1. Enunywi ciwo yí jajɛ sugbɔ waɔ?

 XWESHIAXWEƆ, jajɛ kotokun nɛniɖe yí wanɔ ʒinʒindoshimɛ. Èɖe afɔ vevi cɛa? Nɔ ahan yɔ nɛɔ, nya mɔ ci yewa ʒinʒindoshimɛɔ, ejɔ ji nɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo yí Yehowa can kpɔ jijɔ hɛnnɛ! (Elo. 27:11) Bu tamɛ kpɔ so enunywi ciwo yí èwa keke vaɖo lɛ yɛ nu. Èkpla Bibla lɔ koɖo vevidodonu, taŋfuin na nɔ exwe sugbɔ. Eyi ci èkplakɔ Bibla lɔɔ, èɖo kando ji mɔ, Mawu Nyɔ yí Bibla lɔ nyi. Vɔ ci yí gbewu hunnɔɔ, èvajeshi Mɛ ci gbɔ yí wema kɔkɔɛ lɔ so yí gbeluin. Lɔnlɔn ci èɖo nɔ Yehowa vasɛnŋ keke èsɔ eoɖeki jo ni yí wa ʒinʒindoshimɛ. Enunywi ŋtɔteŋ yí enyi èwa!

2. Nyi nu mìaxo nuxu so le nyɔta cɛ mɛɔ?

 ² Kankandoji li mɔ, èto cukaɖa sugbɔ ciwo yí do ao xɔse kpɔ mɛ, vɔ yí èwa ŋkɔyiyi keke wa ʒinʒindoshimɛ. Ci èshinkɔɔ, àgbedo go cukaɖa buwo. Satana aji mɔ yeawɛ keke nɔ nami Yehowa lɔnlɔn yí aso gbeɖi ɖɛ ŋtɔkpu. (Efe. 4:14) Vɔ deɖo alɔn nɔ ŋtɔ́ ajɔ do eo ji o. Nyi yí atɛnŋ akpedo eo nu nakpɔtɔ anɔ gbeji nɔ Yehowa yí awa do egbe ci èɖo ni jiɔ? Èɖo akpɔtɔ ayikɔ ŋkɔ keŋ atrɔ Kristotɔ ci yí shin le gbɔngbɔn mɛ. (Ebre. 6:1) Vɔ lé àtɛnŋ awɛ doɔ?

3. Nyi Kristotɔwo pleŋ ɖo awa nɔ wowa ʒinʒindoshimɛ ɖegbɔɔ?

³ Le ʒinʒindoshimɛ wawa goduɔ, mì pleŋ yí ɖo awa do enukplamunyɔ ci apotru Pɔlu na yi kpena xɔsetɔwo le Efezi ji. Édo ŋsɛn wo mɔ wo le nyi Kristotɔ “shinshinwo.”  (Efe. 4:13) Yi gɔnmɛ yí nyi kpɔ mɔ, ‘woakpɔtɔ awakɔ ŋkɔyiyi.’ Pɔlu sɔ lé woshinnɔ le gbɔngbɔn mɛ do sɔ koɖo lé ɖevi ɖe shinnɔ do. Nɔ mɛɖewo ji evi yoyuɔ, ɖevi lɔ nu jɔnɔ ji nɔ wo. Vɔ wowo vi lɔ datɛnŋ anyi vifin keke sɔyi o. Ðo nɔ hwenuwo vayikɔɔ, éɖo atashi “ɖevihwɛmɛ nuwo.” (1 Kor. 13:11) Ahanke ele mɔ Kristotɔwo awɛ nɛ. Nɔ mìwa ʒinʒindoshimɛ ɖegbɔ can ɔ, mìɖo akpɔtɔ awakɔ ŋkɔyiyi. Ecɛyɛ mìakpɔ ŋɖewo ciwo mìawa yí ayi ŋkɔ le gbɔngbɔn mɛ.

