1-3. (a) Sɔ koɖo Ehajiji Wema 5:​4-6 ɖe, lé Yehowa kpɔnɔ xomɛveve nuwana doɔ? (b) Nyi yí taɖo mìanu mɔ ɖeviwo gbɔ dɔndɔn trɔkpe “Kristo se” lɔɔ?

YEHOWA MAWU gbe xomɛveve nuwana ɖeshiaɖe. (Hlɛn Ehajiji Wema 5:​4-6.) Égbe ɖeviwo gbɔ dɔndɔn akpasɛnsintɔ, ɖo nuvwin gangan koɖo xomɛveve nuwana koŋ enyi! Ci mìnyi Yehowa Kunuɖetɔwoɔ, mìsrannɔ Yehowa yí gbe ɖeviwo gbɔ dɔndɔn yí mìdeɖenɔ mɔ do yi wawa nu le Kristo hamɛ lɔ mɛ o.​—Rɔm. 12:9; Ebre. 12:​15, 16.

² Ðeviwo gbɔ dɔndɔn nuwana ɖekpokpui trɔkpe “Kristo se” lɔ! (Gal. 6:2) Nyi yí taɖo mìatɛnŋ anu ahan ɔ? Shigbe lé mìkpɔɛ le nyɔta ci yí vayi mɛ nɛɔ, Kristo se lɔ nyi ŋɖekpokpui ci Yesu kpla amɛwo to yi nuxuxoxo koɖo yi nuwana mɛ. Wocu se lɔ do lɔnlɔn ji yí edonɔ ŋsɛn amɛ nɔ enujɔjɔɛwawa. Ci Kristotɔ adodwiwo wanɔ do ese cɛ jiɔ, wowanɔ nu do ɖeviwo nu yí ɖevi lɔwo kpɔɛni mɔ wolɔn yewo nyɔnɔnwimɛtɔ yí glɔnnɔ ta nɔ yewo. Vɔ ɖeviwo gbɔ dɔndɔn nyi amɛɖekitɔjiji koɖo enumajɔmajɔ nuwana. Ena ɖevi lɔ senɔ le yiɖeki mɛ mɔ mɛɖe deglɔnnɔ ta nɔ ye alo lɔn ye o.

³ Esadɔnu mɔ, ɖeviwo gbɔ dɔndɔn nyi enudakpu ci yí gban do xexeɛ pleŋ mɛ keke yí kpɔnɔ ŋsɛn do Kristotɔ adodwiwo ji hɛnnɛ. Nyi yí taɖoɔ? “Amɛ vɔnwo koɖo amɛ bletɔwo” bɔ yí eɖewo tenɔ kpɔ mɔ yewoaɖo hamɛ lɔ mɛ. (2 Tim. 3:13) Gbesɔ kpe niɔ, mɛɖewo ciwo mɔ yewole hamɛ lɔ mɛ vatɔ gbɔdɔndɔn nuwana vwinwo wawa keke yí vadɔn ɖeviwo gbɔ tamɛsɛnsɛntɔ. Na mìakpɔ enu ci yí taɖo ɖeviwo gbɔ dɔndɔn nyi nuvɔn gangan. Le yi goduɔ, mìakpɔ  enu ci hamɛmɛshinshinwo wanɔ nɔ mɛɖe wa nuvɔn gangan ɖe le hamɛ lɔ mɛ shigbe ɖeviwo gbɔn dɔndɔn hannɛ; mìagbekpɔ lé jilawo awɛ aglɔn ta nɔ wowo viwo. *

4-5. Nyi yí taɖo ɖevi ɖe gbɔ dɔndɔn nyi nuvɔnwawa do ɖeviɛ nuɔ?

