1. Enudojijɔnamɛ ci yí le te kpɔ Ʒuifuwoɔ?

 EJI JƆ Ʒuifuwo sugbɔ, ɖo Yehowa Mawu “do edɔngbegbe lanmɛ nɔ Sirusi” Pɛsi fyɔ, yí ejo Izraɛlivi ciwo yí le hwashigbemɛ so xwe nɛniɖe ke le Babiloni. Efyɔ lɔ ɖe gbe mɔ Ʒuifuwo le yi wowo xwe nɔ wo “a cu Tɔhonɔ Sɛnxu.” (Ezra 1:1, 3) Enyɔ cɛ avivi nɔ wo haan! Ecɛ dasɛ mɔ Ʒuifuwo ayi sɛn Mawu adodwitɔ lɔ le wowo ju mɛ.

2. Ci Ʒuifuwo trɔva Ʒerusalɛmu ɖe, enu ŋkɔtɔ ci wotɛnŋ waɔ?

² Le xwe 537 D.Y. ɔ, Ʒuifu ŋkɔtɔwo vaɖo Ʒerusalɛmu, ci yí nyi efyɔju nɔ Ʒuda fyɔɖuxu ci yí le fɔde. Dejinjin o, Ʒuifu ciwo yí trɔgbɔ lɔwo tɔ gbedoxɔ lɔ cucu yí le xwe 536 D.Y. ɔ, woɖo gɔnmɛɖokpewo nɔ gbedoxɔ lɔ vɔ!

3. Miwo yí tekpɔ mɔ yewoaɖo te Ʒuifuwo dɔ lɔɔ, yí lé wowɛ doɔ?

³ Ci Ʒuifuwo gbetɔ gbedoxɔ lɔ cucu keɔ, amɛ sugbɔ tekpɔ mɔ yewoaxe emɔ nɔ wo. Jukɔn ciwo yí trɔdo wo “gblekɔ lanmɛ nɔ Ʒuifuwo gbɛmɛgbɛmɛ yí do vɔnvɔn nɔ wo nɔ woŋgbecu xɔ lɔ o.” (Ezra 4:4, NWT) Nɔnɔmɛ cɛ gbɔnnu nɔ Ʒuifuwo haan, yí enuwo gbesɛnkɔŋ doji. Ðo le xwe 522 D.Y. ɔ, Atasɛsɛ vanyi Pɛsi fyɔ yoyu. * Ketɔnɔ lɔwo kpɔɛ mɔ ci efyɔ yoyu va ga jiɔ, yewoatɛnŋ aɖo te exɔ lɔ cucu yí ‘azan ese yí adɔ agbe lɔ asɛnŋ do wo.’ (Eha. 94:20) Wosɔ wema ɖaɖa Efyɔ Atasɛsɛ yí nu do mɛ mɔ, Ʒuifuwo drɔkɔ mɔ yewoafɔn gu do nu. (Ezra 4:11-16) Efyɔ lɔ kando wowo ŋsukankan lɔ ji yí ɖe gbe  mɔ wo le ɖo te gbedoxɔ lɔ cucu. (Ezra 4:17-23) Ci ejɔ nɛnɛɔ, Ʒuifuwo ɖo te dɔ lɔ.—Ezra 4:24.

4. Ci ketɔnɔwo ɖo te gbedoxɔ lɔ cucu ɖe, nyi Yehowa waɔ? (Ezai 55:11)

⁴ Jukɔn ciwo yí desɛnnɔ Yehowa o mɛ tɔwo koɖo Pɛsi jumɛga ɖewo ɖui gligaan mɔ yewoaɖo te gbedoxɔ lɔ cucu. Vɔ Yehowa ɖui gligaan mɔ Ʒuifuwo aɖegbɔ nɔ edɔ lɔ, ɖo enu ci édrɔ mɔ yeawaɔ, éwɛni dandandan. (Hlɛn Ezai 55:11.) Édasɛ ŋtegan dojijɔnamɛ amɛnyi ɖekawo nɔ enyɔnuɖɛtɔ edɔngbetɔ Zakari, nɔ asɔ do ŋsɛn Ʒuifu lɔwo. Ŋtegan cɛwo kpedo Ʒuifuwo nu yí wokpɔɛ mɔ de bu ɖe yí anyi yí yewoavɔn nɔ yewo ketɔnɔwo o; yí edo ŋsɛn wo nɔ woakpɔtɔ awakɔ edɔ ci Yehowa ji mɔ wo le wa. Le ŋtegan amatɔntɔ lɔ mɛɔ, Zakari kpɔ kaɖyigbanci ɖeka koɖo olivuci amɛve.

