1-2. (a) Lé nɔnɔmɛ lɔ le do le Ʒude hwenuci yí Pɔlu ŋwlɛ wema ɖaɖa Ebretɔwoɔ? (b) Nyi yí taɖo mìatɛnŋ anu amɔ wema cɛ ci yí so gbɔngbɔn mɛ lɔ va do gamɛ nywi jiɔ?

 LE EXWE ciwo yí kplɔ Yesu ku do mɛɔ, Kristotɔ Ebretɔwo ciwo yí le Ʒerusalɛmu koɖo Ʒude to hwenu sɛnŋsɛnŋwo mɛ. Ci woɖo Kristotɔwo hamɛ lɔ kakaɔ, woci yumɛ nɔ wo sɛnŋsɛnŋɖe. (Edɔ. 8:1) Le exwe 20 ɖewo goduɔ, Kristo dokplɔtɔwo do go cukaɖa sɛnŋsɛnŋwo, ɖo ŋɖuɖu dɛn le ju lɔ mɛ yí amɛ sugbɔ je abɔ. (Edɔ. 11:​27-30) Vɔ le exwe 61 K.H. ɔ, Kristotɔwo kpɔ fafa hwɛɖeka nɔ wosɔ sɔ koɖo enu ci yí jikɔ avajɔ le esɔ mɛ. Le hwenɔnuɔ, Yehowa to apotru Pɔlu ji yí eŋwlɛ wema ɖaɖa wo. Nukplamu ciwo yí le wema lɔ mɛ nyi enu ciwo woʒan le hwenɔnu teŋ keŋ asɔ dra wowoɖekiwo do nɔ enu ci yí jikɔ avajɔ le majinjinɖe mɛ.

² Wema ci woŋwlɛ ɖaɖa Kristotɔ Ebretɔwo va do gamɛ ɖo fafa ci wokpɔ hwenɔnu deni jinjinɖe o. Pɔlu na nukplamu ŋtɔŋtɔ Kristotɔ ŋtɔ́wo nɔ akpedo wo nu nɔ woado ji le cukaɖa ci yí jikɔ avajɔ do wo ji le majinjinɖe mɛ. Ʒuifuwo ju lɔ gugu ci yí Yesu nu nɔ wo gogo. (Luiki 21:20) Le nyɔnɔnwi mɛɔ, Pɔlu koɖo Kristotɔ ciwo yí le Ʒude denya hwecinu teŋ yí woagu Ʒuifuwo ju lɔ o. Eyi na taɖo Kristotɔ ŋtɔ́wo atɛnŋ azan hwenu ci yí kpɔtɔ nɔ wo keŋ asɔ drado daɖɛ nɔ woado ŋsɛn wowo xɔse koɖo ejidodo wowotɔ.—Ebre. 10:25; 12:​1, 2.

3. Nyi yí taɖo Ebretɔwo wema lɔ ɖo ale veviɖe nɔ Kristotɔwo gbɛɔ?

 ³ Mìjikɔ ato cukaɖa gangan ɖeka ci yí awugan ci mɛ yí Kristotɔ Ebretɔwo to mɛ. (Mt. 24:21; Enyɔ. 16:​14, 16) Eyi taɖo mìakpɔ enukplamu ŋtɔŋtɔ ɖewo ciwo Yehowa na Kristotɔ ŋtɔ́wo ciwo mɛ mìakpɔ nyɔna le.

“JEJEƐ AGBLA KEŊ ANYI AMƐSHINSHIN”