4. Nɔnɔmɛ ci yí atɛnŋ akpedo eo nu nawa gbɔngbɔn mɛ ŋkɔyiyiɔ? Ðe mɛ. (Filipitɔwo 1:9)

⁴ Na nɔ lɔnlɔn ci èɖo nɔ Yehowa asɛnkɔŋ doji. Èlɔn Yehowa veviɖe sugbɔ. Vɔ èɖo ana nɔ lɔnlɔn ci èɖo ni asɛnsɛnŋ doji. Lé àwɛ doɔ? Le Filipitɔwo 1:9 mɛɔ, apotru Pɔlu nu emɔ ɖeka ci ji àto awɛ. (Hlin.) Pɔlu do gbe ɖaɖa nɔ Filipitɔwo lɔnlɔn ayi “ŋkɔ do ji sugbɔ.” Eyi taɖo lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Yehowa atɛnŋ asɛnsɛnŋ doji, nɔ mìɖo “ŋununyanya koɖo gɔnmɛsese.” Nɔ mìjejeɛshi Yehowa dojiɔ, mìagbeluinkɔ doji yí yi nu koɖo lé ewakɔ enuwo do ajɔkɔ ji nɔ mì. Mìajikɔ veviɖe mɔ, mìwo nu akpe ni yí mìdaji gbeɖe mɔ mìawa ŋɖe ci yí ado dɔmɛzi ni o. Mìtenɔkpɔ veviɖe mɔ mìajeshi yi dro yí awa nu asɔ koɖo yi dro lɔ.

5-6. Lé mìawɛ nɔ lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Yehowa asɛnkɔŋ dojiɔ? Ðe mɛ.

⁵ Yesu wanɔ nu shigbe Edalɔ nɛ pɛpɛpɛ, eyi taɖo nɔ mìjeshi Yesu ɖɛ nywiɖeɔ, lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Yehowa asɛnkɔŋ doji. (Ebre. 1:3) Enunywitɔ ci mìawa yí ajeshi Yesu ɖɛ nywiɖe yí nyi mɔ, mìakpla Eŋɛnywi wema amɛnɛ lɔwo. Nɔ toto ɖe dele eo shi yí èhlɛnnɔ Bibla ŋkeŋke ɖe, danyɔ mɔ nawa toto yí atɔɛ ji yɛ ba? Nɔ èhlɛnkɔ nu so Yesu nu le Bibla mɛɔ, tekpɔ yí adodoɔ jeshi yi nɔnɔmɛwo. Amɛwo tenɔ gogui fafɛɖe, élɔn ɖevihwɛwo yí kɔnɔ wo do alɔmɛ. (Maki 10:13-16) Nɔ yi dokplɔtɔwo le koɖiɔ, wovonɔŋ yí xonɔ nuxu ni fɛɛ yí nunɔ nyɔ ɖekpokpui ni yí wodevɔnnɔ o. (Mt. 16:22) Ci mìnya mɔ Yesu wanɔ nu shigbe Edalɔ ci yí le jeŋkwi mɛ nɛ pɛpɛpɛɔ, ena yí mìkpɔɛ mɔ Yehowa can nyi mɛ ci wotenɔ gogo fafɛɖe. Mìatɛnŋ axo nuxu ni le gbedodoɖa mɛ. Nɔ mìdokɔ gbe ɖaɖa niɔ, mìatɛnŋ anu enyɔ ɖekpokpui ci yí le ji mɛ nɔ mì ni. Mìkando ji mɔ dado ehwɛ mì o. Élɔn mì yí sɔnɔ ɖe le ji nɔ mì.—1 Piɛ 5:7.

⁶ Yesu senɔ vevi do amɛwo nu. Apotru Matie nu mɔ: “Ejimɛ ɖɔ fuli nɔ Yesu do ŋshishikuku ci yí É ɖo nɔ amɛ sugbɔ ciwo É kpɔkpɔ nu. Ðo, é le mɔ enu cìkɔ nɔ amɛ hunnɔtɔwo, eyi ejidodo can gbe vɔ le wo mɛ, yí wo gbanhlɛn shigbe lɛngbɔha ci yí dé gbe ɖo yi kplɔtɔ ɖɛ ɛnɛ.” (Mt. 9:36) Yí lé Yehowa yɛ kpɔnɔ amɛwo doɔ? Yesu nu mɔ: “Dé nyi lɔnlɔnnu nɔ míwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ mɔ ɖevihwɛ hunnɔwo domɛtɔ ɖeka abu o.” (Mt. 18:14) Enyɔ cɛwo na yí eji jɔ mì yí wona mìkpɔɛ mɔ, Yehowa lɔn mì sugbɔ! Nɔ mìjekɔshi Yesu nywiɖeɔ, lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Yehowa agbesɛnkɔŋ doji.

