1-2. Nyi yí donɔ jijɔ nɔ Mawu sɛntɔwoɔ? (Ʒaki 1:​22-25)

 YEHOWA koɖo Eviɛ vevi lɔ jinɔ mɔ mìwo le kpɔnɔ jijɔ. Amɛ ci yí ŋwlɛ Ehajiji Wema 119:2 nu mɔ: “Amɛ ciwo yí nanɔ bubu Tɔhonɔ gbetata le jijɔkpɔkpɔ mɛ. Wo nanɔ bubu Tɔhonɔ koɖo wowo jiwo pleŋ.” Yesu na kankandoji nyɔ cɛ ci enu mɔ: “Shicu nɔ amɛ ciwo yí senɔ Mawu Enyɔ lɔ, yí wanɔ do ji.”—Luiki 11:28.

² Ci mìnyi Yehowa sɛntɔwoɔ, mìkpɔnɔ jijɔ. Nyi yí taɖoɔ? Susu sugbɔ yí dɔ yí mìkpɔnɔ jijɔ, vɔ vevitɔ ɖeka le wo mɛ yí nyi mɔ mìhlɛnnɔ Mawu Nyɔ lɔ gbeɖeka duu yí jinɔ mɔ mìawa do enu ciwo mìkpla ji.—Hlɛn Ʒaki 1:​22-25.

3. Lé mìkpɔnɔ nyɔna do nɔ mìwa do enu ciwo mìhlɛn le Mawu Nyɔ lɔ mɛ jiɔ?

³ Nɔ “[mìwanɔ] do enyɔ lɔ” jiɔ, enu sugbɔ mɛ yí mìkpɔnɔ nyɔna le. Le kpɔwɛ mɛ nɔ mìwanɔ do enu ciwo mìkpla le Mawu Nyɔ lɔ mɛ jiɔ, mìwo nu akpe nɔ Yehowa yí ecɛ nanɔ yí mìkpɔnɔ jijɔ. (Ŋun. 12:13) Nɔ mìwanɔ do enu ciwo mìhlɛn le Mawu Nyɔ lɔ mɛ jiɔ, mìwo xomu mɛ gbenɔnɔ nyɔnɔ doji yí ekacaca ci yí nɔnɔ mìwo koɖo mìwo kpena xɔsetɔwo gblamɛ gbesɛnnɔŋ doji. Yí ahanke etɛnŋ nyi nɔ eo can le ao gbe mɛ nɛ. Gbesɔ kpe niɔ, mìzenɔ nɔ cukaɖa ciwo yí vanɔ mɛ ciwo yí gbenɔ mɔ yewodawa do Yehowa sewo ji o. Ahan pɛɛ yí Efyɔ Davidi nu nɛ. Ci exo nuxu so ese, enuɖoŋwijinamɛwo koɖo kojoɖoɖo Yehowa tɔwo nu le ehajiji ɖeka mɛɔ, évanu le vɔvɔnu mɔ: “Enu nywiwo tónɔso bubu ciwo yí wo nana enukplamu lɔwo mɛ.”—Eha. 19:​7-11.

4. Nyi yí taɖo egbɔnnɔnu nɔ mì mɔ mìawanɔ do Mawu Nyɔ lɔ jiɔ?

 ⁴ Le nyɔnɔnwi mɛɔ, denɔnɔ fafɛɖe gashiagamɛ mɔ mìawa do Mawu Nyɔ lɔ ji o. Ci mìdeɖonɔ vovo can ɔ, mìɖo aji gamɛ yí ahlɛnnɔ Bibla yí agbekplɛni keŋ atɛnŋ amɔŋje enu ci Yehowa ji mɔ mìwo le wa mɛ. Eyi taɖo mína mìatrɔ ato enuɖewo ciwo yí atɛnŋ akpedo mì nu yí mìahlɛnnɔ Bibla lɔ ŋkeŋke. Mìagbekpɔ enu ci yí akpedo mì nu yí mìabunɔ tamɛ so enu ciwo mìhlɛn nu yí agbekpɔ emɔ ciwo ji mìato awanɔ do enu ciwo mìkpla ji le mìwo gbe mɛ.

