1-2. Sɔgbe koɖo Ehajiji Wema 25:14 ɖe, nyi mìɖo awa nɔ mìji mɔ mìanyi exlɔ veviwo nɔ Yehowaɔ?

 NƆNƆMƐ ciwo yí èkpɔ mɔ wole veviɖe nɔ èji mɔ yeakpɔtɔ anyi exlɔ koɖo mɛɖeɔ? Àtɛnŋ aɖo ŋci mɔ, exlɔ nywiwo ɖo alɔn nɔnɔ yí agbekpenɔdo wowonɔnɔwo nu. Taŋfuin debui kpɔ mɔ vɔnvɔn nyi nɔnɔmɛ vevi ɖeka ci yí adɔ amɛwo akpɔtɔ anyi exlɔ nywiwo o. Vɔ shigbe lé nyɔta cɛ mawunyɔkpukpui lɔ nui nɛɔ, mɛ ciwo yí ji mɔ yewonyi exlɔ veviwo koɖo Yehowa ɖo “avɔnnɔ ni.”—Hlɛn Ehajiji Wema 25:14.

² Nɔ mìsɛnkɔ Yehowa yɛ ejinjin alo dejinjin can ɔ, mì pleŋ yí ɖo akpɔtɔ avɔnnɔ ni. Vɔ woavɔn nɔ Mawu gɔnmɛ ɖe? Nyi yí mìatɛnŋ akpla so axwejikpɔtɔ Obadia, avɔnsatɔ gangantɔ Yoyada koɖo Efyɔ Ʒoasi gbɔ so vɔnvɔn nɔ Mawu nuɔ?

3. Dre lé vɔnvɔn aglɔn ta nɔ mì do.

³ Nɔ mìxɔɛ se mɔ enuvwin ɖe jikɔ ajɔ do mì jiɔ, atɛnŋ adɔ mìavɔn dru. Vɔnvɔn cɛ nyɔ yí atɛnŋ adɔ mìawa nu le nunya mɛ. Vɔnvɔn mɔ mìavajuin adɔ mìdazɔnzɔn togatoga nɔ eto ɖe o. Vɔnvɔn mɔ enuvevi ɖe avawa mì adɔ yí mìdavayi do ta afɔkunu ɖe mɛ o. Vɔnvɔn mɔ exlɔnyinyi ci yí le gblamɛ nɔ mìwo koɖo mɛɖe ci mìlɔn avadahɛn adɔ yí mìdanu enyɔ masɔgbe ɖe ni alo awa enukpotu ɖe koɖi o.

4. Vɔnvɔn ci han Satana ji mɔ agbetɔwo aɖo nɔ Yehowaɔ?

 ⁴ Satana jinɔ mɔ amɛwo aɖo vɔnvɔn ci yí desɔgbe o nɔ Yehowa. Elifazi mɔ Yehowa nyi Mawu ci yí ɖenɔ fi, dɔmɛzitɔnɔ yí mìwo nu datɛnŋ ajeŋ ni gbeɖe o. Susu ŋtɔ́ han yí Satana jinɔ mɔ mìwo le ɖo nɛ. (Job 4:18, 19) Satana ji mɔ mìwo avɔnvɔn nɔ Yehowa keke ami sinsin. Nɔ ecɛ ŋgbevajɔ do mì jiɔ, ele mɔ mìaɖo vɔnvɔn ci yí sɔgbe nɔ Mawu.

