1-2. Nyi yí jɔ hwenu yí Yesu nukplavi amɛve ɖekawo yikɔ Emawusiɔ?

 MÌLE Nisan 16, exwe 33 K.H. Yesu nukplaviwo le ŋshishi mɛ yí vɔnvɔn wuwo do te. Amɛve le wo mɛ so le Ʒerusalɛmu yí kpe Emawusi, kɔxwi ɖeka ci yí jinjin kpeci 11 do Ʒerusalɛmu. Ŋsu cɛwo gbɔjɔ sugbɔ ɖo wowu wowo xwetɔ Yesu ci do yí wokplɔkplɔ lɔ. Ele shigbe mɔkpɔkpɔ ci woɖo do Mɛsia lɔ nu bu do wo hannɛ. Vɔ enu maɖoŋdonu ɖeka jɔ do ŋsu ŋtɔ́wo ji.

² Mɛdru ɖeka xotɔ wo keŋ yí zɔn koɖo wo. Nukplavi lɔwo nu enu ci yí jɔ do Yesu ji koɖo lé wowoŋtɔwo gbɔjɔ do nɔ ŋsu lɔ. Mɛdru lɔ tɔ seŋ kankan koɖo wo so ŋɖeka ci yí atrɔ wowo gbe nu. Édre ŋci yí taɖo Mɛsia lɔ akpefun yí aku nɔ wo “so Moizi ji va je enyɔnuɖɛtɔwo pleŋ ji.” Ci ŋsu amɛtɔn lɔwo vaɖo Emawusiɔ, mɛdru lɔ dre mɛ ciŋmɛ enyi nɔ wo. Yesu ci wofɔn so ku yɔ! Kpɔ lé eji ajɔ nukplavi lɔwo ci wovanya mɔ Mɛsia lɔ le agbe ɖa!—Luiki 24:​13-35.

3-4. Nyi yí jɔ do Yesu nukplaviwo jiɔ, yí nyi mìakpla le nyɔta cɛ mɛɔ? (Edɔwawawo 1:3)

³ Le ŋkeke 40 kpɛtɛkpɛtɛ ciwo Yesu wa le nyigban ji mɛɔ, édasɛ yiɖeki nɔ yi nukplaviwo zenɛniɖe. (Hlɛn Edɔwawawo 1:3.) Le hwehunnɔnuɔ, Yesu nukplavi ciwo yí le ŋshishi mɛ yí gbevɔnvɔn lɔwo tɔ jijɔ kpɔkpɔ, ɖo woɖo  kandoji, sɔ edɔngbegbe dra Fyɔɖuxu ŋɛnywi lɔ yí gbekpla nu amɛwo. a

⁴ Nɔ mìkpla nu so hwenu vevi ŋtɔ́ nu nɔ Yesu gbenɔnɔɔ, mìatɛnŋ akpɔ nyɔna so mɛ. Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ lé Yesu zan hwenu ŋtɔ́ do (1)  yí sɔ do ŋsɛn yi nukplaviwo, (2) kpedo wo nu yí wogbemɔŋje Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo mɛ doji, koɖo (3) na kpla wo nɔ woaje axɔ agbanleamɛji ganganwo. Le nɔnɔmɛ ɖekaɖeka mɛɔ, mìakpɔ lé hanci mìasran Yesu kpɔwɛ do.

DO ŊSƐN MƐBUWO

5. Nyi yí taɖo Yesu nukplaviwo ʒan ŋsɛndoamuɔ?

⁵ Yesu nukplaviwo ʒan ŋsɛndoamu. Nyi yí taɖoɔ? Ðo woso gbeɖe wowo xwe, wowo xomu koɖo wowo dɔwo ɖɛ yí kplɔ Yesu do ezan koɖo kede. (Mt. 19:27) Wowa enumajɔmajɔ do ɖewo nu yí do ŋkpɛnwo, ɖo ci wovatrɔ Yesu dokplɔtɔwo. (Ʒan 9:22) Wowa vɔnsa cɛwo ɖo wokando ji mɔ Yesu yí nyi Mɛsia ci gbe woɖo lɔ. (Mt. 16:16) Vɔ ci wowu Yesuɔ, mɔkpɔkpɔ wowotɔwo bu yí wogbɔjɔ keŋkeŋ.