7. Lé ehadodo koɖo Kristotɔ shinshinwo atɛnŋ akpedo eo nu doɔ?

⁷ Nɔ èzannɔ gamɛ yí nɔnɔ eju koɖo nɔvi ciwo yí shin le gbɔngbɔn mɛ le ao hamɛ mɛɔ, akpedo eo nu nalɔnnɔ amɛwo doji yí ashin le gbɔngbɔn mɛ. Do jeshi lé wokpɔnɔ jijɔ do. Gbeta ci wosɔ mɔ yewoasɛn Yehowa devave nɔ wo kpɔ o. Yɔ wo nɔ woakan seŋ nɔ eo so ŋɖewo ciwo mɛ woto le Yehowa sɛnsɛn mɛ nɔ eo. Biɔ  nukplamuwo so wo gbɔ, nɔ èjikɔ asɔ gbeta veviɖe. Nɔ “nukplamɛtɔwo sugbɔ ɔ, enuwo jenɔ ji nywiɖe.”—Elo. 11:14, NWT.

8. Nyi àtɛnŋ awa nɔ èvatɔ enu xoxo kpɔ so Bibla mɛ nyɔ ɖewo nuɔ?

⁸ Ðu enuxoxokpɔ aotɔwo ji. Shigbe lé  mamamɛ 2 tɔ nui nɛɔ, Satana ateteɛkpɔ mɔ yeaxe emɔ nɔ eo nɔ eɔŋgbewa gbɔngbɔn mɛ ŋkɔyiyi o. Emɔ ɖeka ci ji eto yí wanɔ enu cɛ yí nyi mɔ, adɔ yí naxokɔ nu kpɔ so ŋɖewo ciwo èkpla le Bibla mɛ nu. Le kpɔwɛ mɛ, mɛɖewo aji mɔ, yewoana nakando ji mɔ, de Mawu yí wa mì o, vɔ jɔ mìjɔ mìwoŋtɔwo. Taŋfuin debunɔ tamɛ kpɔ so nyɔ cɛwo nu kekeɖe le ɖevihwɛ mɛ ahan o. Ecɛyɛ ci èshinkɔɔ, wovakplakɔ eo enu cɛwo le suklu. Lé ao cicawo drekɔ nyɔ lɔwo do tɛnŋ na àkpɔɛ mɔ wowo nyɔ le mɛ yí àtɔ kankando ji mɔ, jɔ enuwo jɔ wowoŋtɔwo. Taŋfuin wodeji kpeɖoji ciwo yí dasɛ mɔ Enuwowatɔ ɖeka li kpɔ o. Ðo ŋwi gɔnmɛɖose ci yí le Elododo Wema 18:17 mɛ. Enu mɔ: “Amɛ ŋkɔtɔ ci yí axonɔ nuxu blamanɔnɔ jɔjwɛɖe keke a na nɔ hwecinu amɛ a va yí a biɔ enyɔ yi se.” Eyi taɖo ci àxɔ enyɔ ɖekpokpui ci wonunɔ nɔ eo le suklu ji se xuxuɖuxu ahan ɔ, wa ɖaŋ akpla nyɔnɔnwi ciwo yí le Mawu Nyɔ Bibla mɛ nywiɖe. Ji gɔnmɛ kpɔ nɔ nyɔ lɔwo le mìwo wemawo mɛ. Kan seŋ koɖo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo yí xɔ jɔ enuwo jɔ wowoŋtɔwo nukplakpla ji se vayi. Biɔ wo se mɔ, nyi yí na wovakando ji mɔ Enuwowatɔ ɖeka li ci yí lɔn mì ma. Seŋkankan cɛwo atɛnŋ akpedo eo nu nakpɔ kpeɖoji ciwo yí dasɛ mɔ, Enuwowatɔ ɖeka li.