⁴ Ðeviwo gbɔ dɔndɔn danahɛn nu le amɛ nu na nɔ hwenu jinjin. Edanahɛn nu le ɖevi lɔ ŋtɔ nu yí gbekpɔnɔ ŋsɛn do yi xomumɛtɔ koɖo wowo nɔvi Kristotɔ ciwo yí luin ji. Ðeviwo gbɔ dɔndɔn nyi nuvɔn gangan.

⁵ Enyi nuvɔnwawa do ɖevi lɔ nu. * Nuvɔn ci yí na mɛbuwo senɔ vevi yí kpenɔ fun enyi. Shigbe lé mìakpɔɛ le nyɔta ci yí akplɔ ecɛ do mɛ nɛɔ, mɛ ci yí dɔn ɖevi ɖe gbɔ dahɛn nu le ɖeviɛ nu sugbɔ. Ci ɖevi lɔ kando mɛ lɔ ji can ɔ, éʒin ji mɔ yi le wa enu ci yí deɖo awa o. Mɛ lɔ na ɖeviɛ dagbese le yiɖeki mɛ kpɔ gbeɖe mɔ yele vofamɛ o. Woɖo aglɔn ta nɔ ɖeviwo so xomɛveve nuwana ŋtɔ́wo gbɔ yí ɖevi ciwo gbɔ wodɔn ʒan akɔnfafa koɖo kpekpedonu.​—1 Tɛs. 5:14.

6-7. Nyi yí taɖo ɖeviwo gbɔ dɔndɔn nyi nuvɔnwawa do hamɛ lɔ koɖo fyɔhawo nuɔ?

⁶ Enyi nuvɔnwawa do hamɛ lɔ nu. Nɔ mɛɖe le hamɛ lɔ mɛ yí dɔn ɖevi ɖe gbɔɔ, éxo ɖyi hamɛ lɔ ŋkɔ. (Mt. 5:16; 1 Piɛ 2:12) Enumajɔmajɔ enyi, nɔ womɔ hamɛ lɔ ɖe mɔ do ɖeviwo gbɔ dɔndɔn nu, ɖo Kristotɔ egbejinɔtɔ miliɔn nɛninɖe wakɔ “ŋsɛn hwa nɔ xɔse” mɔ yewoawa enu ci yí akanfu Yehowa! (Ʒuda 3) Nɔ mɛɖe wa xomɛveve nuwo yí gbe mɔ yedatrɔ jimɛɔ, mìdelɔnnɔ enɔnɔ hamɛ lɔ mɛ o, ɖo éxo ɖyi hamɛ lɔ.

⁷ Enyi nuvɔnwawa do fyɔhawo nu. Kristotɔwo “ɖo a na bubu acɛkpakpa gawo.” (Rɔm. 13:1) Mìdanasɛ mɔ mìdo bubu wo nu to wawa do wowo sewo ji. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ mɛɖe le hamɛ lɔ mɛ yí dɔn ɖevi ɖe gbɔ keŋ sɔ da le ese ci wodo kudo tamɛsɛnnuwawa jiɔ, efyɔhawo nu yí ewakɔ nuvɔn do. (Sɔ sɔ koɖo Edɔ. 25:8.) Wodena ŋsɛn hamɛmɛshinshinwo mɔ wo le dɔn to nɔ mɛ ci yí da le jumɛ se ji o. Ele ahan gan, wodeglɔnnɔ ta nɔ mɛ ci yí dɔn ɖevi ɖe gbɔ nɔ fyɔha ŋgbedɔn to ni o. (Rɔm. 13:4) Nuvɔnwatɔ lɔ ɖo akpe fun do enu ci ewa ŋci.​—Gal. 6:7.