5. Woavɔn nɔ Mawu gɔnmɛ ɖe?

⁵ Mɛ ci yí ɖo vɔnvɔn ci yí sɔgbe nɔ Mawu luinni yí dejinɔ mɔ yeawa enu ɖe ci yí adɔ yí exlɔnyinyi ci yí le ye koɖo yɛ gblamɛ adahɛn o. “Shishi” ŋtɔ́ han yí Yesu nanɔ Mawu nɛ. (Ebre. 5:7) De vɔnvɔn wiwiwi eɖo nɔ Yehowa o. (Ezai 11:2, 3) Ewaɖeɔ, éluin sugbɔ, yí jinɔ mɔ yease tonu ni. (Ʒan 14:21, 31) Shigbe Yesu nɛɔ, mìbunɔ Yehowa sugbɔ yí gbenanɔ shishi yi, ɖo élɔnnɔ amɛ, nya ŋɖɛ, wanɔ enujɔjɔɛ yí gbeɖo ŋsɛn. Mìgbenya mɔ Yehowa lɔn mì sugbɔ yí lé mìwanɔ nu do nɔ ékpla nu mì nɔnɔ veviɖe ni. Mìwo nuwanawo atɛnŋ adɔ yí Yehowa ase vevi alo eji ajɔɛ.—Eha. 78:41; Elo. 27:11.

6. Emɔ ɖeka ci ji mìatɛnŋ ato yí akpla lé mìaɖo vɔnvɔn nɔ Mawu doɔ? (Ehajiji Wema 34:11)

⁶ Wodeji mì koɖo vɔnvɔn nɔ Yehowa o, mìɖo atekpɔ yí aɖo nɔnɔmɛ ŋtɔ́ yɔ. (Hlɛn Ehajiji Wema 34:11.) Emɔ ɖeka ci ji mìato yí awa cɛ yí nyi mɔ mìaglonɔ enuwawawo kpɔ. Nɔ mìkpɔkpɔ lé han nunya Mawu tɔ, yi ŋsɛn koɖo lɔnlɔn cito ci eɖo nɔ mì zezeɛ le enu ciwo yí ewa mɛɔ, adɔ yí lɔnlɔn koɖo bubu ci mìɖo ni asɛnsɛnŋ doji. (Rɔm. 1:20) Nɔvinyɔnu ɖeka ci yí tɔ mɔ Adrienne nu mɔ: “Nunya Yehowa tɔ ci yí zenɔ le yi nuwawawo mɛ kpanɔcaŋ yí ekpenɔdo ŋnu ŋkpɔɛni mɔ yɛ nya enu ci yí nyɔ nɔŋ.” Tamɛbubukpɔ so enuwawawo nu dɔ evanu mɔ: “Nyi yí taɖo naji mɔ nawa ŋɖe ci yí adahɛn gblamɛ nɔ nyɛ koɖo Yehowa, Mɛ ci yí na agbeŋ ɔ?” Àtɛnŋ azan hwenu ɖewo le kwɛshila cɛ mɛ asɔ bu tamɛ kpɔ so ŋɖe ci yí Yehowa wa nua? Nɔ èwɛ ahan ɔ, adɔ yí bubu koɖo lɔnlɔn ci èɖo nɔ Yehowa agbesɛnŋ doji.—Eha. 111:2, 3.

7. Lé gbedodoɖa atɛnŋ akpedo mì nu mìaɖo vɔnvɔn ci yí sɔgbe nɔ Yehowa doɔ?

⁷ Gbedoɖa blaŋblaŋ nyi emɔ bu ci ji mìato yí avɔnnɔ nɔ Mawu. Nɔ mìdonɔ gbe ɖaɖa sugbɔɔ, Yehowa avanyi amɛ ŋtɔŋtɔ nɔ mì. Hweɖekpokpuinu ci mìbiɛ mɔ yɛ le na ŋsɛn mì nɔ mìado ji le cukaɖa ɖe mɛɔ, mìɖonɔ ŋwi yi ŋsɛn gangan lɔ. Nɔ mìdonɔ akpe ni do Eviɛ ci ena mì ŋciɔ, éɖonɔ ŋwi lé elɔn mì do nɔ mì. Nɔ mìfan kwi nɔ Yehowa mɔ yi le kpedo mì nu le cukaɖa ɖe mɛɔ, mìɖonɔ ŋwi lé enya ŋɖɛ do. Gbedoɖa ŋtɔ́ hanwo dɔ yí mìbunɔ Yehowa doji. Yí wogbedonɔ ŋsɛn gbeta ci mìsɔ mɔ mìdawa ŋɖe ci yí adahɛn exlɔnyinyi ci yí le mìwo koɖo yi gblamɛ o.

