1. Enyɔ fakɔnnamɛ ɖeka ci Yehowa kpla Abraxamuɔ?

 ABRAXAMU daŋlɔbe seŋkankan cɛ gbeɖe o. Mawu toto mawudɔla ɖeka ji yí nu nɔ Abraxamu mɔ Ye jikɔ avɔ Sodomu koɖo Gomora jugan lɔwo. Ŋsu egbejinɔtɔ cɛ caka le yiɖeki mɛ. Ébiɔse mɔ: “Tɔhonɔ, A trɔn amɛ nywiwo hwecinu E le amɛ vɔnwo trɔnkɔ a? . . . Eo yí nyi Kojoɖotɔ nɔ nyigban lɔ keŋkeŋ. Ŋ nya mɔ enujɔjɔɛ yí A wa.” Yehowa xɔ jigbɔnɖɛ nɔ yi xlɔ vevi lɔ yí kpla enuvevi ɖeka yi ci mɛ yí mìwo pleŋ akpɔ nyɔna so yí agbefa akɔn nɔ mì. Eyi nyi mɔ: Mawu dagu amɛjɔjɔɛwo gbeɖe o.—Gɔnm. 18:​23-33.

2. Nyi yí na yí mìkando ji mɔ Yehowa kojoɖoɖowo nɔnɔ jɔjɔɛɖe yí egbekunɔ ŋshishi nɔ amɛɔ?

² Lé mìawɛ akando ji mɔ lé Yehowa ɖonɔ kojo do nɔnɔ jɔjɔɛɖe yí egbekunɔ ŋshishi nɔ amɛɔ? Ðo mìnya mɔ “[Yehowa] glonɔ ejimɛ kpɔ” nɔ amɛwo. (1 Sam. 16:7) Le nyɔnɔnwi mɛɔ, énya enu ciwo yí “[amɛ ɖekaɖeka] bubuɔ kpɔ nyɔnɔnwitɔ.” (1 Efy. 8:39; 1 Kro. 28:9) Nyɔnɔnwi kpacamɛ ɖeka enyi. Yehowa nya ŋɖɛ wu mɛɖekpokpui, eyi taɖo mìdatɛnŋ amɔŋje enu ci yí taɖo esɔnɔ gbeta ɖekatɔwo mɛ nywiɖe gbeɖe o. Enyɔ jɔ nɔ apotru Pɔlu ci enu so Yehowa Mawu nu mɔ: “Amɛɖe a sɛ́n eŋ keje yi kojososowo mɛ ba!”—Rɔm. 11:​33, Ezoɖuɖu Yoyu Wema.

3-4. Taŋfuin nyi mìbiɔnɔ mìwoɖekiwo se hweɖewonuɔ, yí nyi mìakpɔ le nyɔta cɛ mɛɔ? (Ʒan 5:​28, 29)

³ Hweɖewonuɔ, mìwo can mìatɛnŋ abiɔ enyɔ ci hanwo yí  Abraxamu biɔse. Mìatɛnŋ abiɔkɔ mìwoɖekiwo se ŋtɔkpu can mɔ: ‘Mɛ ciwo woɖo kojo nɔ le Sodomu koɖo Gomora ɖe, esɔ mɛ mɔkpɔkpɔ ɖe li nɔ woa? Amɛɖewo le wo mɛ yí anɔ “[amɛmajɔmajɔ] . . .[ciwo] wo a fɔn” so ekumɛa”?’—Edɔ. 24:15.

⁴ Mína mìatrɔ ato enu ci mìnya so fɔnfɔnsoku nu mɛ. Vaan cɛyɛɔ, mìvaɖo gɔnmɛsese yoyu do ‘fɔnfɔnsoku do agbe’ koɖo ‘fɔnfɔnsoku nɔ kojoɖoɖo’ nu. a (Hlɛn Ʒan 5:​28, 29.) Enumɛɖeɖe yoyu cɛ na yí mìvaɖo gɔnmɛsese yoyu buwo ciwo nu mìaxo nuxu so le nyɔta cɛ koɖo ci yí gbɔngbɔn mɛ. Ci Yehowa ɖonɔ kojo jɔjɔɛɔ, doŋkɔɔ, mìaxo nuxu so enu ci mìdenya nu koɖo enu ci mìnya nu.