8. Lé Yehowa kpɔnɔ nuvɔn ciwo wowanɔ do agbetɔwo nu doɔ?

⁸ Evwintɔ lɔ yí nyi mɔ, enyi nuvɔnwawa do Mawu nu. (Eha. 51:4) Nɔ mɛɖe wa nuvɔn do mɛbu nuɔ, Yehowa nu ewa nuvɔn do hɛnnɛ. Kpɔ kpɔwɛ ɖeka le Ese ci Mawu na Izraɛli mɛ. Ese lɔ nu mɔ, mɛ ci yí tafu yi kpena do alo fi yi nu ɖeɔ, “denɔ gbeji nɔ Yehowa o.” (1 Ese. 6:​2-4, nwt) Kankandojitɔɔ, mɛ ci yí le hamɛ lɔ mɛ yí dɔn ɖevi ɖe gbɔ fi vofamɛnɔnɔ ci yí le ɖevi lɔ shi yí denɔ gbeji nɔ Mawu o. Mɛ ci yí nyi Yehowa sɛntɔ yí dɔn ɖevi ɖe gbɔ xo ɖyi Yehowa ŋkɔ. Eyi taɖo mìɖo adasɛ mɔ enudɔndɔn yí ɖeviwo gbɔ dɔndɔn nyi, ɖo nuvɔn gangan wawa do Mawu nu enyi.

9. Wema ciwo yí habɔbɔ lɔ tanɔ so exwe ɖewo ke so ɖeviwo gbɔ dɔndɔn nuɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

⁹ So xwe ɖewo keɔ, Yehowa habɔbɔ lɔ tanɔ wema ciwo wocu do Bibla ji, ciwo xo  nuxu so ɖeviwo gbɔ dɔndɔn nu. Le kpɔwɛ mɛ, nyɔtawo le Jutakpɔxɔ alo Nyɔ! mɛ yí xo nuxu so lé mɛ ciwo gbɔ wodɔn akpasɛnsintɔ awɛ akpanŋkɔ vevisese lɔwo do, lé mɛbuwo atɛnŋ akpedo wo nu yí ado ŋsɛn wo koɖo lé jilawo awɛ aglɔn ta nɔ wowo viwo. Habɔbɔ lɔ sɔ Bibla na kpla hamɛmɛshinshinwo so enu ci woawa nɔ mɛɖe dɔn ɖevi ɖe gbɔ nu. Habɔbɔ lɔ gbekpɔtɔ gbejekɔ emɔdasɛnamɛ ciwo ena hamɛmɛshinshinwo so enu ci woawa le nɔnɔmɛ cɛwo mɛ yí gbetrɔnɔ ashi le wo nu hweɖewonu. Nyi yí taɖoɔ? Ana hamɛmɛshinshinwo azan Kristo se lɔ yí awa enujɔjɔɛ le lɔnlɔn mɛ nɔ hamɛ lɔ mɛ tɔ ɖe dɔn ɖevi ɖe gbɔ.

10-12. (a) Nɔ hamɛmɛshinshinwo kpɔkɔ nuvɔn gangan nyɔ ɖe gbɔ ɖe, nyi yí woɖonɔ ŋwiɔ, yí nyi yí nɔnɔ veviɖe nɔ woɔ? (b) Sɔ koɖo Ʒaki 5:​14, 15 ɖe, nyi yí hamɛmɛshinshinwo tenɔ kpɔ mɔ yewoawaɔ?

¹⁰ Nɔ hamɛmɛshinshinwo kpɔkɔ nuvɔn gangan nyɔ ɖe gbɔɔ, woɖonɔ ŋwi mɔ Kristo se lɔ biɔ so yewo shi mɔ yewo le wa nu do lɛngbɔha lɔ nu le lɔnlɔn mɛ yí awa nu ci yí sɔgbe yí le jɔjɔɛɖe le ŋmɛ nɔ Mawu. Eyi taɖo nɔ wose mɔ mɛɖe wa nuvɔn gangan ɖeɔ, wobunɔ enyɔ sugbɔ kpɔ nywiɖe. Bubudodo Yehowa nu koɖo etahwlɛnhwlɛn nɔ yi ŋkɔ lɔ yí nyi enuvevitɔ nɔ hamɛmɛshinshinwo. (1 Ese. 22:​31, 32; Mt. 6:9) Lé woawɛ nɔ wowo nɔviwo asɛnŋ le gbɔngbɔnmɛ gbele veviɖe nɔ wo. Wogbejinɔ mɔ yewoakpedo mɛɖekpokpui ci nu wowa nuvɔn gangan do hɛnnɛ.