8. Nyi mìatɛnŋ awa yí akpɔtɔ avɔnnɔ nɔ Mawuɔ?

⁸ Nɔ mìkplakɔ Bibla koɖo susu mɔ mìakpla nu so kpɔwɛ nywi koɖo kpɔwɛ dɔndɔn ciwo yí le mɛɔ, mìakpɔtɔ avɔnnɔ nɔ Mawu. Mìaxo nuxu so Yehowa sɛntɔ egbejinɔtɔ amɛve nu. Wowo yí nyi: Efyɔ Ashabu xwejikpɔtɔ Obadia koɖo avɔnsatɔ gangantɔ Yoyada. Le yi goduɔ, mìakpɔ enu ci mìatɛnŋ akpla so Ʒuda fyɔ Ʒoasi nu. Étɔ Yehowa sɛnsɛn nywiɖe yí vami sinsin le yiyimɛ.

9. Lé vɔnvɔn nɔ Yehowa kpedo Obadia nu doɔ? (1 Efyɔwo 18:3, 12)

⁹ Ŋkɔŋkɔtɔ ci yí Bibla jikɔ axo nuxu so Obadia b nuɔ, énu mɔ: “Obadia nyi amɛ ci yí kplɔnɔ Tɔhonɔ do, nyɔnɔnwitɔ.” (Hlɛn 1 Efyɔwo 18:3, 12.) Lé vɔnvɔn sɔgbe ɖoɖo nɔ Mawu kpedo Obadia nu doɔ? Éna enyi nyɔnɔnwitotɔ koɖo mɛ ci ji woatɛnŋ akando, eyi taɖo efyɔ lɔ sɔɛ mɔ yɛakpɔnɔ ye xwe ji. (Sɔ sɔ koɖo Nexemi 7:2.) Ci Obadia vɔnvɔn nɔ Mawuɔ, édɔ egbenɔ dɔn haan. Edɔngbegbe nyi nɔnɔmɛ ɖeka ci yí eʒan. Énɔ agbe le Efyɔ vwin Ashabu hwenu. “Ashabu wa enu ciwo yí Tɔhonɔ nu mɔ wo nyi enu vɔn. Yí, Ashabu nyina wu efyɔwo pleŋ ciwo yí nɔ̀ ega ji do ŋkɔ ni.” (1 Efy. 16:30) Gbesɔ kpe niɔ, Ʒɛzebɛli ci yí nyi ashiɛ sɛnnɔ Bali. Yehowa nu ve dɔmɛ ni keke yí etekpɔ mɔ yeagu sɛnsɛn adodwi lɔ le tagbe fyɔɖuxu lɔ mɛ. Ŋtɔkpu can ɔ, éwu Yehowa nyɔnuɖɛtɔ sugbɔ. (1 Efy. 18:4) Edasɛ mɔ Obadia sɛn Yehowa le hwenu sɛnŋsɛnŋ ɖeka mɛ nyao.

10. Lé Obadia dasɛ do mɔ yegbenɔ dɔn ŋtɔŋtɔɔ?

¹⁰ Lé Obadia dasɛ mɔ yegbenɔ dɔn ŋtɔŋtɔ doɔ? Hwenu yí Ʒɛzebɛli jijiɛ Mawu nyɔnuɖɛtɔwo yí awu woɔ, Obadia sɔ 100 wla le wo mɛ. Ésɔ “enyɔnuɖɛtɔ 50 do dodu ɖeka mɛ, yí gbesɔ 50 do dodu bu mɛ. É hɛn ŋɖuɖu koɖo eshi vɛ nɔ wo.” (1 Efy. 18:13, 14) Nɔ wokpɔ ecɛ nɔ Obadia ɔ, woawu ŋsu edɔngbetɔ cɛ. Kankandoji li mɔ Obadia avɔn yí dejijiɛ mɔ yeaku o. Vɔ Obadia lɔn Yehowa koɖo mɛ ciwo yí sinni sɔwu yiŋtɔ gbe.