ENU CI MÌDENYA O

5. Lé mìwo wemawo nu so mɛ ciwo yí wogu vayi le Sodomu koɖo Gomora nuɔ?

⁵ Vayiɔ, mìwo wemawo xo nuxu so enu ciwo yí ajɔ do mɛ ciwo yí Yehowa ɖo kojo nɔ mɔ wonyi amɛmajɔmajɔwo nu ji. Mìnu vayi mɔ fɔnfɔnsoku mɔkpɔkpɔ ɖekɛ deli nɔ mɛ ciwo yí Yehowa gu, shigbe Sodomu koɖo Gomoratɔwo nɛ o. Vɔ enukplakpla kitokito koɖo gbedoɖa so nyɔ lɔ nu na yí mìvamɔŋje mɛ doji mɔ mìdatɛnŋ anu mɔ, ahan anyi nɛ koɖo kankandoji o. Nyi yí taɖoɔ?

6. Amɛmajɔmajɔ ciwo Yehowa ɖo kojo nɔ kpɔwɛ ɖewo ɖe, yí nyi mìdenya so nuɔ?

⁶ Enyɔ sugbɔ yí mìabiɔnɔ mìwoɖekiwo se so nyɔ cɛ nu. Exolɔlɔ sugbɔ le Bibla mɛ yí xo nuxu so lé Yehowa ɖo kojo nɔ amɛmajɔmajɔwo do. Le kpɔwɛ mɛ, Yehowa gu amɛwo pleŋ yí hwlɛn Nowe koɖo yi xomu ɖekɛ gan le eshiɖɔɖɔ lɔ mɛ. Gbesɔ kpe niɔ, ézan Izraɛliviwo yí wogu eju amadrɛ ciwo yí le gbeɖu nyigban lɔ ji, égbezan mawudɔla ɖeka yí ewu Asiri sɔja 185000 le ezan ɖeka mɛ. (Gɔnm. 7:23; 2 Ese. 7:​1-3; Ezai 37:​36, 37) Le enujɔjɔ ŋtɔ́wo ɖekaɖeka mɛ ɖe, Yehowa sɔ gbeta mɔ eku tɛgbɛɛ tɔ yí mɛɖekamɛɖeka ku hwenɔnu yí wodegbeɖo fɔnfɔnsoku mɔkpɔkpɔ gbeɖea? Oo, Bibla deɖe mɛ nɔ mì hlɛnhlɛnhlɛn ahan o. Nyi yí taɖo mìatɛnŋ anu ahan ɔ?

7. Nyi mìdenya so mɛ ciwo yí wowu le eshiɖɔɖɔ lɔ hwenu alo mɛ ciwo yí Izraɛliviwo wu le Kana juwo mɛɔ? (Kpɔ ci yí le akpa lɔ ji.)

⁷ Mìdenya nɔ Yehowa ɖo kojo nɔ mɛɖekamɛɖeka vayi o; yí mìdenya hɛnnɛ nɔ emɔ hun nɔ mɛ ciwo wowu hwenɔnu mɔ woakpla nu so Yehowa nu keŋ atrɔ ji mɛ o. Le eshiɖɔɖɔ lɔ hwenuɔ, Bibla nu mɔ Nowe nyi “enyɔ jɔjwɛ dratɔ.” (2 Piɛ 2:5) Vɔ denu mɔ hwenu yí ekpakɔ tɔjihun gangan lɔɔ, éje agbla yí dra eŋɛnywi lɔ nɔ mɛɖekamɛɖeka le nyigban lɔ ji gbɔxwe yí eshiɖɔɖɔ lɔ va yí gu amɛwo o. Ahanke mìdenya nɔ emɔ hun nɔ xomɛvetɔ ciwo pleŋ wowu le Kana juwo mɛ nɔ woakpla nu so Yehowa nu yí atrɔ ji mɛ gbɔxwe yí gbe o.