ÐO GAMƐ ÐE ÐƐ YÍ AHLƐNNƆ MAWU NYƆ LƆ

5. Edɔ ciwo yí ɖunɔ gamɛ le mì shiɔ?

⁵ Alɔnu jannɔ nɔ Yehowa sɛntɔ sugbɔtɔ. Mìzannɔ gamɛ sugbɔ keŋ wanɔ do enu sugbɔtɔ ciwo Bibla nu mɔ yɛ le veviɖe ji. Le kpɔwɛ mɛ, mìwo sugbɔtɔ wanɔ dɔ keŋ kpɔnɔ mìwo ʒanwo koɖo mìwo xɔmumɛtɔwo ʒanwo gbɔ. (1 Tim. 5:8) Kristotɔ sugbɔ kpenɔ ŋkuvi do wowo mɛ ciwo yí ble alo wowo mɛ ciwo yí shin nu. Mìwo pleŋ yí ɖo ale bu nɔ mìwoɖekiwo yí anɔ lanmɛsɛn mɛ yí ecɛ xɔnɔ gamɛ. Sɔ kpe nɔ edɔ cɛwoɔ, mìgbeɖo edɔ buwo awa le hamɛ lɔ mɛ. Edɔ vevi ci yí le mì ji yí nyi kunuɖeɖedɔ ci mìɖo awa koɖo ezolelanmɛ. Ci mɛɖekamɛɖeka ɖo edɔ cɛwo pleŋ yí wanɔ ɖe, lé mìawɛ akpɔ gamɛ ahlɛnnɔ Bibla ŋkeŋke, abunɔ tamɛ kpɔ so enu ci mìhlɛn nu yí awanɔ do enyɔ ci enu jiɔ?

6. Lé àwɛ asɔ Bibla hlɛnhlɛn aotɔ sɔ ɖo texwe ŋkɔtɔɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

⁶ Bibla hlɛnhlɛn nyi enu ɖeka ci yí le ‘veviɖe sɔwu’ nɔ mìwo Kristotɔwo, eyi taɖo mìɖo asɔɛ ɖo texwe ŋkɔtɔ. (Fili. 1:10) Ci woxokɔ nuxu so ŋsu ci yí kpɔnɔ jijɔ nuɔ Ehajiji Wema ŋkɔtɔ nu mɔ: “Amɛ nywi lɔnnɔ enukplakpla Tɔhonɔtɔwo. É bunɔ tamɛ so wo nu kede koɖo ezan.” (Eha. 1:​1, 2) Enu cɛ dasɛ petii mɔ, mìɖo ajinɔ gamɛ yí ahlɛnnɔ Bibla.  Hwenu yí nyi gamɛ nywitɔ ci woahlɛn Biblaɔ? Amɛɖekaɖeka yí anya hwenu ci yí anyɔ ni. Vɔ enu ci yí le veviɖe yí nyi mɔ mìaji gamɛ ci yí akpedo mì nu mìahlɛnnɔ Bibla lɔ ŋkeŋke. Nɔviŋsu ci yí tɔ mɔ Victor nu mɔ: “Ejɔnɔ ji nɔŋ mɔ mahlɛn Bibla nyidin. Ci ŋdenyi mɛ ci yí fɔnnɔ zan blaŋ can ɔ, ŋkpɔɛ mɔ yɛnyi hwenu ci yí ŋɖe dedonɔ aya nɔ amɛ le o. Susu mɛ vonɔ nɔŋ yí enɔnɔ fafɛɖe mɔ masɔ susu ɖo enu ci ŋhlɛnkɔ ji.” Taŋfuin ahan yí enyi le eo gbɔ nɛa? Biɔ eoɖeki se mɔ, ‘Hwenu yí nyi gamɛ nywitɔ ci ji nahlɛnnɔ Bibla leɔ?’

BU TAMƐ KPƆ SO ENU CI ÈHLƐN NU

7-8. Nyi yí atɛnŋ adɔ mìdaɖu ele nywiɖe nɔ enu ci mìhlɛn ɔ? Na kpɔwɛ ɖeka.

⁷ Enyɔ lɔ yí nyi kpɔ mɔ mìtɛnŋ hlɛn nu sugbɔ, vɔ mìdebunɔ tamɛ kpɔ so enu ci mìhlɛn lɔ nu teŋ o. Dejɔ do eo ji kpɔ yí èhlɛn nu yí le gaxoxo ɖewo goduɔ, deɖo ŋwi hwɛɖeka kpetii le nu ci èhlɛn mɛ ba? Ejɔ do mì pleŋ ji kpɔ. Ewa ŋshishi mɔ, ecɛ atɛnŋ ajɔ do mì ji nɔ mìhlɛnkɔ Bibla. Taŋfuin mìtɛnŋ sɔ gbeta mɔ mìahlɛnnɔ eta sugbɔ nɔ Bibla lɔ ŋkeke ɖeka duu. Enyɔ nywiɖe. Mìɖo aɖo tajinu nɔ mìwoɖekiwo yí aje agbla keke awa do wo ji. (1 Kor. 9:26) Vɔ mìɖo awa nu wu Bibla hlɛnhlɛn kpoŋ, nɔ mìji mɔ mìakpɔ nyɔna sugbɔ so mɛ.