4. Cukaɖa ciwo yí Ʒuifu ciwo yí vatrɔ Kristotɔwo dogoɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

⁴ Ʒuifu ciwo yí vatrɔ Kristotɔwo dogo cukaɖa gangan ɖeka. Le hweɖekanuɔ, Ʒuifuwo nyi jukɔn ci yí Yehowa sɔ. Ʒerusalɛmu nyi texwe vevi ɖeka ci yí le dumɛ nɔ Yehowa Fyɔɖuxu le nyigban ji yí gbedoxɔ lɔ nyi fini amɛwo vawanɔ sɛnsɛn adodwi lɔ le. Ʒuifu egbejinɔtɔwo pleŋ kplɔnɔ Moizi Se lɔ do shigbe lé wowo sɛnsɛn ŋkɔnɔtɔwo kplanɔ wo do nɛ. Nukplamu ŋtɔ́wo do ese ɖewo nɔ wo kuso ŋɖuɖu nu, evososo koɖo lé woawa enu ɖaɖa mɛ ciwo yí denyi Ʒuifuwo gbɔ do. Vɔ le Yesu ku goduɔ, Yehowa degbelɔn yí xɔkɔ vɔnsa ciwo yí wowakɔ o. Ecɛ nyi cukaɖa ɖeka nɔ Ʒuifu ciwo yí Moizi Se lɔ dokplɔkplɔ ma do. (Ebre. 10:​1, 4, 10) Egbɔnnu nɔ Kristotɔ ciwo yí shin le gbɔngbɔn mɛ ŋtɔkpu can mɔ woawa trɔtrɔ ŋtɔ́ ɖewo, shigbe apotru Piɛ hanci nɛ. (Edɔ. 10:​9-14; Gal. 2:​11-14) Enu yoyu ciwo ji Kristotɔ lɔwo vaxɔse dɔ yí Ʒuifu sɛnsɛn ŋkɔnɔtɔ lɔwo vatɔ yumɛcici nɔ wo sɛnŋsɛnŋɖe.

5. Nyi nu yí Kristotɔwo ɖo anɔ zanŋte doɔ?

⁵ Yumɛcici ci yí Kristotɔ Ebretɔ lɔwo dodoɔgo sosoɔ texwe amɛve. Amɛ ŋkɔtɔ lɔwo yí nyi Ʒuifu sɛnsɛn ŋkɔnɔtɔwo ciwo yí wakɔ enu do wo nu shigbe mɔ xɔsegbetɔwo wonyi hannɛ. Gbesɔ kpe niɔ, Kristotɔ ɖewo nu mɔ Kristo dokplɔtɔwo ɖo akpɔtɔ awakɔ do Moizi Se lɔ ji nɔ taŋfuin woŋgbeci yumɛ nɔ wo o. (Gal. 6:12) Nyi yí akpedo Kristotɔ egbejinɔtɔwo nu nɔ woakpɔtɔ anɔ nyɔnɔnwi lɔ mɛɔ?

6. Nyi Pɔlu do ŋsɛn yi kpena xɔsetɔwo mɔ wo le waɔ? (Ebretɔwo 5:14–6:1)

 ⁶ Le wema ci yí Pɔlu ŋwlɛ ɖaɖa Ebretɔwo mɛɔ, édo ŋsɛn wo mɔ wo le ji gɔnmɛ kpɔ nɔ Mawu Nyɔ lɔ nywiɖe. (Hlɛn Ebretɔwo 5:14–6:1.) Pɔlu zan Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo yí sɔ kpedo nɔviɛ Ebretɔ lɔwo nu nɔ woakpɔɛ mɔ lé Kristotɔwo sɛnnɔ Mawu do yi ŋkɔ sese wu Ʒuifuwo sɛnsɛn. a Pɔlu nya mɔ nɔ Kristotɔ ŋtɔ́wo ɖo enujejeshi adodwi lɔ yí gbemɔŋje Mawu Nyɔ lɔ mɛ dojiɔ, akpedo wo nu yí woado jeshi susu masɔgbewo yí aze nɔ wo, nɔ woŋgbevaso le emɔ adodwi lɔ ji o.

7. Cukaɖa ciwo mìdonɔ go le egbɛ mɛɔ?

⁷ Shigbe mɔ Kristotɔ Ebretɔwo nɛɔ, mìwo can mìdonɔgo mɛ ciwo yí ɖonɔ susu masɔgbe ciwo yí trɔnɔkpe Yehowa se jɔjɔɛwo le egbɛ mɛ. Blaŋblaŋ ɔ, ketɔnɔwo sɔnɔ enyɔ do mì nu kuso lé mìwanɔ do Bibla mɛ se ci yí kudo agbenywinɔnɔ nu alo lé mìwanɔ enu do mɛ ciwo woɖe ti le hamɛ lɔ mɛ nu yí nunɔ mɔ mìwo nyɔwo sɛnnɔŋ ɖoɖu yí mìnyi tamɛsɛntɔwo. Lé amɛwo wanɔ nuwo do yí bunɔ enuwo kpɔ do le xexeɛ mɛ to akpo xesexese nɔ lé Mawu yɛ kpɔnɔ enuwo do. (Elo. 17:15) Eyi taɖo ele veviɖe mɔ mìɖo ado jeshi susu masɔgbe lɔwo yí agbe wo yí mìdeɖo aɖe emɔ nɔ mìwo ketɔnɔ ɖekpokpui yí agbɔjɔ mì yí mìami Yehowa sɛnsɛn o.—Ebre. 13:9.