8. Nyi mìdenya so mɛ ciwo yí le Sodomu koɖo Gomora nuɔ?

⁸ Sodomu koɖo Gomoratɔwo ɖe? Ŋsu amɛjɔjɔɛ ci yí tɔ mɔ Loti le agbe le wo mɛ hwenɔnu. Vɔ mìnya nɔ Loti ɖe kunu nɔ wo pleŋ a? Oo. Kankandojitɔɔ, amɛvɔnwo yí wonyi, vɔ mɛɖekamɛɖeka le wo mɛ nya enu ci yí nyi enunywi koɖo enuvɔn a? Ðo ŋwi mɔ, ŋsu amɛahwa ciwo yí le jugan lɔ mɛ ji mɔ yewoadɔn mɛ ciwo yí va Loti gbɔ akpasɛnsintɔ. Bibla nu mɔ “so le ɖajɛvihwɛwo ji keke vaje mɛganxoxuwo ji” yí le amɛahwa ciwo yí va lɔwo mɛ. (Gɔnm. 19:​4, NWT; 2 Piɛ 2:7) Vɔ mìnya  teŋ nɔ ci Yehowa kunɔ ŋshishi nɔ amɛ ɖe, éɖo kojo nɔ mɛɖekamɛɖeka keŋ sɔ gbeta mɔ yedafɔn mɛɖekɛ le wo mɛa? Oo, mìdatɛnŋ anu ahan o. Yehowa na kankandoji Abraxamu mɔ amɛjɔjɔɛ amɛ́wo kpetii dele jugan ŋtɔ́ mɛ hwenɔnu o. (Gɔnm. 18:32) Wodewanɔ enujɔjɔɛ o, yí enyɔ jɔ nɔ Yehowa ci egu wo. Vɔ mìatɛnŋ anu koɖo kankandoji mɔ mɛɖekɛ dele wo mɛ yí anɔ “[amɛmajɔmajɔ] . . .[ciwo] wo a fɔn” so ekumɛa? Oo, mìdatɛnŋ anu ahan o!

9. Nyi mìdenya so Salomɔ nuɔ?

⁹ Exolɔlɔ buwo gbele Bibla mɛ ciwo yí xo nuxu so amɛjɔjɔɛ ciwo yí vanyi amɛmajɔmajɔwo. Kpɔwɛ ɖeka yí nyi Efyɔ Salomɔ. Éjeshi Yehowa ɖɛ yí nya lé woɖo asin do yí Yehowa cushi ni sugbɔ; vɔ le yiyimɛɔ, Salomɔ tɔ ŋsu mawuwo sɛnsɛn. Ecɛ na yí Yehowa do dɔmɛzi di sugbɔ yí Izraɛli jukɔn lɔ pleŋ kpe fun na nɔ exwe sanŋdi nɛniɖe, ɖo Salomɔ wa nuvɔn. Nyɔnɔnwi enyi mɔ, Bibla nu mɔ ci Salomɔ kuɔ, “wo ɖyi do axa nɔ yi tɔgbiwo,” Efyɔ egbejinɔtɔ Davidi can le wo mɛ. (1 Efy. 11:​5-9, 43; 2 Efy. 23:13) Vɔ ci Bibla zan nyɔgbe ŋtɔ́ ɖe, edasɛ mɔ Yehowa afɔn Salomɔa? Bibla denu ahan o. Vɔ mɛɖewo tɛnŋ bui mɔ woafɔn Salomɔ, ɖo Bibla nu mɔ “amɛ ci yí ku to le hlɔnhlɔn agɔjeje tɔ mɛ.” (Rɔm. 6:7) Vɔ ecɛ dedasɛ mɔ woafɔn amɛwo pleŋ ciwo yí ku o yí ale shigbe mɔ nɔ mɛɖe ku kpoŋ ɔ, éje afɔn agbetrɔ atɔ agbe yoyu bu nɔnɔ o. Fɔnfɔnsoku nyi enunana ɖeka ci yí so Mawu amɛlɔntɔ lɔ gbɔ. Éji mɔ yeahun emɔ cɛ nɔ mɛ ciwo yí ji mɔ yewoasin keke asɔ yi mavɔmavɔ. (Job 14:​13, 14; Ʒan 6:44) Salomɔ axɔ enunana cɛa? Yehowa nya ɖoŋci lɔ; mìwo denya o. Vɔ mìnya mɔ Yehowa awa enujɔjɔɛ.