⁸ Bu tamɛ kpɔ so enudredonunu cɛ nu: Eʒan mɔ eshi ajanɔ keŋ gbɔxwe mìatɛnŋ anɔ agbe. Vɔ nɔ enyi le hwenu kleŋ ɖe mɛ yí eshi ja sugbɔɔ, eshi wunɔgan nyigban lɔ. Nɔ eshi lɔ ja sugbɔ ahan ɔ, dewanɔ enywi nɔ egbewo o. Vɔ anyɔ sɔwu mɔ eshi lɔ ajaja ɖɔɖɔɖɔ yí aɖo nyigban mɛ gbɔxwe yí awa nywi nɔ egbewo. Ahanke mìdeɖo anɔnɔ hwlɛndoji yí ahlɛnkɔ Bibla kplakplakpla keke mìdaɖo ŋwi abu tamɛ kpɔ so enu ciwo mìhlɛn nu yí awa do wo ji o.—Ʒaki 1:24.

9. Nyi mìɖo awa nɔ mìvakpɔɛ mɔ mìnɔnɔ eju ji le mìwo Bibla hlɛnhlɛn mɛɔ?

⁹ Ejɔ do eo ji kpɔ yí èvakpɔɛ mɔ yele eju ji le ye Bibla hlɛnhlɛn mɛa? Nyi èɖo awaɔ? Xɔ jigbɔnɖɛ. Je agbla abu tamɛ  kpɔ so enu ci èhlɛn nu alo nɔ èhlin ɖegbɔɔ, nabu tamɛ kpɔ so nu. Denyi enu gbɔnnu ɖe enyi o. Àtɛnŋ awɛ nɔ enukplakpla koɖo tamɛ bubu kpɔ so nu gamɛ lɔ ajinjin doji. Le akpa bu jiɔ, àtɛnŋ ahlɛn kpukpui kankin ɖewo keŋ asɔ gamɛ ci yí kpɔtɔ abu tamɛ kpɔ so nu. Victor ci nu mìxo nuxu so vayi nu mɔ: “Anyi Bibla hlɛnhlɛn dejinjinnɔ sugbɔ o, taŋfuin eta ɖeka. Ci enyi nyidin fɔnfɔnmɛ ŋhlinniɔ, ŋtɛnŋ bunɔ tamɛ kpɔ so enu ci ŋhlɛn lɔ nu le ŋkeke lɔ pleŋ mɛ.” Alɔkpa ɖekpokpui ci ji ahlin do duuɔ, ele veviɖe mɔ nahlin keŋ asun ji abu tamɛ kpɔ so enu ci èhlɛn lɔ nu.—Eha. 119:97; kpɔ dakavi ci yí nyi “ Enyɔ ciwo Àbiɔ Eoɖeki se.”

10. Na kpɔwɛ ɖeka so lé àtɛnŋ awa do enu ci èkpla ji do. (1 Tɛsalonikitɔwo 5:​17, 18)

¹⁰ Nɔ hwecinuwo yí èhlɛnnɔ Bibla yí gaxoxo ci exɔnɔ gbenyi ɖe can ɔ, tekpɔ aji emɔ ciwo ji àto awanɔ do enu ci èhlɛn ji. Nɔ èhlɛnkɔ Mawu Nyɔ lɔ kpaxwe ɖeɔ, biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Lé nawɛ awa do enyɔ cɛ ji kakayɛ alo le esɔ mɛɔ?’ Mìasɔɛ le kpɔwɛ mɛ mɔ 1 Tɛsalonikitɔwo 5:​17, 18. le ao Bibla hlɛnhlɛn mɛ (Hlin.) Nɔ èhlɛn kpukpui amɛve cɛwo ɖegbɔɔ, àtɛnŋ abu tamɛ kpɔ so lé èdonɔ gbe ɖaɖa blaŋblaŋ koɖo lé ao gbedoɖawo sonɔ ji mɛ do. Àtɛnŋ agbebu tamɛ kpɔ so enu ci yí jeŋ nɔ eo nu. Taŋfuin àtɛnŋ agbeɖui mɔ yeado akpe nɔ Yehowa so enu vovovo amɛtɔn nu koŋ. Nɔ èsɔ minici kankin ɖewo kpoŋ yí sɔ bu tamɛ kpɔ ahan ɔ, àsun ji anyi mɛ ci yí senɔ Mawu Nyɔ lɔ yí gbewanɔ do ji. Bu tamɛ kpɔ so nyɔna ci àkpɔ nɔ èwɛni ahan koɖo Bibla kpaxwe bu ciwo èhlɛn nu ŋkeke ɖeka duu! Ɛɛ, àshin yí anyi mɛ ci yí wanɔ do Mawu Nyɔ lɔ ji. Vɔ nyi àwa nɔ evale shigbe mɔ enu sugbɔ li ciwo nu èɖo awa dɔ so hannɛɔ?