8. Lé mìakpɔtɔ ashinshin ɛ le gbɔngbɔn mɛ doɔ?

⁸ Enyɔ mɔ mìahɛn nukplamu ci Pɔlu na Kristotɔ Ebretɔwo do ji mɛ keŋ ashinshin ɛ le gbɔngbɔn mɛ. Ecɛ dasɛ mɔ mìɖo akplanɔ nyɔnɔnwi ciwo yí le Bibla lɔ mɛ kitokito yí akpɔ enuwo shigbe lé Yehowa kpɔnɔ wo do nɛ. Nɔ mìsɔ mìwoɖekiwo jo nɔ Yehowa yí wa ʒinʒindoshimɛ can, mìɖo akpɔtɔ awɛkɔ. Nɔ mìgbele nyɔnɔnwi lɔ mɛ na nɔ hwenu jinjinɖe ke can ɔ, mì pleŋ ɖo akpɔtɔ ahlɛnnɔ Mawu Nyɔ lɔ yí akplɛni gashiagamɛ. (Eha. 1:2) Amɛɖekɛnukplakpla wawa nywiɖe ana yí mìwo xɔse asɛnŋ, ɖo enyi nɔnɔmɛ ɖeka ci yí apotru Pɔlu do ŋsɛn Ebretɔwo mɔ wo le ɖo.—Ebre. 11:​1, 6.

“MÌ NYI AMƐ CIWO YÍ ÐO XƆSE YÍ WO A HWLƐN MÌ GAN”

9. Nyi yí taɖo Kristotɔ Ebretɔwo ɖo aɖo xɔse sɛnŋ gbɔxwe aci agbeɔ?

⁹ Eʒan mɔ Kristotɔ Ebretɔwo ɖo aɖo xɔse ci yí sɛnŋ gbɔxwe agan le cukaɖa ci yí jikɔ ajɔ le Ʒude mɛ. (Ebre. 10:​37-39) Yesu kanxle yi dokplɔtɔwo mɔ nɔ wokpɔ ahwakɔnwo vatrɔdo Ʒerusalɛmuɔ, woɖo ashi ayi etowo ji. Nukplamu yitɔ lɔ yikɔ nɔ Kristotɔwo pleŋ, nɔ wole jugan lɔ mɛ alo wole jugan lɔ godu can. (Luiki 21:​20-24) Nɔ anyɔ saɔ, hwenu sɔjawo jikɔ avaje mɛ ciwo yí le jugan lɔ godu jiɔ, woashi va Ʒerusalɛmu ɖo woɖo gli trɔdo ju lɔ yí aglɔn ta nɔ wo. Woashi ayi etowo ji le shigbe desɔgbe hannɛ yí eʒan xɔse sɛnŋ gbɔxwe woawa do nyɔ ŋtɔ́ ji.

10. Nɔ Kristotɔwo ɖo xɔse sɛnŋ ɖe, lé woawa enu doɔ? (Ebretɔwo 13:17)

¹⁰ Kristotɔ Ebretɔwo ɖo agbekando mɛ ciwo yí Yesu zanzan yí sɔ nakɔ emɔdasɛnamɛ hamɛ lɔ ji. Mɛ ciwo yí le ŋkɔ nɔ wo tɛnŋ na emɔdasɛnamɛ ɖe koŋ ciwo yí akpedo hamɛ lɔ pleŋ nu yí woakplɔ Yesu mɔdasɛnamɛwo do yí woanya hwenu woashi koɖo lé woawɛ do. (Hlɛn Ebretɔwo 13:17.) Grɛki nyɔgbe ci  wozan le Ebretɔwo 13:17 mɔ “mí se to nu” gɔnmɛ yí nyi mɔ amɛ lɔ le gbesɔsɔ ase to nu ɖo ékando mɛ ci yí nakɔ emɔdasɛnamɛ lɔ ji. Ewugan wu etoɖoɖo mɛɖe kpoŋ ci eɖo acɛ ŋci. Eyi taɖo Kristotɔ Ebretɔwo ɖo ana yí kandoji ci woɖo do mɛ ciwo yí le ŋkɔ nɔ wo asɛnŋ doji gbɔxwe yí efunkpekpe lɔ atɔ ji. Nɔ le fafa hwenuwo Kristotɔ ciwo yí senɔ to nu kplɔnɔ emɔdasɛnamɛ ciwo yí mɛ ciwo yí le ŋkɔ nɔ wo nakɔ wo jiɔ, avale fafɛɖe nɔ wo mɔ woawɛ ahan nɔ wovale hwenu sɛnŋsɛnŋwo mɛ.