¹¹ Nɔ nuvɔnwatɔ lɔ le hamɛ lɔ mɛɔ, hamɛmɛshinshinwo gbetenɔ kpɔ mɔ yewoakpɔ mɔ yɛtrɔ jimɛ ma. Nɔ étrɔ jimɛɔ, woakpedo nu nɔ adra ekacaca ci yí le yɛ koɖo Yehowa gblamɛ do. (Hlɛn Ʒaki 5:​14, 15.) Kristotɔ ci yí na edro vwinwo kpɔ ŋsɛn do ji keke ewa nuvɔn gangan ɖe, lé dɔ̀ le gbɔngbɔnmɛ. Ecɛ dasɛ mɔ ekacaca nywi degbele yɛ koɖo Yehowa gblamɛ o. * Hamɛmɛshinshinwo le shigbe mɔ dotowo hannɛ. Wotenɔ kpɔ mɔ yewoada “edɔ̀ nɔ dɔ̀nɔ [ci yí nyi nuvɔnwatɔ] lɔ.” Woazan Bibla asɔ na aɖaŋɖoɖo ci yí akpedo nu yí adra ekacaca ci yí le yɛ koɖo Mawu gblamɛ do, vɔ nɔ étrɔ jimɛ nyɔnɔnwitɔ gbɔxwe anyi ahan.​—Edɔ. 3:19; 2 Kor. 2:​5-10.

¹² Eze petii mɔ agbannɔamɛji gangan yí le hamɛmɛshinshinwo ji. Wolɔn hamɛ lɔ sugbɔ, ɖo Mawu yí sɔ agbanɔamɛji nɔ wo mɔ wo le le bu nɔ ye mɛwo yí awa nujɔjɔɛ do wo nu le lɔnlɔn mɛ. (1 Piɛ 5:​1-3) Woji mɔ yewoana yewo nɔviwo anya mɔ hamɛ lɔ yí nyi fini woanɔ vofamɛ le. Eyi taɖo nɔ wose mɔ mɛɖe wa nuvɔn gangan ɖe shigbe ɖeviwo gbɔ dɔndɔn hannɛɔ, wosonɔ do ji blaŋ. Nyi wowanɔɔ? Kpɔ nyɔbiɔse ciwo yí le tɔtɔmɛ nɔ  mamamɛ 13,  15 koɖo  17.

13-14. Nɔ womɔ mɛɖe dɔn ɖevi ɖe gbɔ ɖe, hamɛmɛshinshinwo wanɔ do eju lɔ mɛ se ji keŋ vayi tuini nɔ fyɔhawoa? Ðe mɛ.

 ¹³ Nɔ womɔ mɛɖe dɔn ɖevi ɖe gbɔ ɖe, hamɛmɛshinshinwo wanɔ do eju lɔ mɛ se ji keŋ vayi tuini nɔ fyɔhawoa? Ɛɛ. Wodo se le ju ɖewo mɛ mɔ nɔ mɛɖe se mɔ wodɔn ɖevi ɖe gbɔɔ, le yi tui nɔ fyɔha. Le ju ŋnɔwo mɛɔ, hamɛmɛshinshinwo wanɔ do ese cɛwo ji. (Rɔm. 13:1) Ese cɛwo detrɔkpe Mawu se o. (Edɔ. 5:​28, 29) Eyi taɖo nɔ mɛɖe nu nɔ hamɛmɛshinshinwo mɔ wodɔn ɖevi ɖe gbɔɔ, wobiɔnɔ alɔjedɔwaxu lɔ se le afɔdumɛ mɔ lé yewoawɛ awa do efyɔha lɔ se ji ma.