5. Nyi mìakpɔ le nyɔta cɛ mɛɔ?

⁵ Mì pleŋ yí gbɔnɔjɔ hweɖewonu. Nɔ mìgbeje ŋsɛndoamunyɔ ci Yehowa na Izraɛliviwo toto Zakari ŋtegan amatɔntɔ ji mɛɔ, awa nywi nɔ mì. Nɔ mìse ŋtegan cɛ mɛɔ, atɛnŋ akpedo mì nu mìasɛn Yehowa le egbejinɔnɔ mɛ, nɔ wocikɔ yumɛ nɔ mì, nɔ trɔtrɔwo va mìwo gbe mɛ alo nɔ wona mɔdasɛnamɛ ɖe mì yí mìdemɔŋje mɛ o.

6. Lé ŋtegan ci yí le Zakari 4:1-3 mɛ yí xo nuxu so kaɖyigbanci koɖo olivuci amɛve nu do ŋsɛn Ʒuifuwo doɔ? (Kpɔ foto ci yí le akpa lɔ ji.)

⁶ Hlɛn Zakari 4:1-3, NWT. Ŋtegan ci yí xo nuxu so kaɖyigbanci koɖo olivuci amɛve lɔwo nu kpedo Ʒuifuwo nu, nɔ woakpɔtɔ ayi dɔ lɔ ji ci wocikɔ yumɛ nɔ wo can. Lé ekpedo wo nu doɔ? Èdo jeshi mɔ ami devɔ le kaɖyigbanci lɔ mɛa? Nyi yí taɖoɔ? Ðo olivuci lɔwo yí nakɔ ami do amigu lɔ mɛ, yí ami lɔ yinɔ kaɖyigban amadrɛ ciwo yí le kaɖyigbanci lɔ ji mɛ. Ami lɔ na yí kaɖyigban lɔwo decinɔ o. Zakari biɔ se mɔ: “Enu cɛwo gɔnmɛ ɖe?” Mawudɔla lɔ ɖo ŋci ni koɖo ŋɛdu cɛ ci yí so Yehowa gbɔ, yí mɔ: “‘Davamɛ to ahwakɔn alo ŋsɛn ɖe ji o, vɔ anyi gbɔngbɔn ji yɔ,’ Yehowa ahwakɔnwo tɔ yí nui.” (Zak. 4:4, 6, NWT) Ami ci yí so aci lɔwo mɛ le dumɛ nɔ Yehowa gbɔngbɔn kɔkɔɛ sɛnŋ lɔ ci yí sɛnxu deli nɔ o. Mawu gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ sɛnŋ wu Pɛsi hwakɔn lɔ xoxoxo. Ci Yehowa le koɖo gbedoxɔcutɔ lɔwoɔ, woasun ji aɖe gbɔ ni ci ketɔnɔwo ciciɛ yumɛ nɔ wo can. Eŋɛ cɛ do ŋsɛn amɛ haan! Enu ci Ʒuifu lɔwo awa kpoŋ yí nyi mɔ woaɖoŋ do Yehowa nu yí agbeyi edɔ lɔ ji. Enu cɛ pɛɛ yí wowa, wodena ta o, ci ketɔnɔ lɔwo mɔ yewodagbɔn nɔ woagbɔn can.

7. Trɔtrɔ ci yí na Ʒuifuwo ɖegbɔ nɔ gbedoxɔ lɔ cucuɔ?

⁷ Trɔtrɔ ɖeka va yí fa kɔn nɔ gbedoxɔ lɔ cutɔwo hwɛɖeka. Trɔtrɔ ci dɔɔ? Le xwe 520 D.Y. ɔ, efyɔ yoyu va ga ji le Pɛsi, yi ŋkɔ yí nyi Darius I. Le xwe amɛvetɔ nɔ yi cɛkpakpaɔ, ékpɔ mɔ desɔgbe ci woɖo te gbedoxɔ lɔ cucu o. Eyi Darius ɖe gbe mɔ wo le ɖegbɔ nɔ dɔ lɔ. (Ezra 6:1-3) Gbeta ŋtɔ́ ci efyɔ lɔ sɔ kpaca amowo sugbɔ. Vɔ efyɔ lɔ wa nu wu ahan. Émɔ mɛ lɔwo le mi yumɛ cici nɔ exɔcutɔ lɔwo, keŋ ana eho koɖo ŋɖekpokpui ci woʒan asɔ ɖegbɔ nɔ gbedoxɔ lɔ cucu. (Ezra 6:7-12) Ecɛ wɛ mɔ le xwe amɛnɛ koɖo ŋɖe goduɔ, Ʒuifu lɔwo ɖegbɔ nɔ gbedoxɔ lɔ cucu le xwe 515 D.Y. mɛ.—Ezra 6:15.