ENU CI MÌNYA

10. Lé ewanɔ nɔ Yehowa so agbetɔwo gugu nuɔ? (Ezekiɛli 33:11) (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁰ Hlɛn Ezekiɛli 33:11. Yehowa sɔ xomɛvu yí nu lé ewanɔ ni do nɔ eɖokɔ kojo nɔ agbetɔwo. Gbɔngbɔn kɔkɔɛ na yí apotru Piɛ ŋwlɛ enu ci han yí enyɔnuɖɛtɔ Ezekiɛli ŋwlɛ ci enu mɔ: “[Yehowa] . . . Dé jiji mɔ amɛ ɖe a trɔn o.” (2 Piɛ 3:9) Nyɔgbe cɛwo fa akɔn nɔ mì sugbɔ. Sɔgbe koɖo nyɔnɔnwi fakɔnnamɛ cɛɔ, mìnya mɔ Yehowa deɖe blɛ yí gunɔ mɛɖe gbijigbiji nɔ denyi susu ɖe yí dɔ o. Éɖɔ koɖo ŋshishikuku yí ekunɔ ŋshishi nɔ amɛ hweɖekpokpuinu ci eʒan.

11. Miwo yí wodafɔn so kuɔ, yí lé mìwɛ yí nyaɔ?

¹¹ Nyi mìnya so mɛ ciwo yí wodafɔn so ku nuɔ? Kpɔwɛ ɖewo kpoŋ yí Bibla na. b Yesu nu mɔ wodafɔn Ʒudasi Iskariɔti o. (Maki 14:21; gbekpɔ Ʒan 17:12 koɖo gɔnmɛnuŋwlɛŋwlɛ Bibla nukplakplatɔ mɛ.) Ʒudasi nya nywiɖe mɔ enu ci yewa lɔ ave Yehowa Mawu koɖo Eviɛ nu, gan éwɛ. (Kpɔ Maki 3:29 koɖo gɔnmɛnuŋwlɛŋwlɛ Bibla nukplakplatɔ.) Ahanke Yesu nu mɔ sɛnsɛnŋkɔnɔtɔ ɖewo ciwo yí fɔn gu do ji aku yí wodaɖo fɔnfɔnsoku mɔkpɔkpɔ o. (Mat. 23:33; kpɔ Ʒan 19:11 koɖo gɔnmɛnuŋwlɛŋwlɛ Bibla nukplakplatɔ yí akpɔ “l’homme.”) Yí apotru Pɔlu kanxle mì mɔ wodafɔn xɔsegbetɔ ciwo yí detrɔ ji mɛ o.—Ebre. 6:​4-8; 10:29.

12. Nyi mìnya so ŋshishikuku Yehowa tɔ nuɔ? Na kpɔwɛwo.

¹² Vɔ nyi mìnya so ŋshishikuku Yehowa tɔ nuɔ? Lé edasɛ do mɔ “[yedejijiɛ] mɔ amɛ ɖe a trɔn” doɔ? Kpɔ lé eku ŋshishi nɔ mɛɖewo ciwo yí wa nuvɔn gangan  do ɖa. Efyɔ Davidi wa nuvɔn ganganwo eɖekplɔɖedo, éwa hashi yí gbewu amɛ ŋtɔkpu. Vɔ Davidi trɔ ji mɛ, eyi Yehowa ku ŋshishi ni yí sɔ ki. (2 Sam. 12:​1-13) Efyɔ Manashe wa nuvɔn ganganwo sugbɔ le yi gbe mɛ. Ci ewa nuvɔn gangan ŋtɔ́wo can ɔ, Yehowa ku ŋshishi ni yí sɔ nu ke Manashe ci etrɔ ji mɛ. (2 Kro. 33:​9-16) Kpɔwɛ cɛwo ɖo ŋwi nɔ mì mɔ Yehowa danasɛ ŋshishikuku yitɔ nɔ ékpɔ susu ci yí taɖo yí awɛ. Áfɔn mɛ ŋtɔ́wo, ɖo wolɔn do ji mɔ yewowa nuvɔn ganganwo keŋ trɔ ji mɛ.