 ¹⁴ Nɔ hamɛmɛshinshinwo xokɔ nuxu koɖo mɛ ci gbɔ wodɔn akpasɛnsintɔ koɖo yi jilawo alo mɛ ci yí nya nu so nuɔ, woɖonɔ ŋwi nɔ wo mɔ wokpɔ mɔ ayi tui nɔ fyɔhawo. Vɔ nɔ mɛ ci yí le hamɛ lɔ mɛ yí womɔ yiwa nu lɔ yí wovayi tui keŋ evaɖyi le nutwi lɔ mɛ ɖe? Kristotɔ ci yí vayi nui anu mɔ eye yí na Yehowa ŋkɔ xo ɖyia? Oo. Mɛ ci yí dɔn ɖevi lɔ gbɔ yí xo ɖyi Mawu ŋkɔ.

15-16. (a) Sɔ koɖo 1 Timɔte 5:19 ɖe, nyi yí taɖo hamɛmɛshinshinwo ɖo akpɔ kunuɖetɔ amɛve gbɔxwe aɖo kojoɖogbɛɔ? (b) Nyi yí hamɛmɛshinshinwo wanɔ nɔ wose mɔ mɛ ci yí le hamɛ lɔ mɛ yí dɔn ɖevi ɖe gbɔɔ?

 ¹⁵ Nyi yí taɖo hamɛmɛshinshinwo ɖo ase nyɔ le nu nɔ kunuɖetɔ amɛve kpetii gbɔxwe aɖo kpe yi ji mɔ mɛɖe wa nuvɔn gangan ɔ? Ðo enu ci Bibla mɔ yi sɔgbe mɔ woawa nɛ. Nɔ womɔ mɛɖe wa nuvɔn gangan ɖe vɔ yí delɔn do jiɔ, hamɛmɛshinshinwo ɖo ase nyɔ lɔ le nu nɔ kunuɖetɔ amɛve gbɔxwe aɖo kojoɖogbɛ. (2 Ese. 19:15; Mt. 18:16; hlɛn 1 Timɔte 5:19.) Ecɛ dasɛ mɔ nɔ womɔ mɛɖe dɔn ɖevi ɖe gbɔɔ, woakpɔ kunuɖetɔ amɛve dandandan gbɔxwe atui nɔ fyɔhawoa? Oo. Bibla mɛ se cɛ dedasɛ mɔ woʒan kunuɖetɔ amɛve gbɔxwe hamɛmɛshinshinwo alo mɛbuɖe ayi nu tamɛsɛnnuwana ɖe le gaxwe o.

¹⁶ Nɔ hamɛmɛshinshinwo se mɔ mɛ ci yí le hamɛ lɔ mɛ yí dɔn ɖevi ɖe gbɔɔ, wotenɔ kpɔ yí wanɔ do jumɛ se ji yí vayi tonɔ nyɔ lɔ le gaxwe. Le yi goduɔ, wojinɔ dui nɔ nyɔ lɔ gbɔxwe akpɔ mɔ yi ʒan mɔ yewoaɖo kojoɖogbɛ ma. Nɔ mɛ ci womɔ yɛwa nuvɔn lɔ gbeɔ, hamɛmɛshinshinwo senɔ nyɔ le nu nɔ mɛ ciwo yí nya nu so nyɔ lɔ nu. To vo nɔ mɛ ŋkɔtɔ ci yí to nyɔ lɔɔ, nɔ mɛɖeka kpetii gbenu mɔ mɛ lɔ dɔn ɖeviɛ gbɔ alo ɖevi buɖe gbɔ vayiɔ, ecɛ sun nɔ hamɛmɛshinshinwo aɖo kojoɖogbɛ keŋ akpɔ nyɔ lɔ gbɔ. * Nɔ wodekpɔ kunuɖetɔ amɛvetɔ can ɔ, dedasɛ mɔ mɛ ci yí to nyɔ lɔ kan ŋsu o. Nɔ evajɔ mɔ wodekpɔ kunuɖetɔ amɛve ciwo yí aɖo kpe yi ji mɔ mɛ lɔ dɔn ɖeviɛ gbɔ can ɔ, hamɛmɛshinshinwo nya mɔ mɛ lɔ tɛnŋ wa enudɔndɔn ci yí dokɔ vevisese nɔ mɛbuwo sugbɔ. Hamɛmɛshinshinwo akpɔtɔ afakɔ akɔn nɔ mɛ ci wowa nu koɖo yí akpedo nu. Gbesɔ kpe niɔ, hamɛmɛshinshinwo nɔnɔ zanŋte do mɛ ci womɔ yɛdɔn ɖevi ɖe gbɔ nu keŋ asɔ glɔn ta nɔ hamɛ lɔ.​—Edɔ. 20:28.