6. Nyi Yesu wa ci efɔn goduɔ?

⁶ Kankandojitɔɔ, Yesu dekpɔɛ mɔ ci ye dokplɔtɔwo seseɛ vevi dasɛ mɔ wogbɔjɔ le gbɔngbɔn mɛ o. Vɔ ékpɔɛ mɔ esɔgbe mɔ woawa nu ahan ɖo amɛvevi ku nɔ wo. Eyi taɖo gbecigbe fɔn ɔ, étɔ ŋsɛn dodo lanmɛ nɔ yi xlɔ lɔwo. Le kpɔwɛ mɛ, édasɛ yiɖeki nɔ Mari Magdala ci yí le avin fankɔ le yɔdu lɔ tu. (Ʒan 20:​11, 16) Égbedasɛ yiɖeki nɔ yi nukplavi amɛve ciwo nu mìxo nuxu so le tɔtɔmɛ nɔ nyɔta cɛ. Égbedasɛ yiɖeki nɔ apotru Piɛ can hɛnnɛ. (Luiki 24:34) Nyi mìatɛnŋ akpla le Yesu kpɔwɛ lɔ mɛɔ? Mìakpɔ nu ci yí jɔ hwenu edasɛ yiɖeki ŋkɔtɔ.

7. Shigbe lé wonui do Ʒan 20:​11-16 mɛ ɖe, nyi Yesu kpɔ Mari yí éwakɔ le fɔnfɔn mɛ nɔ Nisan 16 tɔɔ, yí nyi edɔ yí ewaɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

⁷ Hlɛn Ʒan 20:​11-16. Fɔnfɔn mɛ Nisan 16 tɔɔ, nyɔnu egbejinɔtɔ ɖekawo yi  fini woɖyi Yesu do. (Luiki 24:​1, 10) Mína mìasɔ susu ɖo ŋɖeka ci yí jɔ do Mari Magdala ci yí nyi nyɔnu ɖeka le wo mɛ ji. Hwenu Mari vaɖo yɔdu lɔ tuɔ, ékpɔɛ mɔ yɛci totu. Éshi ju vayi nui nɔ Piɛ koɖo Ʒan. Ékplɔ wo do yí wolɔ ju vayi yɔdu lɔ tu. Ci wokpɔ mɔ yɔduɔ le totu nyaoɔ, ŋsu lɔwo koɖo ve trɔvayi axomɛ. Vɔ Mari yɛ detrɔ yi axomɛ o, éci nɔ yí le avin fankɔ. Vɔ denya mɔ Yesu le nɔ yí kpɔkpɔ ye o. Ékpɔ lé nyɔnu egbejinɔtɔ cɛ le avin fankɔ do yí ewa ɖeka ni. Éyi edasɛ yiɖeki nɔ Mari keŋ yí wa nu kleŋ ɖeka yí sɔ do ŋsɛn yi sugbɔ. Ékan seŋ koɖi yí nu ni mɔ yɛ le yi nu ye fɔnfɔnsoku nyɔ lɔ nɔ ye nɔviyewo.—Ʒan 20:​17, 18.