8. Nyi yí taɖo èɖo agbe dɔn nɔ wocikɔ yumɛ nɔ eoɔ?

 ⁸ Ahanke le egbɛ mɛɔ, wocikɔ yumɛ nɔ Yehowa sɛntɔ sugbɔ. Le kpɔwɛ mɛ, mɛɖewo le eju ciwo mɛ wodeɖe emɔ do mìwo dɔwo pleŋ nu o. Le eju ŋtɔ́wo mɛɔ, wotɛnŋ lé mìwo nɔviwo hɛn yi “ŋkɔ nɔ ejutatɔwo koɖo efyɔwo” yí ecɛ anyi kunuɖeɖe nɔ wo. (Mt. 10:17, 18) Hweɖewonuɔ, acɛkpakpa lɔ trɔnɔ yí mìwo nɔviwo vonɔ keŋ asɛn Yehowa. Alo kojoɖotɔ jɔjɔɛ ɖe tɛnŋ sɔ gbeta ci yí adɔ woavoŋ asɛn Yehowa. Wocinɔ yumɛ nɔ Kunuɖetɔ ɖewo to emɔ bu ji. Wole eju ci mɛ yí wodexe mɔ nɔ mìwo dɔwo le, vɔ wowo xomumɛtɔwo cikɔ yumɛ nɔ wo yí jekɔ agbla veviɖe mɔ wo le mi Mawu sɛnsɛn. (Mt. 10:32-36) Le nɔnɔmɛ sugbɔ mɛɔ, nɔ xomumɛtɔ lɔwo vakpɔɛ mɔ yewocikɔ yumɛ nɔ wo gan yí wodena taɔ, wominɔ. Yí mɛɖewo le mɛ ciwo yí sɛnnɔ tamɛ do mìwo nɔviwo nu mɛ sa vatrɔ Kunuɖetɔ ciwo mɛ zo le. Eyi taɖo nɔ wocikɔ yumɛ nɔ eoɔ, ŋgbena ta o! Gbe dɔn. Yehowa kpekpeɛdo eo nu koɖo yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ sɛnŋ lɔ, taɖo ŋɖekɛ deli àvɔn nɔ o!

9. Nyi yí taɖo Ʒuifu ɖewo tɔ avin fanfan ci wokpɔ woɖo gɔnmɛɖokpewo nɔ gbedoxɔ yoyu lɔɔ?

⁹ Ci wotɔ gbedoxɔ yoyu lɔ cucu yí ɖo gɔnmɛɖokpewo niɔ, Ʒuifu mɛshinshin ɖewo tɔ avin fanfan. (Ezra 3:12) Ewa nɔ wo mɔ nɔ wosɔ gbedoxɔ ci wocukɔ sɔ koɖo gbedoxɔ nyakpɔkpɔ ci Salomɔ cu vayiɔ, yoyutɔ lɔ “deɖɔ ŋɖe o.” (Agai 2:2, 3, NWT) Ci wosɔ gbedoxɔ yoyu lɔ sɔ sɔ kpɔ koɖo xoxuitɔ lɔ taɖo wofanfan avin. Zakari ŋtegan lɔ akpedo wo nu woagbetɔ jijɔ kpɔkpɔ. Léɔ?