17-18. Dre edɔ ci kojoɖogbɛ lɔ wanɔ mɛ.

 ¹⁷ Edɔ ci yí kojoɖogbɛ lɔ wanɔɔ? Hamɛmɛshinshinwo asɔ gbeta nɔ mɛ ci yí wa nuvɔn gangan lɔ akpɔtɔ anɔ hamɛ lɔ mɛ alo woaɖi ti. Wodesɔnɔ gbeta mɔ woɖo adɔn to nɔ mɛ ci yí dɔn ɖeviɛ gbɔ ɖo yida le fyɔha se ji o. Woɖenɔ mɔ nɔ fyɔha ŋtɔ asɔ gbeta so lé adɔn to nɔ mɛ ci yí da le yi se ji do.​—Rɔm. 13:​2-4; Titu 3:1.

¹⁸ Hamɛmɛshinshin ciwo yí le kojoɖogbɛ lɔ mɛ ɖonɔ kojo kudo ekacaca ci yí le mɛ lɔ koɖo Mawu koɖo yi kpena Kristotɔwo gblamɛ nu. Wozannɔ Bibla yí sɔ kpɔnɔ mɔ mɛ ci yí dɔn ɖevi ɖe gbɔ trɔ jimɛ nyɔnɔnwitɔ ma. Nɔ detrɔ jimɛɔ, woaɖi ti yí anu nɔ hamɛ lɔ mɔ yɛdegbenyi Yehowa Kunuɖetɔ o. (1 Kor. 5:​11-13) Nɔ étrɔ jimɛɔ, átɛnŋ akpɔtɔ anɔ hamɛ lɔ mɛ. Vɔ hamɛmɛshinshinwo aɖe mɛ ni mɔ taŋfuin yɛdeje axɔ agbannɔamɛji ɖe le hamɛ lɔ mɛ na nɔ exwe sugbɔ alo le yi gbe pleŋ mɛ o. Ci yí hamɛmɛshinshinwo jinɔ mɔ ɖeviwo le nɔ nywiɖeɔ, woakanxle jilawo le hamɛ lɔ mɛ mɔ wo le nɔ zanŋte do wowo viwo  nu nɔ wosɔkɔ mɛ lɔ gbɔ. Nɔ hamɛmɛshinshinwo kanxlekɔ jila lɔwoɔ, wodenunɔ mɛ ciwo gbɔ edɔn nɔ wo o.

19-22. Nyi yí jilawo atɛnŋ awa aglɔn ta nɔ wowo viowoɔ? (Kpɔ foto ci yí le akpa lɔ ji.)

¹⁹ Mi koŋ yí ɖo aglɔn ta nɔ ɖeviwo nɔ woŋgbewa enubaɖa ɖe koɖo woɔ? Jilawo yɔ. * Eviowo nyi enunana vevi ci yí so Mawu gbɔ, wonyi “cinɔnu so Yehowa gbɔ.” (Eha. 127:​3, nwt) Ao gbannɔamɛji enyi mɔ àglɔn ta nɔ enunana ŋtɔ́. Nyi àtɛnŋ awa asɔ glɔn ta nɔ ao viwo nɔ woŋgbewa tamɛsɛnnu do wo nuɔ?