11. Nyi yí taɖo ele veviɖe nɔ Kristotɔwo mɔ woaɖo xɔse sɛnŋ gbɛɔ?

¹¹ Egbɛɔ, mìʒan xɔse shigbe amɛ ŋkɔtɔ ciwo yí Pɔlu ŋwlɛ nu ɖaɖa hannɛ. Mìle agbe le hwenu ci yí amɛwo gbenɔ amɛkanxlenyɔ ci yí le Bibla mɛ kuso xexe cɛ gugu nu yí egbeɖyinɔ kokui nɔ wo. (2 Piɛ 3:​3, 4) Gbesɔ kpe niɔ, ci Bibla nu enyɔ sugbɔ so lé efunkpekpe gangan lɔ ajɔ do nu can ɔ, enu sugbɔ li ci yí mìdenya hɔɖo o. Eʒan mɔ mìaɖo xɔse mɔ xexe vwin cɛ gugu ava do gamɛ nywi ji yí Yehowa ale bu nɔ mì.—Xab. 2:3.

12. Nyi yí akpedo mì nu yí mìaci agbe le efunkpekpe gangan lɔ mɛɔ?

¹² Mìɖo agbedo ŋsɛn xɔse ci mìɖo do emɔ ci Yehowa tokɔ gbɛ yí dadasɛ mɔ nɔ mì ci yí nyi “hwashi egbejinɔtɔ koɖo ŋɖɛnyatɔ lɔ.” (Mt. 24:45) Nɔ efunkpekpe gangan lɔ tɔ jiɔ, mìtɛnŋ xɔ emɔdasɛnamɛ ɖewo koŋ ciwo yí ahwlɛn agbe gan nɔ mì, shigbe lé Kristotɔ Ebretɔwo can xɔ emɔdasɛnamɛ ɖewo hwecinu Rɔmatɔwo va hannɛ. Kakacɛ yí ele veviɖe mɔ mìakannɔdo emɔdasɛnamɛ ciwo mìxɔnɔ so mɛ ciwo yí le ŋkɔ nɔ Yehowa habɔbɔ lɔ gbɔ ji. Nɔ mìdewakɔ do emɔdasɛnamɛ wowotɔ ji le kakacɛ mɛɔ, agbɔnnu mɔ mìawa do wo ji le efunkpekpe gangan lɔ mɛ.

13. Nyi yí taɖo nukplamu ci yí le Ebretɔwo 13:5 sɔgbe pɛpɛpɛ hwenɔnuɔ?

¹³ Hwenu yí Kristotɔ Ebretɔwo ale te kpɔ gayimɛ woanu nɔ wo mɔ wo le shiɔ, woɖo akpɔtɔ anɔ agbe kleŋ yí ami “eho lɔnlɔn.” (Hlɛn Ebretɔwo 13:5.) Mɛɖewo le wo mɛ yí hwenu lɔ defa do wo o, shive cikɔ wo yí woje abɔ. (Ebre. 10:​32-34) Ci woaɖo edro mɔ yewoado eji le hwenu sɛnŋwo mɛ dota nɔ eŋɛnywi lɔ can ɔ, mɛɖewo tɛnŋ tɔ kpɔkpɔɛ mɔ nɔ yewoɖo ehoɔ, yɛaglɔn ta nɔ yewo. Vɔ nɔ woɖo eho yí eɖɔ exɔ can ɔ, dehwlɛn wowo gbe gan hwecinu yí wogu Ʒerusalɛmu o. (Ʒaki 5:3) Nɔ mɛɖe lɔn gbɛmɛnuwoɔ, agbɔnnu ni sugbɔ mɔ ashi yí aso gbeɖe yi xwe koɖo yi nuwo ɖɛ.