8. Lé mìatɛnŋ asran Yesu doɔ?

⁸ Lé mìatɛnŋ asran Yesu doɔ? Shigbe Yesu nɛɔ, nɔ mìnya cukaɖa ci mɛ mìwo nɔviwo tokɔ yí mɔŋje lé enu wanɔ do nɔ wo mɛ yí fa akɔn nɔ woɔ, atɛnŋ ado ŋsɛn wo nɔ woakpɔtɔ asɛnkɔ Yehowa. Kpɔ ŋci yí jɔ do nɔvinyɔnu Jocelyn ji ɖa. Nɔviɛ ku le afɔku ɖeka mɛ. Énu mɔ: “Na nɔ wleci sugbɔɔ, ŋse vevi sɛnŋsɛnŋɖe”. Vɔ, nɔviŋsu ɖeka koɖo ashiɛ yɔɛ va wowo xwe mɛ yí ɖoto yi nywiɖe yí se nugɔnmɛ ni yí na kankandoji yi mɔ yɛle veviɖe nɔ Mawu. Jocelyn nu mɔ: “Ewa nɔŋ shigbe mɔ Yehowa zan wo yí wovadɔnŋ ti le jihɔnshi gangan ɖeka ci yí bla le axu ji yí vinvin gbedo ciɖiciɖi mɛ hannɛ. Wokpedo ŋnu yí ŋgbetrɔ yí tɔ jijɔ kpɔkpɔ le Yehowa sɛnsɛn mɛ.” Mìwo can mìatɛnŋ ado ŋsɛn mɛbuwo nɔ mìtashi wo yí wonu wowo jimɛnyɔwo nɔ mì yí mìɖoto wo nywiɖe, sɔ lɔnlɔn xo nuxu nɔ wo yí fa akɔn nɔ wo. Ecɛ akpedo wo nu woakpɔtɔ asɛnkɔ Mawu.—Rɔm. 12:15.

KPEDO MƐBUWO NU NƆ WOAMƆŊJE MAWU NYƆ LƆ MƐ

9. Cukaɖa ciwo Yesu nukplaviwo do goɔ, yí lé Yesu kpedo wo nu doɔ?

⁹ Yesu nukplaviwo xɔ Mawu Nyɔ lɔ yí tekpɔ veviɖe yí wa do ji le wowo gbe mɛ. (Ʒan 17:6) Vɔ, ci wovawu Yesu shigbe flafinɔ nɛ yí kin do efuntrenamɛci nu, nyi ŋci yí cakawo haan. Yesu nya mɔ enuxoxokpɔ wowotɔ dedasɛ mɔ wonyi amɛvɔnwo le eji mɛ yɔ o, vɔ woʒan enumɛmɔŋje sugbɔ yɔ. (Luiki 9:​44, 45; Ʒan 20:9) Eyi taɖo, Yesu kpedo wo nu nɔ woase gɔnmɛ nɔ Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo. Kpɔ lé ewɛ do hwenu edasɛ yiɖeki nɔ nukplavi amɛve lɔwo ciwo yí yikɔ Emawusi ɖa.

10. Lé Yesu na kankandoji yi nukplaviwo mɔ eye yí nyi Mɛsia lɔ nyɔnɔnwitɔɔ? (Luiki 24:​18-27)

¹⁰ Hlɛn Luiki 24:​18-27. Do jeshi mɔ Yesu dedre mɛ ciŋmɛ enyi kaka o, ewaɖeɔ, ébiɔ nyɔ se. Nyi yí taɖoɔ? Taŋfuin éji mɔ wo le nu enyɔ ci yí le susu koɖo eji mɛ nɔ wo. Yí wogbewɛ ahan. Wonu ni mɔ yewokpɔkpɔ emɔ sa mɔ Yesu ahwlɛn yewo gan le amɛjiʒinʒin Rɔmatɔwo tɔ mɛ. Ci woxo nuxu so ŋci yí xa wo nu ɖegbɔɔ, Yesu zan Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo yí sɔ kpedo ŋsu cɛwo nu nɔ woamɔŋje ŋci yí jɔ lɔ mɛ. b Le ezan ŋtɔ́ lɔ mɛɔ, Yesu zan gamɛ yí sɔ kpedo yi nukplavi kpɛtɛwo nu nɔ woamɔŋje enyɔnuɖɛ ciwo yí kuso nu mɛ. (Luiki 24:​33-48) Nyi mìatɛnŋ akpla so exolɔlɔ cɛ mɛɔ?

11-12. (a) Nyi mìatɛnŋ akpla so lé Yesu kpla nyɔnɔnwi lɔ amɛwo do mɛɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.) (b) Lé mɛ ci yí kpla Bibla koɖo Nortey kpedo nu doɔ?