13. (a) Nyi yí taɖo Yehowa ku ŋshishi nɔ Ninivutɔwoɔ? (b) Nyi Yesu nu so Ninivutɔwo nu le yiyimɛɔ?

¹³ Mìgbenya nu so lé Yehowa ku ŋshishi nɔ Ninivutɔwo do. Mawu nu nɔ Ʒonasi mɔ: “Ŋ se nuvɔn sugbɔ ciwo yí amɛwo wanɔ le hunnɔ.” Vɔ ci wotrɔ ji mɛ so wowo nuvɔnwo mɛɔ, Mawu lɔn faa yí sɔ ke wo. Éku ŋshishi nɔ wo wu Ʒonasi. Mawu ɖo aɖo ŋwi nɔ yi nyɔnuɖɛtɔ ci yí le dɔmɛzi ji mɔ Ninivutɔwo “denya vovototo ci yí le gblamɛ nɔ enunywi koɖo nuvɔn o.” (Ʒonasi 1:​1, 2; 3:10; 4:​9-11, NWT) Le yiyimɛɔ, Yesu zan kpɔwɛ ŋtɔ́ yí sɔ kpla nu amɛwo so jɔjɔɛnyinyi Yehowa tɔ koɖo ŋshishikuku yitɔ nu. Yesu nu mɔ le ‘kojoɖoɖo ŋkeke lɔ’ jiɔ, Ninivutɔ ciwo yí trɔ ji mɛ “a fɔn jete.”—Mat. 12:41.

14. Ci womɔ ‘woafɔn’ Ninivutɔwo yí “a ɖo kojo nɔ wo” ɖe, yi gɔnmɛ ɖe?

¹⁴ “Kojoɖoɖo” ci mɛ yí Ninivutɔwo “a fɔn jete” leɔ? Yesu xokɔ nuxu so ‘fɔnfɔnsoku kojoɖoɖo’ ci yí jikɔ ava le esɔ mɛ nu. (Ʒan 5:29) Éxokɔ nuxu so exwe Kotokun Ðeka Cɛkpakpa yitɔ nu ci mɛ yí “amɛjɔjɔɛ can [koɖo] amɛmajɔmajɔɛ can” afɔn so ku le. (Edɔ. 24:​15, Ezoɖuɖu Yoyu Wema) Nɔ ‘wofɔn’ amɛmajɔmajɔwoɔ, “wo a ɖo kojo nɔ wo.” Ecɛ dasɛ mɔ nɔ wofɔn wo so ku ɖegbɔɔ, Yehowa koɖo Yesu akpɔ mɔ wosekɔ tonu yí wakɔ do enu ciwo yí wokplakɔ wo ji ma. Nɔ wofɔn Ninivutɔwo yí wogbe mɔ yewodasɛn Yehowaɔ, Yehowa dalɔn yí woakpɔtɔ anɔ agbe o. (Ezai 65:20) Vɔ emɔ ahun nɔ mɛ ciwo pleŋ yí aɖui mɔ yewoasɛn Yehowa le egbejinɔnɔ mɛ yí woanɔ agbe tɛgbɛɛ!—Dan. 12:2.

15. (a) Nyi yí taɖo mìami nunu mɔ mɛɖe dele mɛ ciwo wogu vayi mɛ le Sodomu koɖo Gomoratɔwo mɛ dafɔn so kuɔ? (b) Lé mìatɛnŋ amɔŋje enyɔ ciwo woŋwlɛ do Ʒuda 7 mɛɔ? (Kpɔ dakavi ci yí nyi “ Enyɔ ci Ʒuda Jikɔ Anuɔ?”)