²⁰ Enu ŋkɔtɔ, kpla nu so tamɛsɛnnuwanawo nu eoŋtɔ. Kpla nu so mɛ ci hanwo yí dɔnnɔ ɖeviwo gbɔ koɖo ayemɔ ciwo ji wotonɔ yí blenɔ wo nu. Nɔ zanŋte do nɔnɔmɛ alo mɛ ciwo atɛnŋ ahɛn afɔku vɛ nu. (Elo. 22:3; 24:3) Ðo ŋwi mɔ le nɔnɔmɛ sugbɔtɔ mɛɔ, tamɛsɛnnuwatɔ lɔ nyinɔ mɛ ci yí ɖevi lɔ jeshi ɖɛ nywiɖe yí gbekando ji.

²¹ Enu amɛvetɔ, kannɔ seŋ koɖo viowo yí adonɔ ŋsɛn wo mɔ wo le nunɔ wowo ji mɛ nyɔwo nɔ ye. (2 Ese. 6:​6, 7) Ecɛ dasɛ mɔ èɖo aɖonɔ to viowo nywiɖe. (Ʒaki 1:19) Ŋgbeŋlɔbe mɔ ɖevi ciwo gbɔ wodɔn sugbɔtɔ dejinɔ mɔ yewoatui nɔ mɛɖe o. Woatɛnŋ avɔn mɔ mɛɖe dakando nyɔ ci yewoanu ji o alo mɛ ci yí dɔn wo gbɔ tɛnŋ do vɔnvɔn nɔ wo mɔ yeawa nuvevi koɖo wo nɔ wotui. Nɔ ewa nɔ eo mɔ enumanyɔmanyɔ ɖe jɔ do viowo jiɔ, sɔ xomɛfafa biɔ nyɔ wo se yí ado ʒinxo aɖo to ase nyɔ ɖekpokpui ci woanu.

²² Enu amɛtɔntɔ, kpla nu viowo. Xo nuxu so vijinuwo nu nɔ wo. Enyɔ ci ànu ɖo asɔ koɖo exwe ci yí le wo shi koɖo enu ciwo mɛ woatɛnŋ amɔŋje. Kpla wo enyɔ ci woanu koɖo enu ci woawa nɔ mɛɖe te kpɔ mɔ yɛatɔ alɔ fini wodeɖo atɔ alɔ nɔ wo o. Yehowa habɔbɔ lɔ na mɔdasɛnamɛ ciwo yí akpedo eo nu naglɔn ta nɔ viowo.​—Kpɔ dakavi ci yí nyi “ Na kpla eoŋtɔ koɖo viowo.”

23. Lé mìkpɔnɔ ɖeviwo gbɔ dɔndɔn doɔ, yí nyɔbiɔse ci nu yí nyɔta ci yí gbɔgbɔ aɖoɔ?

²³ Ci mìnyi Yehowa Kunuɖetɔwoɔ, mìkpɔnɔ ɖeviwo gbɔ dɔndɔn mɔ yinyi nuvɔn kpɛnkpin koɖo xomɛveve nuwana baɖa. Ci mìwanɔ do Kristo se lɔ jiɔ, mìdeglɔnnɔ ta nɔ mɛ ciwo yí dɔnnɔ ɖeviwo gbɔ nɔ woŋgbedɔn to nɔ wo o. Vɔ nɔ wowa tamɛsɛnnu koɖo mìwo nɔviŋsu alo nɔvinyɔnuwo yí wosekɔ vevi ɖe, nyi mìawa asɔ akpedo wo nuɔ? Enyɔta ci yí gbɔgbɔ aɖo nyɔbiɔse cɛ ŋci.