14. Lé xɔse sɛnŋ ɖoɖo atɛnŋ akpedo mì nu le gbeta ciwo mìsɔkɔ le kakayɛ mɛ kudo gbɛmɛnuwo jiji nuɔ?

¹⁴ Nɔ mìɖo xɔse sɛnŋ mɔ xexe cɛ yikɔ vɔvɔnuɔ, mìdaɖo lɔnlɔn nɔ ŋcilanmɛnuwo o. Amɛwo “adɔ gacuho wowotɔwo do emɔwo ji” ɖo woavakpɔɛ mɔ “wowo gacuho koɖo wowo shika datɛnŋ ahwlɛn wo gan le Yehowa dɔmɛzi zangbe o.” (Ezek. 7:​19, NWT) Mìdeɖo amɔ mìabɔnɔ eho kɔɖɛ lé mìakpeji do o, ewaɖeɔ, mìɖo asɔnɔ gbeta ciwo yí akpedo mì nu mìanɔ agbe kleŋ yí awa enu le dredrenu. Ŋɖɛmanya enyi mɔ mìazannɔ eho sugbɔ sɔwu ci yí le mì shi yí aɖu efɛnwo kɔɖɛ yí agbezannɔ gamɛ sugbɔ yí asɔ jinɔ gbɛmɛnuwo. Mìagbekpɔ mìwoɖeki ji nywiɖe nɔ gbɛmɛnu ciwo yí le mì shi yɛ ŋgbevanyi enuvevitɔ nɔ mì sɔwu o. (Mt. 6:​19, 24) Mìwo xɔse tɛnŋ vaɖo tetekpɔ mɛ sɔ kudo lé mìkpɔnɔ  ŋcilanmɛnuwo koɖo nubuwo ci mìle tekpɔ xexe cɛ vɔvɔnu.

“MÍ ƷAN EJIDODO”

15. Nyi yí taɖo Kristotɔ Ebretɔwo ʒan ejidodo veviɖeɔ?

¹⁵ Kristotɔ Ebretɔwo ɖo ado ji le xɔse dodokpɔwo mɛ hwecinu yí nɔnɔmɛ lɔwo dahɛn le Ʒude. (Ebre. 10:36) Ci Kristotɔ Ebretɔ ɖewo do go yumɛcici sɛnŋ can ɔ, amɛ sugbɔ vatrɔ Kristotɔ le fafa hwenu lɔ mɛ. Pɔlu nu mɔ ci wodo ji le xɔse dodokpɔ sɛnŋwo mɛ can ɔ, wodekpe fun keke yí yi ku shigbe Yesu nɛ o. (Ebre. 12:4) Vɔ ci Kristotɔwo vasukɔgbɔ dojiɔ, Ʒuifu egufɔntɔ lɔwo gbetɔ dɔmɛzi dodo doji yí gbele tamɛsɛnnuwo wakɔ koɖo wo. Le exwe ɖewo godu ci Pɔlu va Ʒerusalɛmuɔ, amɛahwa je ji. Ʒuifu ŋsu ciwo yí wu 40 “[ta nu mɔ] yewo da ɖu alo a nu ŋɖe keŋ gbɔxwe awu Pɔlu o.” (Edɔ. 22:22; 23:​12-14) Ci amɛwo gbe wo yí cikɔ yumɛ nɔ wo can ɔ, Kristotɔwo ɖo akpɔtɔ abɔkɔ doju keŋ asɛnkɔ Mawu, adrakɔ eŋɛnywi lɔ yí ana yí wowo xɔse akpɔtɔ asɛnkɔŋ.

16. Lé Ebretɔwo wema lɔ akpedo mì nu mìaɖo susu nywi do yumɛcici nu doɔ? (Ebretɔwo 12:7)

¹⁶ Nyi yí akpedo Kristotɔ Ebretɔ lɔwo nu yí woado ji le yumɛcici ci wodo go lɔ mɛɔ? Pɔlu nya mɔ woɖo aɖo susu nywi do wowo cukaɖa lɔwo nu. Eyi taɖo edre mɛ mɔ nɔ Kristotɔwo dokɔ ji le tetekpɔwo mɛɔ, Mawu tɛnŋ to yɛ ji keŋ asɔ na kpla wo. (Hlɛn Ebretɔwo 12:7.) Ekplanana ŋtɔ́ atɛnŋ kpedo mɛɖe nu yí aɖo Kristotɔwo nɔnɔmɛ nywiwo doji yí yi nu akpe nɔ Yehowa. Nɔ Kristotɔ Ebretɔwo sɔ susu ɖo enunywi ciwo yí ato so cukaɖa lɔwo mɛ le vɔvɔnuɔ, ale fafɛɖe nɔ wo mɔ woado ji.—Ebre. 12:11.