11. Lé Yehowa sɛntɔ ciwo yí li gbɛ wanɔ nu shigbe Obadia nɛ doɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹¹ Egbɛɔ, Yehowa sɛntɔ sugbɔ le eju ciwo mɛ woɖo te mìwo dɔwo le. Shigbe Obadia nɛɔ, mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu vevi cɛwo gbenɔ mɔ yewodaɖo te Yehowa sɛnsɛn o. Vɔ wokpɔtɔ bunɔ acɛkpatɔwo shigbe lé eje do ɛnɛ. (Mt. 22:21) Wosenɔ tonu nɔ Mawu sɔwu agbetɔwo yí danasɛ mɔ yewovɔnnɔ ni.  (Edɔ. 5:29) Wowanɔ cɛ ci wokpɔtɔ yí dranɔ eŋɛnywi lɔ yí benɔ yí wanɔ bɔbɔwo. (Mt. 10:16, 28) Wotenɔkpɔ yí kannɔdo ji mɔ yewo nɔviwo ɖo enu ciwo yí woʒan yí akpɔtɔ anyi xlɔ koɖo Yehowa. Mìasɔ nɔviŋsu Henri kpɔwɛ. Énɔ Afrique ju ɖeka mɛ hwenu woɖo te mìwo dɔwo le nɔ. Hwenɔnuɔ, Henri manɔ Bibla nukplawemawo nɔ yi kpena Kunuɖetɔwo. Éŋwlɛ mɔ: “Ŋnyi mɛɖeka ci yí ŋkpɛn wanɔ. Eyi taɖo ŋkando ji mɔ bubu gangan ci ŋɖo nɔ Yehowa yí kpedo ŋnu ŋtɛnŋ gbe dɔn ahan.” Èkpɔ mɔ eɔ can ègbenɔ dɔn shigbe Henri nɛa? Àwɛ dru nɔ èvɔnnɔ nɔ Mawu shigbe lé eje do ɛnɛ.

12. Lé avɔnsatɔ gangantɔ Yoyada koɖo ashiɛ nɔ gbeji nɔ Yehowa doɔ?

¹² Avɔnsatɔ gangantɔ Yoyada vɔnnɔ nɔ Yehowa, yí ecɛ wɛ mɔ enɔ gbeji ni yí do ŋsɛn mɛbuwo can nɔ woasin. Ecɛ ze petii hwenu yí Ʒɛzebɛli eviɛ Atali ɖu ega akpasɛnsintɔ le Ʒuda. Esɔgbe mɔ jukɔn lɔ avɔn nɔ Atali, ɖo évenɔ xomɛ yí egaɖuɖu lɔ biaŋ ni keke etekpɔ mɔ yeagu efyɔ kannu lɔ ci yí nyi yiŋtɔ viviwo keŋkeŋ. (2 Kro. 22:10, 11) Ʒoasi nyi ɖeka le efyɔvi lɔwo mɛ. Ʒehosheba ci yí nyi Yoyada ashiɛ glɔn ta ni yí wodewu yɛ o. Yɛ koɖo asuɔ sɔ ɖeviɛ wla keŋ yí le be ni. Ecɛ na yí Yoyada koɖo Ʒehosheba wɛ yí Davidi kannu ci yí anyi efyɔ degu o. Yoyada nɔ gbeji nɔ Yehowa yí devɔn nɔ Atali o.—Elo. 29:25.