¹¹ Lé mìatɛnŋ asran Yesu doɔ? Ŋkɔtɔ, nɔ mìkplakɔ nu koɖo Bibla nukplavi ɖeɔ,  mìasɔ ayexa wa nyɔbiɔse ciwo yí adɔ aɖe enyɔ ciwo yí le susu koɖo yi ji mɛ ti. (Elo. 20:5) Nɔ èmɔŋje lé enu wakɔ do nɔ wo mɛɔ, dasɛ lé woatɛnŋ aji kpukpui ɖewo koŋ ciwo yí sɔ koɖo wowo nɔnɔmɛ lɔ. Tekpɔ keke nɔ ŋgbenu enu ciwo woawa nɔ wo o. Ewaɖeɔ, kpedo wo nu nɔ woabu tamɛ kpɔ so Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo nu yí akpɔ lé hanci woawa do Bibla mɛ gɔnmɛɖosewo ji do le wowo gbe mɛ. Mìakpɔ nɔviŋsu Nortey ci yí so Ghana kpɔwɛ.

¹² Hwenu Nortey ɖo exwe 16 ɔ, Étɔ Bibla kplakpla. Vɔ, dejinjin o, yi xomu fɔn gu do ji. Nyi yí kpedo nu yí ekpɔtɔ yí le te goguiɖeɔ? Mɛ ci yí kplanɔ Bibla koɖi zan Matie eta 10 yí sɔ dre mɛ ni mɔ woɖo aci yumɛ nɔ Kristotɔ adodwiwo. Nortey nu mɔ: “Hwenu wovatɔ yumɛ cici nɔŋ ɔ, ŋkando ji mɔ ŋkpɔ nyɔnɔnwi lɔ.” Yi nukplamɛtɔ lɔ gbezan Matie 10:16 sɔ kpedo nu nɔ anɔ zanŋte yí ado bubu yí xomumɛtɔwo nu hwenu yí axokɔ nuxu so sɛnsɛn nyɔwo nu le axomɛ. Ci Nortey wa ʒinʒindoshimɛ ɖegbɔɔ, éji mɔ yeawa mɔɖeɖedɔ lɔ, vɔ dalɔ yɛ ji mɔ yɛayi wunivɛsite. Mɛ ci yí kplakɔ Bibla koɖi lɔ denu enu ci eɖo awa ni o. Ewaɖeɔ, ézan nyɔbiɔsewo yí sɔ kpedo nu nɔ abu tamɛ kpɔ so Bibla mɛ gɔnmɛɖosewo nu. Nyí to so mɛɔ? Nortey sɔ gbeta mɔ yeaɖo gashiagamɛ sumɔsumɔdɔ lɔ mɛ. Edalɔ nyi ti le axomɛ. Lé enu cɛ ciwo yí jɔ do Nortey ji wa niɔ? Énu mɔ: “Ŋkando ji mɔ ŋsɔ gbeta nywitɔ lɔ”. Nɔ mìwo can mìzan gamɛ yí kpedo mɛbuwo nu yí wobu tamɛ kpɔ so Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo nuɔ, atɛnŋ akpedo wo nu woavanyi Kristotɔ ciwo yí sɛnŋ.—Efe. 3:​16-19.

KPEDO ŊSUWO NU NƆ WOAJE AVANYI “ENUNANA [CIWO YÍ NYI] AMƐWO”