10. Lé nyɔ ci mawudɔla lɔ nu le Zakari 4:8-10 mɛ kpedo Ʒuifuwo nu yí wokpɔ jijɔɔ?

¹⁰ Hlɛn Zakari 4:8-10, NWT. Ci mawudɔla lɔ nu mɔ Ʒuifuwo “akpɔ jijɔ yí akpɔ eka ci wosɔ jɔnɔ nu le alɔmɛ nɔ [ejujikpɔtɔ Ʒuifu] Zorobabɛli” ɖe, nyɔ ci ejikɔ anuɔ? Wozannɔ eka cɛ asɔ kpɔ mɔ enu ɖe jɔ panpanpan ma. Mawudɔla lɔ nyɔwo dasɛ nɔ Mawu mɛwo mɔ ci ewa nɔ wo shigbe mɔ gbedoxɔ ci yewocukɔ denyi ŋɖe sɔ koɖo xoxuitɔ lɔ can ɔ, woaɖegbɔ ni yí anɔ shigbe lé Yehowa ji do nɛ. Exɔ lɔ ci woacu ajɔ ji nɔ Yehowa, taɖo nyi yí dɔ Ʒuifuwo  dakpɔ jijɔɔ? Enu ci yí le veviɖe nɔ Yehowa yí nyi mɔ, wo le sɛn ye le gbedoxɔ yoyu ci wocukɔ mɛ shigbe lé yeji do nɛ. Nɔ Ʒuifuwo sɔ wowo susu ɖo Yehowa sɛnsɛn jiɔ, wowo nu akpe ni yí woagbetɔ jijɔ kpɔkpɔ.

11. Cukaɖa ciwo Yehowa sɛntɔ ɖewo donɔ go le egbɛ mɛɔ?

¹¹ Egbɔnnɔnu nɔ amɛ sugbɔ le mì mɛ nɔ trɔtrɔwo va mìwo gbe mɛ. Woɖɔli dɔ nɔ mɛɖowo ciwo yí wakɔ gashiagamɛ sumɔsumɔdɔ lɔ na nɔ exwe sugbɔ. Shinshin dɔ yí mɛɖowo tashi sumɔsumɔdɔ ci wolɔn wawa. Esɔgbe mɔ mìanɔ ŋshishi mɛ nɔ trɔtrɔ ŋtɔ́wo va mì ji. Taŋfuin mìdamɔŋje gbeta ci wosɔ mɔ mìatashi edɔ lɔ mɛ o alo dajɔ ji nɔ mì kaka o. Etɛnŋ wa nɔ mì mɔ enuwo nyɔ sa wu evyɛ. Ecɛ tɛnŋ na mìagbɔjɔ yí abui mɔ mìdatɛnŋ agbewa sugbɔ nɔ Yehowa o. (Elo. 24:10) Lé Zakari ŋtegan lɔ atɛnŋ akpedo mì nu yí mìakpɔtɔ awakɔ ci ji mìkpe nɔ mìwo Mawuɔ?

12. Lé Zakari ŋtegan lɔ akpedo mì nu mìakpɔtɔ akpɔnɔ jijɔ nɔ trɔtrɔwo va mìwo gbe mɛɔ?

¹² Nɔ mìtekpɔ yí ɖo susu ci han yí Yehowa ɖo do mìwo nɔnɔmɛ lɔ nuɔ, ale fafɛɖe mɔ mìakpɔ jijɔ do mìwo nɔnɔmɛ yoyu lɔ nu. Yehowa wakɔ edɔ ganganwo le egbɛ mɛ yí mɔnukpɔkpɔ gangan enyi nɔ mì mɔ mìawa dɔ koɖi. (1 Kor. 3:9) Wotɛnŋ ɖɔli edɔ nɔ mì vɔ lɔnlɔn ci Yehowa ɖo nɔ mì deɖɔli o. Eyi taɖo nɔ enyi eo yí woɖɔli dɔ nɔ le habɔbɔ lɔ mɛɔ, ŋgbebunɔ tamɛ gbɛmɛgbɛmɛ so enu ciwo pleŋ yí dɔ woɖɔli dɔ nɔ eo nu o alo anukɔ mɔ nyi yí dɔ taɖo wowa trɔtrɔ cɛ ma o. Ŋgbebunɔ tamɛ so “hwenu xoxuiwo” nu o; ewaɖeɔ, do gbe ɖaɖa nɔ Yehowa nɔ akpedo eo nu nɔ nakpɔ enunywi le trɔtrɔ ci yí va mɛ. (Ŋun. 7:10, NWT) Ŋgbebunɔ tamɛ so enu ciwo datɛnŋ agbewa nu o, vɔ bunɔ tamɛ so enu ciwo pleŋ àtɛnŋ awa nu. Mìkpla le Zakari ŋtegan lɔ mɛ mɔ yɛle veviɖe mɔ mìakpɔtɔ aɖo susu nywi. Eyi adɔ mìakpɔtɔ akpɔkɔ jijɔ yí anɔ gbeji nɔ mìwo nɔnɔmɛwo trɔ can.