ÐO TAJINU CIWO JI ÀTƐNŊ AWA DO

11. Nyi yí taɖo hweɖewonuɔ, etɛnŋ wa nɔ mì shigbe enuwo wugan mì hannɛɔ? Na kpɔwɛ ɖeka.

¹¹ Nɔ èhlɛnnɔ Bibla yí jinɔ emɔ ciwo ji àto yí awa do jiɔ, àtɛnŋ avakpɔɛ hweɖewonu mɔ yɛ wugan ye. Bu enu cɛ kpɔ: Egbɛɔ, ao Bibla hlɛnhlɛn kpla nu eo so amɛmɛtratra nu. (Ʒaki 2:​1-8) Èkpɔɛ mɔ yeɖo atekpɔ atɔ enu wawa ɖaɖa amɛwo gbɔ nywiɖe, eyi èsɔ gbeta mɔ yeawa trɔtrɔ ɖewo. Enyɔ sugbɔ! Eyi le yi ŋkegbuɔ, èvahlɛn akpaxwe bu ci yí dasɛ enu ci yí taɖo yɛle veviɖe mɔ woabunɔ tamɛ gbɔxwe axonɔ nuxu. (Ʒaki 3:​1-12) Èkpɔɛ zeɖeka mɔ le hweɖeka nuɔ, ye nuxuwo dedo ŋsɛn amɛ o, vɔ wogbɔnɔjɔ amɛ. Eyi taɖo èɖui mɔ yeawɛni nɔ ye  nuxuwo anyɔnɔ yí agbedonɔ ŋsɛn amɛ. Ŋkeke ci yí kplɔɛdoɔ, ao Bibla hlɛnhlɛn kanxle amɛ so exlɔwawa koɖo xexe lɔ nu. (Ʒaki 4:​4-12) Èdo jeshi mɔ yɛʒan mɔ yeɖo agbeje aye sɔwu nɔ yejikɔ asɔ enu ciwo yeasɔ ɖe aye daɖɛ. Le ŋkeke amɛnɛ tɔ lɔ jiɔ, ètɛnŋ kpɔɛ mɔ enyɔ lɔwo wugan ye yí yedatɛnŋ awa do enu cɛwo pleŋ ji o.

12. Nyi yí taɖo deɖo agbɔjɔ, nɔ ao Bibla hlɛnhlɛn kpedo eo nu yí èkpɔɛ mɔ yeɖo awa trɔtrɔ ɖewoɔ? (Gbekpɔ gɔnmɛnuŋwlɛŋwlɛ lɔ.)

¹² Nɔ èʒan mɔ àwa trɔtrɔ ɖewo alo adra ŋɖewo doɔ, ŋgbegbɔjɔ o. Ecɛ dasɛ mɔ eji nywi yí le eo shi. Amɛ ci yí sɔ yiɖeki hwenɔ yí gbetonɔ nyɔnɔnwi nɔ yiɖekiɔ, hlɛnnɔ Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo koɖo susu mɔ yeakpɔ enu ciwo yeadrado le yeɖeki nu. a Gbeɖo ŋwi mɔ woaɖo “jɔjɔmɛ yoyutɔ” nyi enu ci wowanɔ na nɔ hwenu jinjinɖe. (Kol. 3:10.) Nyi yí akpedo eo nu nakpɔtɔ anyi mɛ ci yí wanɔ do Mawu Nyɔ lɔ jiɔ?

13. Emɔ nywi ci ji àto yí awa do enu ci èkpla jiɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹³ Ci àle agbla ji amɔ yeawa do enu ciwo pleŋ yekpɔ le ye Bibla hlɛnhlɛn mɛ ji zeɖekaɔ, tekpɔ aɖo tajinu ɖewo ciwo gbɔ àsun ji aɖo. (Elo. 11:2) Ètɛnŋ te enu cɛ kpɔ: Ŋwlɛ enu ciwo nu èji mɔ yeawa edɔ so, do wema ɖeka ji. Ecɛyɛ nasɔ ɖeka alo amɛve le wo mɛ àtɔ wawa do ji doŋkɔ keŋ avawa do kpɛtɛwo ji gabumɛ. Fini àtɔɛ ji soɔ?