13. Nyi yí Yesu wa keke nɔ woakpɔtɔ awakɔ edɔ ci dalɔ ɖo niɔ? (Efezitɔwo 4:8)

¹³ Hwenu Yesu le nyigban jiɔ, éwa edɔ ci edalɔ ɖo ni mɔ yi le wa pɛpɛpɛ. (Ʒan 17:4) Vɔ Yesu deɖo susu ci yí nyi mɔ: ‘Nɔ èji mɔ yeawa ŋɖe nywiɖeɔ, èɖo awɛ eoŋtɔ o.’ Exwe amɛtɔn koɖo fan ci esɔwa yi kunuɖeɖedɔ lɔ le nyigban jiɔ, éna kpla mɛbuwo. Gbɔxwe Yesu atrɔyi jeŋkwi mɛɔ, éɖo dɔ nɔ yi nukplavi ciwo taŋfuin ɖewo ɖo exwe 20 koɖo ŋɖe mɔ wo le lé  bu nɔ Yehowa lɛngbɔ vevi lɔwo yí akpɔ kunuɖeɖe dɔ lɔ koɖo nukplaviwowawadɔ lɔ ji. (Hlɛn Efezitɔwo 4:8.) Lé Yesu zan ŋkeke 40 kpɛtɛkpɛtɛ ciwo yí ewa yí sɔ kpedo ŋsu cɛ ciwo yí sɔ wowoɖeki na Mawu, egbejinɔtɔ koɖo edɔsɛnsinwatɔ cɛwo nu nɔ woaje yí avanyi “enunana [ciwo yí nyi] amɛwoɔ”?

14. Lé Yesu kpedo yi nukplaviwo nu yí woshin le gbɔngbɔn mɛ le ŋkeke 40 kpɛtɛkpɛtɛ ciwo ewa le nyigban ji nu doɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁴ Yesu nanɔ nukplamu ciwo mɛ lɔnlɔn le yi nukplaviwo, vɔ étonɔ nyɔnɔnwi nɔ wo. Le kpɔwɛ mɛ, édo jeshi mɔ mɛɖewo le wo mɛ xokɔ nu kpɔ, yí ena kpla wo. (Luiki 24:​25-27; Ʒan 20:27) Égbenu nɔ wo mɔ wo le lé bu nɔ lɛngbɔkplɔkplɔdɔ lɔ sɔwu wowo ŋtɔ́wo dɔwo. (Ʒan 21:15) Éɖo ŋwi nɔ wo mɔ woŋgbesɔ wowoɖekiwo sɔ sɔ kpɔ koɖo mɛɖewo ciwo yí ɖo edɔ ganganwo le Yehowa sɛnsɛn mɛ o. (Ʒan 21:​20-22) Ékpedo wo nu woasɔ susu ɖo eŋɛnywi lɔ dradra ji yí dra susu dɔndɔn ɖewo ci mɛɖewo ɖo do Fyɔɖuxu lɔ nu do. (Edɔwawawo 1:​6-8) Nyi hamɛmɛshinshinwo atɛnŋ akpla so Yesu gbɔɔ?

15-16. (a) Nyiwo mɛ yí hamɛmɛshinshinwo atɛnŋ awa Yesu tɔ han leɔ? Ðe mɛ. (b) Lé Patrick kpɔ nyɔna so ekpla ci woni mɛ doɔ?

¹⁵ Lé hamɛmɛshinshinwo atɛnŋ awa Yesu tɔ han doɔ? Woɖo ana kpla ŋsuwo yí akpedo wo nu, mɛ ciwo yí nyi ɖajɛvi ciwo yí deshin sugbɔ keke ɖe can le wo mɛ, nɔ woaje axɔ dɔ ganganwo le hamɛ lɔ mɛ. c Hamɛmɛshinshinwo dakpɔkpɔ emɔ mɔ mɛ ciwo yí yewoana kpla anyi amɛmaɖoafɛnwo o. Woɖo ana nukplamu ciwo mɛ lɔnlɔn le nɔvi jajɛ cɛwo nɔ woatɛnŋ akpla lé woawɛ asɔ wowoɖekiwo hwenɔ, anɔ gbe ji yí ale gbesɔsɔ akpedo mɛbuwo nu.—1 Tim. 3:1; 2 Tim. 2:2; 1 Piɛ 5:5.