17. Nyi Pɔlu kpla le ejidodo le yumɛcici mɛɔ?

¹⁷ Pɔlu do ŋsɛn Kristotɔ Ebretɔwo mɔ wo le ɖui gligaan yí ado ji le cukaɖawo  mɛ. Pɔlu je yí aŋwlɛ enu ŋtɔ́ ɖaɖa wo. Ci eci yumɛ nɔ Kristotɔwo vayiɔ, énya enuvevi ciwo wowanɔ koɖo wo. Égbenya lé wodonɔ ji le yumɛcici mɛ do. Nɔ mìanuiɔ, éto yumɛcici vovovowo mɛ ci evanyi Kristotɔ godu. (2 Kor. 11:​23-25) Eyi taɖo Pɔlu tɛnŋ xo nuxu koɖo kankandoji so enu ci woawa yí ado ji nu. Éɖo ŋwi nɔ Kristotɔ lɔwo mɔ nɔ wodokɔ ji le cukaɖawo mɛɔ, wodeɖo akando wowoɖekiwo ji o, vɔ woɖo akando Yehowa ji. Pɔlu sun ji yí nu koɖo edɔngbegbe mɔ: “[Yehowa] yí nyi alɔ̀dotɔ nɔ ŋ. Ŋdavɔn o.”—Ebre. 13:6.

18. Nɔ mìnya enu ciwo yí avajɔ le esɔ mɛ ɖe, lé akpedo mì nu mìado ji le yumɛcici mɛ doɔ?

¹⁸ Mìwo nɔvi ɖewo dokɔ ji le yumɛcici mɛ kakayɛ. Emɔ ɖeka ci ji mìato yí adasɛ nɔ wo mɔ mìlɔn wo yí nyi mɔ mìado gbe ɖaɖa dota nɔ wo yí hweɖewonuɔ, mìawa enuŋtɔŋtɔ ɖewo asɔ kpedo wo nu. (Ebre. 10:33) Vɔ Bibla nui yi mɛ kɔ petii mɔ: “Amɛ ɖeka ɖeka ci yí dro mɔ ye a nɔ̀ Mawu mɔ ji le Kristo Yesu mɛ ɔ, wo trenɔfun ni.” (2 Tim. 3:12) Susu ŋtɔ́ taɖo yí mìwo pleŋ yí ɖo adrado nɔ enu ciwo yí jikɔ avajɔ le esɔ mɛ. Mì le kpɔtɔ aɖoɖoɔŋ do Yehowa nu keŋkeŋ yí akando ji mɔ yɛakpedo mì nu mìado ji le cukaɖa ɖekpokpui ci mìado go le esɔ mɛ. Le gamɛ nywi jiɔ, áfa akɔn nɔ yi sɛntɔ egbejinɔtɔwo.—2 Tɛs. 1:​7, 8.

19. Enuŋtɔŋtɔ ciwo mìatɛnŋ awa yí woakpedo mì nu mìadrado ɖɛ nɔ efunkpekpe gangan lɔɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁹ Kankandojitɔɔ, wema ci yí Pɔlu ŋwlɛ ɖaɖa Ebretɔwo kpedo Kristotɔ exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ tɔwo nu yí wodrado ɖɛ nɔ cukaɖa ciwo yí wovadogo. Pɔlu do ŋsɛn nɔviɛwo mɔ wo le kpla Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo nywiɖe yí amɔŋje wo mɛ kitokito. Nɔ wowɛkɔ ahan ɔ, akpedo wo nu woadojeshi ŋsu nukplamu ciwo yí agbɔjɔ wowo xɔse yí agbe wo zeɖeka. Énu nɔ wo mɔ wo le do ŋsɛn wowo xɔse keŋ asɛnŋ awanɔ do Yesu koɖo mɛ ciwo yí le ŋkɔ nɔ hamɛ lɔ mɔdasɛnamɛwo ji zeɖeka le afɔdumɛ. Yí ekpedo Kristotɔwo nu nɔ woasɔ ŋkuvi nywi asɔ kpɔnɔ cukaɖa ciwo mɛ wotokɔ yí akpɔnɔ wo mɔ yɛnyi emɔ ciwo ji yewo Da amɛlɔntɔ lɔ to yí nakɔ kpla yewo ci yí adɔ yí woadonɔ ji. Mìwo can mìatɛnŋ awanɔ do gbɔngbɔn mɛ nukplamu cɛ ji. Eyi mìwo can mìado ji le egbejinɔnɔ mɛ keke ayi vɔvɔnu.—Ebre. 3:14.