13. Nyi yí taɖo ewa nɔ Izraɛlivi ɖewo mɔ gbeta ci wosɔ mɔ woatrɔ atɔ gbedoxɔ lɔ cucu denyɔɔ?

¹³ Woɖo te gbedoxɔ lɔ cucu. Ganŋgan avɔnsatɔ gangantɔ Yoshua koɖo  ejujikpɔtɔ Zorobabɛli, ciwo yí nyi mɛ ciwo yí le ŋkɔ nɔ Mawu mɛwo “trɔ tɔ Mawu xɔ lɔ cucu.” (Ezra 5:1, 2, NWT) Ʒuifu ɖewo tɛnŋ kpɔɛ mɔ gbeta dɔndɔn yí wosɔ. Ci wotrɔ tɔ gbedoxɔ lɔ cucuɔ, ketɔnɔ lɔwo anya yí awa ŋɖekpokpui keŋ asɔ ɖo te edɔ lɔ. Yoshua koɖo Zorobabɛli ɖo akando ji mɔ Yehowa le godu nɔ yewo. Ɛɛ, Yehowa le godu nɔ wo nyao. Lé wowɛ yí nyaɔ?

14. Sɔgbe koɖo Zakari 4:12, 14 ɖe, kankandoji ci Avɔnsatɔ Gangantɔ Yoshua koɖo Ejujikpɔtɔ Zorobabɛli vaɖoɔ?

¹⁴ Hlɛn Zakari 4:12, 14, NWT. Le akpaxwe cɛ nɔ Zakari ŋtegan lɔɔ, mawudɔla lɔ nu nɔ enyɔnuɖɛtɔ egbejinɔtɔ Mawu tɔ lɔ mɔ olivuci amɛve lɔwo le dumɛ nɔ “amɛshiaminɔ amɛve,” wowo yí nyi Yoshua koɖo Zorobabɛli. Mawudɔla lɔ nukɔ le kpɔwɛnyɔnunu mɛ mɔ “wole te le nyigban lɔ pleŋ Xwetɔ” Yehowa gbɔ. Mɔnukpɔkpɔ gangan ŋtɔteŋ enyi nɔ wo! Yehowa kando wo ji. Eyi taɖo Izraɛliviwo ɖo akando ji mɔ nyɔ ɖekpokpui ci ŋsu amɛve cɛwo anu so Yehowa gbɔ, ɖo eyi zankɔ wo nɔ woakplɔ Izraɛliviwo.

15. Lé mìawɛ adasɛ mɔ mìlɔnnɔ do emɔdasɛnamɛ ci Yehowa nanɔ mì to yi Nyɔ lɔ mɛ jiɔ?

¹⁵ Egbɛɔ, Yehowa kpɔtɔ kplɔkɔ yi mɛwo to yi Nyɔ Bibla ji. Wema kɔkɔɛ cɛ nu lé woasɛn Mawu do yí anyɔ. Lé mìawɛ adasɛ mɔ mìlɔnnɔ do emɔdasɛnamɛ ciwo mìxɔnɔ so Mawu Nyɔ lɔ mɛ jiɔ? Mìajinɔ gamɛ yí ahlinni nywiɖe keŋ amɔŋje mɛ. Biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Nɔ ŋhlɛnkɔ Bibla alo mìwo wema ɖe ɖe, ŋbunɔ tamɛ kpɔ so nua? Ŋtenɔkpɔ mɔ mamɔŋje Bibla mɛ nyɔnɔnwi ciwo “gɔnmɛsese gbɔnnu” mɛa? Alo ŋhlɛnnɔ enu lɔ cacaca kpoŋ a?’ (2 Piɛ 3:16) Nɔ mìjinɔ gamɛ yí bunɔ tamɛ kpɔ so enu ci Yehowa kplakɔ mì nuɔ, mìasun ji awa do yi mɔdasɛnamɛwo ji yí awa mìwo kunuɖeɖedɔ lɔ nywiɖe.—1 Tim. 4:15, 16.

16. Nɔ mìdemɔŋje emɔdasɛnamɛ ɖe ci mìxɔ so “hwashi egbejinɔtɔ koɖo ŋɖɛnyatɔ lɔ” gbɔ mɛ nywiɖe ɖe, nyi yí akpedo mì nu mìawa do jiɔ?