¹⁶ Kpɔ lé nɔviŋsu ci yí tɔ mɔ Patrick kpɔ nyɔna so nukplamu ɖeka mɛ ɖa. Ci enyi jajɛɔ, éxonɔ nuxu nɔ mɛbuwo sɛnŋsɛnŋɖe, yí dewanɔ nu do mɛbuwo  nu nywiɖe o, nɔvinyɔnuwo can le mɛ. Ci hamɛmɛshinshin ɖeka do jeshi Patrick nɔnɔmɛ lɔɔ, ésɔ xomɛvu yí nakpla yi yí emɔŋje nyɔ lɔ mɛ. Patrick nu mɔ: “Nyɔ ci enu nɔŋ lɔ jɔ ji nɔŋ. Blaŋblaŋ ɔ, nɔ ŋji mɔ nawa dɔ ɖewo le hamɛ lɔ mɛ yí ŋkpɔɛ mɔ wosɔɛ nɔ nɔvi buwoɔ, édɔ yí ŋgbɔjɔnɔ. Vɔ ekpla ci hamɛmɛshishin lɔ naŋ kpedo ŋnu yí ŋkpɔɛ mɔ, ŋɖo asɔ nyɛɖeki hwe yí akpedo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nu sɔwu mɔ nasɔ susu ɖo texwe ɖe alo edɔ ɖe ci woaxɔ le hamɛ lɔ mɛ ji.” Ecɛ dɔ yí hwenu Patrick ɖo exwe 23 ɔ, wovasɔɛ nɔ anyi hamɛmɛshinshin.—Elo. 27:9.

17. Lé Yesu dasɛ mɔ yekan do ye nukplaviwo ji doɔ?

¹⁷ Denyi kunuɖeɖedɔ lɔ ɖekɛ Yesu ɖo nɔ yi nukplaviwo o, égbe mɔ wo le kpla nu amɛwo hɛnnɛ. (Matie 28:20.) Nukplavi lɔwo tɛnŋ kpɔɛ mɔ yewodeje nɔ edɔ lɔ o. Vɔ, Yesu yɛ kando ji mɔ woatɛnŋ awa edɔ lɔ. Yí enu ahan nɔ wo. Ci ekando wo ji keŋkeŋ mɔ woawa edɔ lɔɔ, énu nɔ wo mɔ: “Shigbe lé Eda dɔ Ŋ ɖaɖa ɛnɛ ɔ, Enyɛ can, Ŋ dɔ mí ɖaɖa.”—Ʒan 20:21.

18. Lé hamɛmɛshinshinwo atɛnŋ asran Yesu doɔ?

¹⁸ Lé hamɛmɛshinshinwo atɛnŋ awa Yesu tɔ han doɔ? Hamɛmɛshinshin nyaŋɖɛwo nanɔ kpla mɛbuwo yí nanɔ edɔ ɖewo wo nɔ woawa. (Fili. 2:19-22) Le kpɔwɛ mɛ, hamɛmɛshinshinwo tɛnŋ nu nɔ jajɛwo mɔ wo le va kpedo yewo nu le Fyɔɖuxuxɔ mɛ dradrado koɖo ebulele ni mɛ. Woatɛnŋ aɖo edɔ nɔ jajɛ lɔwo yí nɔ wona kpla wo ɖegbɔɔ, woatɛnŋ akando wo ji mɔ woawa edɔ lɔ nywiɖe. Matthew ci yí nyi hamɛmɛshinshin yoyu ɖeka nu mɔ ekpla ci hamɛmɛshinshin bibiwo na ye jɔ eji nɔ ye sugbɔ, ɖo wona kpla ye le enu vovovowo mɛ yí kando ji mɔ yeawɛ nywiɖe. Énu mɔ, “Nɔ ŋwa afɛnwoɔ, wokpenɔdo ŋnu yí ŋkpɔɛni mɔ natɛnŋ akpla nu so afɛn lɔwo mɛ yí awa ŋkɔyiyi.” d

19. Nyi mìɖo aɖui mɔ mìawaɔ?

¹⁹ Yesu zan ŋkeke 40 kpɛtɛkpɛtɛ ci yí ewa le nyigban ji yí sɔ do ŋsɛn mɛbuwo, kpla nu wo yí gbena kpla wo. Mína mìaɖui yí akplɔ yi kpɔwɛ lɔ do pɛpɛpɛ. (1 Piɛ 2:21) Ákpedo mì nu mìawɛ ahan. Yiŋtɔ ɖo gbe nɔ mì mɔ: “Na nɔ̀ koɖo mí tɛgbɛɛ, keke a na nɔ hwecinu xexe cɛ a va vɔ.”—Mat. 28:20.