13. Lé Yoyada gbedasɛ do mɔ yenyi mɛ ci yí nɔnɔ gbe ji hwenu Ʒoasi ɖo exwe amadrɛɔ?

¹³ Yoyada gbedasɛ mɔ yele gbeji nɔ Yehowa hwenu yí Ʒoasi ɖo exwe amadrɛ. Éwa totomɛ ɖeka, nɔ totomɛ lɔ je jiɔ, Ʒoasi yí anyi Efyɔ. Vɔ nɔ deje jiɔ, kankandoji li mɔ woawu Yoyada. Yehowa wɛ yí totomɛ lɔ je ji. Amɛkplɔtɔwo koɖo Levitɔwo kpedo Yoyada nu yí wosɔ Ʒoasi ɖo efyɔ keŋ yí wu Atali. (2 Kro. 23:1-5, 11, 12, 15; 24:1) Eyi Yoyada wɛ yí Efyɔ lɔ koɖo jukɔn lɔ “bla nu koɖo Yehowa mɔ yewoakpɔtɔ anyi yi mɛwo.” (2 Efy. 11:17, NWT) Yoyada “gbeɖo agbocɔtɔwo do Yehowa xwe lɔ nu nɔ amɛmakɔmakɔ ɖe ŋgbe ɖo mɛ o.”—2 Kro. 23:19, NWT.

14. Ci Yoyada do bubu Yehowa nu ɖe, lé wodo bubu yɛ can nu doɔ?

¹⁴ Yehowa nu vayi mɔ: “Na kɔ amɛ ciwo yí kɔ Ŋ yì eji.” Eyi lɔ pɛɛ yí ewa nɔ Yoyada. (1 Sam. 2:30) Éna yí woŋwlɛ enunywi ciwo yí ewa daɖɛ nɔ anyi nukplamu nɔ mì. (Rɔm. 15:4) Eyi ci Yoyada vakuɔ, wogbedo bubu gangan yi nu ci woɖyi do “Davidi juganmɛ le axa nɔ efyɔwo. Éwa nunywiwo nɔ Izraɛli koɖo Mawu adodwi lɔ sɔ kpe nɔ yi xwe lɔ.”—2 Kro. 24:15, 16, NWT.

15. Nyi mìatɛnŋ akpla le Yoyada xolɔlɔ lɔ mɛɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁵ Yoyada xolɔlɔ atɛnŋ akpedo mì nu mìavɔnnɔ nɔ Mawu. Hamɛmɛshinshinwo atɛnŋ awa Yoyada tɔ han, nɔ wojinɔ emɔ ciwo ji woato keŋ aglɔn ta nɔ hamɛ lɔ. (Edɔ. 20:28) Amɛshinshinwo atɛnŋ akpla le Yoyada gbɔ mɔ, nɔ yewovɔnnɔ nɔ Yehowa yí nɔnɔ gbeji niɔ, yɛatɛnŋ azan yewo asɔ wa yi dro. Jajɛwo can atɛnŋ akpɔ lé Yehowa wa nu do Yoyada nu yí awa yitɔ han keŋ abunɔ amɛshinshinwo, vevitɔ mɛ ciwo yí sɛn Yehowa na nɔ exwe sugbɔ. (Elo. 16:31) Eyi mì pleŋ atɛnŋ akpla nu so amɛkplɔtɔ  koɖo Levitɔ ciwo yí nɔ godu nɔ Yoyada gbɔ. Mína nɔ mìasenɔ tonu nɔ mìwo “ŋkɔnɔ̀tɔwo, yí a sɔ” nɔ godu nɔ wo.—Ebre. 13:17.