14. Nyiwo yí àtɛnŋ atɔ wawaɔ?

¹⁴ Ètɛnŋ tɔɛ ji so enu ci wawa èkpɔɛ mɔ yɛale fafɛɖe nɔ ye ji. Alo ètɛnŋ wa dɔ so fini ci èkpɔɛ mɔ yɛʒan mɔ yɛabi doji le sɔwu. Nɔ èdo jeshi tajinu ci gbɔ àɖo lɔ ɖegbɔɔ, ji enu gɔnmɛ kpɔ le mìwo wemawo  mɛ. Taŋfuin zan Index des Publications Watchtower alo Numekuku Ŋuti Mɔfiagbalẽ Na Yehowa Ðasefowo yí asɔ ji nu gɔnmɛ kpɔ. Do gbe ɖaɖa so enu ci èdrɔdrɔ mɔ yeawa lɔ nu keŋ abiɔ Yehowa mɔ yɛle na ye ‘edro lɔ koɖo ŋsɛn lɔ nɔ mìawa enu ci yí jɔnɔ ji ni.’ (Fili. 2:​13, NWT) Le yi goduɔ, wa do enu ci èkpla lɔ ji. Nɔ èwa ŋkɔyiyi le enu ŋkɔtɔ ci èji mɔ yeawa mɛɔ, ado ŋsɛn eo yí naji mɔ yeagbewa bu. Nyɔnɔnwi enyi mɔ nɔ èwa ŋkɔyiyi le akpaxwe ɖe nɔ Kristotɔwo gbenɔnɔ alo nɔ Kristotɔwo nɔnɔmɛ ɖeɔ, kankandoji li mɔ àkpɔɛ mɔ yɛanɔ fafɛɖe nɔ ye mɔ yeagbewa do ebuwo ji.

MÍTASHI MAWU NYƆ LƆ NƆ “AWAKƆ EDƆ LE MÍWO [GBE] MƐ”

15. Lé Yehowa mɛwo to akpo nɔ amɛ sugbɔtɔ ciwo yí hlɛnnɔ Bibla doɔ? (1 Tɛsalonikitɔwo 2:13)

¹⁵ Mɛɖewo nunɔ mɔ yewohlɛn Bibla lɔ zenɛniɖe. Vɔ wokando enyɔ ci yí le Bibla lɔ mɛ ji teŋ a? Wowanɔ do enyɔ ciwo yí le mɛ jia alo wotanɔshi yí ewanɔ edɔ le wowo gbe mɛa? Ewa ŋshishi mɔ ɖoŋci lɔ yí nyi mɔ oo. Vɔ lé Yehowa mɛwo kpɔnɔ Bibla do to akpo xesexese! Shigbe exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo nɛɔ, mìxɔ Bibla lɔ “shigbe Mawu Nyɔ é nyi ɛnɛ. . . . Mawu Ŋɛ yí é nyi nyɔnɔnwitɔ.” Gbesɔ kpe niɔ, mìjenɔ agbla yí danasɛ mɔ éwakɔ edɔ le mìwo gbe mɛ.—Hlɛn 1 Tɛsalonikitɔwo 2:13.

16. Nyi yí atɛnŋ akpedo mì nu mìawanɔ do Mawu Nyɔ lɔ jiɔ?

¹⁶ Denɔnɔ fafɛɖe gashiagamɛ mɔ mìahlɛnnɔ Mawu Nyɔ lɔ yí awanɔ do ji o. Etɛnŋ gbɔnnu nɔ mì mɔ mìakpɔ gamɛ ahlin. Alo mìtɛnŋ vanɔnɔ eju ji le mìwo nuhlɛnhlɛn mɛ keke abu tamɛ kpɔ so enu ci mìhlɛn nu aglo. Alo mìtɛnŋ kpɔɛ mɔ trɔtrɔ ciwo pleŋ mìɖo awa wugan mì. Nɔ cukaɖa lɔ le ɖekpokpuiɖe can ɔ, yi wawa daglo mì o. To Yehowa kpekpedonu mɛɔ, àtɛnŋ aɖu cukaɖa lɔwo ji. Mína nɔ mìaɖui axɔ kpekpedonu so gbɔ yí awanɔ do Mawu Nyɔ lɔ ji yí mìdanyi mɛ ciwo yí ŋlɔnɔbe nyɔ lɔ o. Kankandojitɔɔ, nɔ mìhlɛnnɔ Mawu Nyɔ lɔ blaŋblaŋ yí wanɔ do ji le mìwo gbe mɛɔ, ahanke mìagbekpɔnɔ jijɔ doji nɛ.—Ʒaki 1:25.