 ¹⁵ Ci Yesu xokɔ nuxu so mɛ ciwo yí le Sodomu koɖo Gomora nuɔ, énu mɔ “le kojoɖogbeɔ,” ale fafɛɖe nɔ wo sɔwu mɛ ciwo yí gbe ye koɖo ye nukplamuwo. (Mat. 10:​14, 15; 11:​23, 24; Luiki 10:12) Enyɔ ci yí enu gɔnmɛ ɖe? Yesu zan enudredonunu cɛ kpoŋ yí sɔ gangan enyɔ lɔ yí dadasɛ mɔ mɛ ciwo yí le yi hwenu nyina wu Sodomu koɖo Gomoratɔwo yɔa? Ðo ŋwi mɔ ci Yesu nu mɔ Ninivutɔwo afɔn jete le “kojoɖogbeɔ,” enyɔ ŋtɔŋtɔ enunuɔ. Eyi taɖo ewa shigbe mɔ nyɔ ŋtɔ́ lɔwo ke yí enunuɔ so Sodomu koɖo Gomoratɔwo nu nɛ. Shigbe Ninivutɔwo nɛɔ, mɛ ciwo yí le Sodomu koɖo Gomora wa enudɔndɔnwo. Vɔ emɔ hun nɔ Ninivutɔwo yi wotrɔ ji mɛ. Gbesɔ kpe niɔ, ɖo ŋwi enyɔ ci Yesu nu so ‘fɔnfɔnsoku kojoɖoɖo’ nu. “Amɛ ciwo yí wa enuvwin” can le wo mɛ. (Ʒan 5:29) Eyi taɖo ewa shigbe mɔ mɛɖewo ciwo yí le Sodomu koɖo Gomora tɛnŋ ɖo mɔkpɔkpɔ hannɛ. Nɔ eglo keke can ɔ, mɛɖewo le wo mɛ yí woafɔn wo so ku yí emɔ ahun nɔ mì yí mìakpla nu wo so Yehowa koɖo Yesu Kristo nu.

16. Nyi mìnya so enu ci ji Yehowa anɔ te do yí afɔn mɛɖe so ku nuɔ? (Ʒeremi 17:10)

¹⁶ Hlɛn Ʒeremi 17:​10, NWT. Kpukpui cɛ kpedo mì nu mìnya lé Yehowa ɖonɔ kojo do: So tɛgbɛɛ yí Yehowa “jinɔ enu ciwo yí le ji mɛ kpɔ nɔ mì yí gbejenɔ wlawla tɔxuwo nɔ mìwo susuwo.” Nɔ éjikɔ asɔ gbeta so mɛ ciwo yí ejikɔ afɔn so ku nuɔ, áwa nu do “mɛɖemɛɖeka nu sɔgbe koɖo enu ciwo yí ewa” nu, shigbe lé ewɛni tɛgbɛɛ nɛ. Hweɖekpokpuinu ci eʒan ɔ, Yehowa aku ŋshishi nɔ amɛ. Vɔ nɔ deʒan ɔ, dawɛ ahan o. Eyi taɖo nɔ Bibla denu nyɔ ɖe so nu yí mìnyaɔ, mìdeɖo anu koɖo kankandoji mɔ fɔnfɔnsoku mɔkpɔkpɔ deli nɔ mɛɖe o!

“KOJOÐOTƆ NƆ NYIGBAN LƆ KEŊKEŊ” ÁWA “ENUJƆJƆƐ”

