ciwo Bibla koɖo Yehowa habɔbɔ lɔ nu. Nɔ mìwɛkɔ ahan ɔ, wodavasɔ gbɔngbɔn vɔnwo ŋsukankan ɖe ble mì o.—Elo. 14:15; 1 Tim. 4:1.

16. Emɔkpɔkpɔ sɛnŋ ci yí le mì shiɔ, yí nyi mìɖui mɔ mìawaɔ?

¹⁶ Mìnya mɔ woahwlɛn Yehowa mɛwo gan le efunkpekpe gangan lɔ mɛ. Mìwo ɖekaɖeka denya lé mìwo gbe avanɔ do le esɔ mɛ o. (Ʒaki 4:14) Ele ahan agan, nɔ mìle agbe yí so efunkpekpe gangan lɔ do alo mìku doŋkɔ ni can ɔ, woasɔ agbe mavɔ cu efɛn nɔ mì nɔ mìkpɔtɔ le gbeji. Amɛshiaminɔwo ayi jeŋkwi mɛ ayi nɔ koɖo Kristo. Lɛngbɔ bu mɛ tɔwo anɔ paradiso mɛ le nyigban ji. Anyɔ mɔ mì pleŋ akpɔtɔ asɔ susu ɖo mìwo mɔkpɔkpɔ nywi lɔ ji yí akpɔtɔ ale gbesɔsɔ nɔ Yehowa ŋkeke lɔ!