¹⁶ Emɔ bu ci ji Yehowa to yí danasɛ emɔ nɔ mì yí nyi “hwashi egbejinɔtɔ koɖo ŋɖɛnyatɔ lɔ.” (Mt. 24:45, NWT) Hweɖowonuɔ, hwashi lɔ tɛnŋ na emɔdasɛnamɛ ɖe ci mɛ mìdamɔŋje nywiɖe o. Le kpɔwɛ mɛ, wotɛnŋ nu mɔ mìwo le wa ŋɖewo keŋ adra do do jɔjɔmɛfɔkuwo  nu, vɔ yí mìamɔ ŋtɔ́ hanwo datɛnŋ ajɔ le mìwo gbɔ lɛ o. Alo etɛnŋ wa nɔ mì mɔ lé hwashi lɔ mɔ mìwo le wa nu do le dɔ̀bamɛ ɖe hwenu wugan ɖoɖu hannɛ. Nyi mìɖo awa nɔ ewa nɔ mì mɔ nunya dele emɔdasɛnamɛ ci wona mì mɛɔ? Mìatɛnŋ abu tamɛ kpɔ so nyɔna ciwo Izraɛliviwo kpɔ ci wowa do emɔdasɛnamɛ ci Yoshua koɖo Zorobabɛli na wo ji. Gbesɔ kpe niɔ, mìtɛnŋ gbebu tamɛ kpɔ so Bibla mɛ xolɔlɔ bu ciwo mìhlɛn nu. Hweɖowonuɔ, wotɛnŋ na emɔdasɛnamɛ ɖe Mawu mɛwo yí awa nɔ wo shigbe mɔ denyɔ hannɛ, vɔ eyi vahwlɛnnɔ wo gan.—Koj. 7:7; 8:10.

17. Lé ŋtegan ci yí xo nuxu so kaɖyigbanci koɖo olivuci amɛve lɔwo nu wa dɔ do Ʒuifuwo ji doɔ?

¹⁷ Ŋtegan amatɔntɔ ci Zakari kpɔ tɛnŋ le kleŋ doŋ nɔ mì, vɔ eyi kpedo Ʒuifuwo nu woɖo susu nywi do Mawu sɛnsɛn koɖo edɔ lɔ nu. Yí ci wowa do enu ci wokpla so Zakari ŋtegan lɔ mɛ jiɔ, wokpɔɛ mɔ Yehowa do alɔ yewo yí gbedasɛ emɔ nɔ yewo. Yehowa toto yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ sɛnŋ lɔ ji yí kpedo wo nu wokpɔtɔ yi edɔ lɔ ji yí gbetɔ jijɔ kpɔkpɔ.—Ezra 6:16.

18. Lé ŋtegan ci Zakari kpɔ akpɔ ŋsɛn do ao gbe ji doɔ?

¹⁸ Zakari ŋtegan ci yí xo nuxu so kaɖyigbanci koɖo olivuci amɛve lɔwo nu atɛnŋ akpɔ ŋsɛn do ao gbe ji sugbɔ. Shigbe lé mìkpɔɛ nɛɔ, atɛnŋ akpedo eo nu nakpɔ ŋsɛn ci èʒan keŋ asɔ kpanŋkɔ yumɛcitɔwo, ana àkpɔtɔ akpɔkɔ jijɔ nɔ trɔtrɔwo va ao gbe mɛ, yí agbena eo kankandoji ci èʒan yí alɔn awa do emɔdasɛnamɛ ɖe ji nɔ demɔŋje mɛ can. Nɔ ètokɔ cukaɖawo mɛ le ao gbe mɛ ɖe, nyi èɖo awaɔ? Doŋkɔɔ, kpɔ enu ci Zakari kpɔ, kpɔ kpeɖoji ci yí dasɛ mɔ Yehowa lekɔ bu nɔ Yi mɛwo. Le yi goduɔ, wa do enu ci èkpɔ ji yí aɖoŋ do Yehowa nu keŋ akpɔtɔ asinkɔ koɖo ao ji pleŋ. (Mt. 22:37) Nɔ èwɛ ahan ɔ, Yehowa akpedo eo nu nasin koɖo jijɔ sɔyi mavɔ.—Kol. 1:10, 11.