17. Nyi yí le te kpɔ mɛ ciwo yí kuɔ?

¹⁷ So hwenu yí Adamu koɖo Ɛva vabɔ do Satana nu yí wofɔn gu do Yehowa Mawu jiɔ, agbetɔ miliya nɛniɖe ku. “Ketɔnɔ eku” wu agbetɔ sugbɔ haan yí wodanya ahlɛn o! (1 Kor. 15:26) Nyi yí  ajɔ do mɛ hunnɔwo pleŋ jiɔ? Amɛkankin 144000 lɔwo pleŋ ciwo yí nyi Kristo dokplɔtɔ egbejinɔtɔwo, afɔn so ku yi jeŋkwi mɛ yí wodagbeku kpɔ o. (Enyɔ. 14:1) Ŋsu koɖo nyɔnu egbejinɔtɔ sugbɔsugbɔ ciwo yí lɔn Yehowa anɔ “[amɛjɔjɔɛ] . . . [ciwo] wo a fɔn . . . so ekumɛ” yí woanɔ agbe tɛgbɛɛ le nyigban ji nɔ wokpɔtɔ yí wakɔ enujɔjɔɛ le Exwe Kotokun Ðeka Cɛkpakpa Kristo tɔ mɛ koɖo le dodokpɔ kpɛtɛkpɛtɛ lɔ mɛ. (Dan. 12:13; Ebre. 12:1) Gbesɔ kpe niɔ, le Exwe Kotokun Ðeka Cɛkpakpa lɔ mɛɔ, emɔ ahun nɔ ‘amɛmajɔmajɔwo’ ciwo mɛ yí mɛ ciwo yí desɛn Yehowa kpɔ le alo “ciwo yí wa enuvwin” nɔ woatrɔ wowo gbenɔnɔ yí avanyi egbejinɔtɔwo. (Luiki 23:​42, 43) Vɔ mɛɖewo nyinashu sugbɔ keke yí ɖui mɔ yewoafɔn gu do Yehowa koɖo yi drowo ji, ci yí dɔ yí yɛ can sɔ gbeta mɔ fɔnfɔnsoku ɖekpokpui dali nɔ wo.—Luiki 12:​4, 5.

18-19. (a) Nyi yí taɖo mìatɛnŋ akando kojoɖoɖo Yehowa tɔ kuso mɛ ciwo yí ku nuɔ? (Ezai 55:​8, 9) (b) Nyi mìakpɔ le nyɔta ci yí akplɔ cɛ do mɛɔ?

¹⁸ Mìatɛnŋ anu koɖo kankandoji keŋkeŋ mɔ nɔ Yehowa ɖokɔ kojo nɔ agbetɔwoɔ, ésɔnɔ gbeta nywi gashiagamɛa? Ɛɛ! Shigbe lé Abraxamu mɔŋje mɛ nywiɖe nɛɔ, Yehowa nyi amɛmaɖonuvɔn, nya ŋɖɛ wu mɛɖekpokpui yí gbenyi “kojoɖotɔ nɔ nyigban lɔ keŋkeŋ” ci yí kunɔ ŋshishi nɔ amɛ. Éna ekpla Eviɛ yí sɔ kojoɖoɖo lɔwo pleŋ do alɔ̀mɛ ni. (Ʒan 5:22) Yehowa koɖo Yesu nya enu ci yí le ji mɛ nɔ mɛɖekamɛɖeka koɖo enu ciwo yí wobunɔ kpɔ. (Mat. 9:4) Le nɔnɔmɛ ɖekpokpui mɛɔ, woawa “enujɔjɔɛ”!

¹⁹ Mína nɔ mìaɖui yí akannɔdo gbeta ciwo pleŋ Yehowa sɔnɔ ji. Mìnya mɔ Yehowa yí je yí aɖo kojo, vɔ mìwo deje o! (Hlɛn Ezai 55:​8, 9.) Eyi taɖo, mìkando ji keŋkeŋ yí sɔnɔ kojoɖoɖo lɔwo pleŋ do alɔ̀mɛ nɔ yi koɖo Eviɛ, Efyɔ lɔ ci yí sran Edalɔ nɔnɔmɛ pɛpɛpɛ le enujɔjɔɛwawa koɖo ŋshishikuku nɔ amɛ mɛ. (Ezai 11:​3, 4) Vɔ enyɔ ci mìatɛnŋ anu so lé Yehowa aɖo kojo nɔ amɛwo le efunkpekpe gangan lɔ hwenuɔ? Nyi mìdenyaɔ? Yí nyi mìnyaɔ? Nyɔta ci yí akplɔ cɛ do aɖo nyɔbiɔse cɛwo ŋci.