16. Nyi yí dasɛ mɔ Ʒoasi nyi vɔnvɔntɔnɔɔ?

¹⁶ Yoyada kpedo Ʒoasi nu yí enyi amɛ nywi. (2 Efy. 12:2) Eyi Efyɔ jajɛ cɛ ji mɔ ye nu le jeŋ nɔ Yehowa. Vɔ ci Yoyada kuɔ, Ʒoasi vaɖo to mɛ ciwo yí gbe mɔ yewodasɛn Yehowa o. Nyi yí to so mɛɔ? Efyɔ lɔ koɖo ju lɔ mɛ tɔwo “tɔ ashira ciwo koɖo vojuwo sɛnsɛn.” (2 Kro. 24:4, 17, 18, NWT) Wowo nuwana lɔwo ve dɔmɛ nɔ Yehowa. “Ékpɔtɔ dɔkɔ enyɔnuɖetɔwo ɖaɖa wo nɔ woatrɔ, vɔ wogbe mɔ yewodase to nu o.” Wodeɖo to Yoyada vi Zakari hɛnnɛ o. Zakari nyi Yehowa nyɔnuɖɛtɔ koɖo avɔnsatɔ. Yi koɖo Ʒoasi nyi tashivi ninivi. Efyɔ Ʒoasi dɔ mɔ wo le wu Zakari, ci enyi Zakari xomu yí na eci agbe can.—2 Kro. 22:11; 24:19-22.

17. Lé enuwo vayi do nɔ Ʒoasiɔ?

¹⁷ Ci Ʒoasi devɔn nɔ Yehowa shigbe lé eje do nɛɔ, enuwo deyi ni nywiɖe o. Yehowa nu ɖɛ mɔ: “Enu vɔnwo a jɔ do amɛ ciwo yí gbé mɔ yewo da na bubu Ŋ ji.” (1 Sam. 2:30) Siritɔwo hwakɔn hwɛhwɛ ɖeka ɖu Ʒoasi “hwakɔn gangan ji” yí “wodo akpa yi nu kpɛɖɛkpɛɖɛ.” Ci Siritɔwo so ɖegbɔɔ, Ʒoasi sumɔvi ɖekawo wui, ɖo ci ewu Zakari ŋci. Wodeɖyi Efyɔ vwin ŋtɔ́ do “efyɔwo tɔxu” o, ɖo wokpɔɛ  mɔ yideje yí woaɖyi do nɔ o.—2 Kro. 24:23-25, NWT.

18. Sɔ gbe koɖo Ʒeremi 17:7, 8 ɖe, lé mìawɛ yí mìdavale shigbe Ʒoasi nɛɔ?

¹⁸ Nyi mìatɛnŋ akpla so Ʒoasi kpɔwɛ lɔ mɛɔ? Éle shigbe aci ci yí ekewo deyi gu nɔ hannɛ, yí enyi acikpu lɔ yí dɔ yí ele te. Hwenu acikpu lɔ ci yí nyi Yoyada kuɔ, Ʒoasi tɔ eto ɖoɖo xɔsegbetɔwo yí degbevanɔ egbeji nɔ Yehowa o. Yi kpɔwɛ lɔ dasɛ mɔ denyi ci yí mìwo xomumɛtɔwo koɖo mɛbuwo le hamɛ lɔ mɛ ɖo kpɔwɛ nywi nɔ mì taɖo yí mìɖo ase tonu nɔ Yehowa o. Gbɔxwe mìakpɔtɔ asɛnŋ le gbɔngbɔn mɛɔ, mìɖo ado ŋsɛn lɔnlɔn koɖo vɔnvɔn ci mìɖo nɔ Yehowa toto enukplakpla, tamɛbubukpɔ koɖo egbedodoɖa blaŋblaŋ ji.—Hlɛn Ʒeremi 17:7, 8; Kol. 2:6, 7.

19. Nyi Yehowa jikɔ so mì gbɔɔ?

¹⁹ Yehowa dejijiɛ enu sugbɔ so mì gbɔ o. Enu ci Mawu jijiɛ yí nyi enu ci woŋwlɛ do Ŋununyatɔ 12:13 mɛ, ci yí mɔ: “Shi Mawu adodwi lɔ yí awa do yi sewo ji. Ðo enu ci pleŋ woji so agbetɔ gbɔ nɛ.” Nɔ mìvɔnnɔ nɔ Mawuɔ, mìakpɔtɔ anɔ gbeji ni, nɔ ŋɖekpokpui agbevajɔ le esɔ mɛ can shigbe Obadia koɖo Yoyada nɛ. Ŋɖekpokpui dasun ji yí adahɛn exlɔnyinyi ci yí le gblamɛ nɔ mìwo koɖo Yehowa o.