9. Nyi èkpla so enu ci yí jɔ do Melissa ji mɛɔ?

⁹ Nɔvinyɔnu Melissa kpla nu so enuwawawo nu le mìwo wemawo mɛ, ecɛ kpedo nu yí eɖu enuxoxokpɔ ji. * Énu mɔ: “Le sukluɔ, woxonɔ nuxu so jɔ enuwo jɔ wowoŋtɔwo nukplakpla lɔ nu, keke nabu mɔ nyɔnɔnwi yɔ. Le tɔtɔmɛɔ, ŋdeji mɔ naji enu gɔnmɛ kpɔ so nyɔ lɔ nu o, ɖo ŋvɔnkɔ mɔ navakpɔɛ mɔ jɔ enuwo jɔ wowoŋtɔwo nukplakpla lɔ nyi nyɔnɔnwi. Vɔ ŋvakpɔ mɔ Yehowa deji mɔ mìwo le sɛn ye xuxuɖuxu ahan o. Éji mɔ mìwo le ji dui kpɔ nɔ enuwo nywiɖe. Eyi taɖo ŋtɔ enuwo  gɔnmɛ jiji kpɔ. Ŋhlɛn wema ci yí nyi Y a-t-il un Créateur qui se soucie de vous? koɖo wemagbaja ciwo yí nyi La vie a-t-elle été créée? sɔ kpe nɔ Cinq questions à se poser sur l’origine de la vie. Enu ci yí wudoŋ pɛɛ nɛ. Eve nɔŋ mɔ, ŋdewɛ blaŋ sa o.”

10-11. Nyi yí atɛnŋ akpedo eo nu nakpɔtɔ anɔnɔ agbe nywiɔ? (1 Tɛsalonikitɔwo 4:3, 4)

¹⁰ Ŋgbelɔn anɔ agbedɔndɔn o. Gbɔdɔndɔn drowo sɛnnɔŋ doji le jajɛ hwenu, yí hweɖewonuɔ, mɛɖewo tɛnŋ ʒin eo ji mɔ eo le nɔ agbedɔndɔn. Satana ji mɔ eo le wa enu ci yí dro eo faa. Nyi yí atɛnŋ akpedo eo nu nakpɔtɔ anɔnɔ agbe nywiɔ? (Hlɛn 1 Tɛsalonikitɔwo 4:3, 4.) Nu ao jimɛnyɔwo pleŋ nɔ Yehowa le gbedodoɖa mɛ. Nu lé ewawa nɔ eo teŋ ni yí abiɛ nɔ ado ŋsɛn eo. (Mt. 6:13) Ðo ŋwi mɔ Yehowa jikɔ akpedo eo nu yɔ, denyi mɔ éjikɔ ado ehwɛ eo yɔ o. (Eha. 103:13, 14) Mawu Nyɔ lɔ kplakpla can atɛnŋ akpedo eo nu. Melissa ci nyɔ mìnu vayi, tekpɔ yí mi susu dɔndɔnwo bubu. Énu mɔ: “Bibla hlɛnhlɛn ŋkeŋke kpedo ŋnu ŋɖu edro vɔnwo ji. Egbena ŋɖonɔ ŋwi mɔ Yehowa tɔ yí ŋnyi yí ŋji mɔ masin le anyi gbe pleŋ mɛ.”—Eha. 119:9.

¹¹ Ŋgbemɔ yeakpɔnɔ ye cukaɖawo gbɔ yeɖekɛ o. Nunɔ enu ciwo yí dodoɔ ŋmavui nɔ eo nɔ ao jilawo. Nuxuxoxo so nɛnɛnyɔwo nu dale fafɛɖe o, ganŋgan ele veviɖe mɔ àwɛni ahan. Melissa nu mɔ: “Ŋdo gbe ɖaɖa yí biɔ Yehowa mɔ le naŋ edɔngbegbe. Le yi goduɔ, ŋxo nuxu so nyɔ lɔ nu nɔ danyɛ. Eyi vɔɔ, ŋvavo le nyɛɖeki mɛ. Ŋvakpɔɛ mɔ Yehowa kpɔ jijɔ do ŋnu.”

12. Lé àwɛ asɔnɔ gbeta nywiwoɔ?

¹² Zɔnnɔ do Bibla gɔnmɛɖosewo ji. Nɔ èshinshin ɔ, ao jilawo aɖe emɔ nɔ eo yí àvatɔ gbetawo sɔsɔ eoŋtɔ. Vɔ dekpɔ nya enu kekeɖe le agbeɛ nu o. Lé àwɛ keke dawa afɛn ci yí adahɛn gblamɛ nɔ eo koɖo Yehowaɔ? (Elo. 22:3) Nɔvinyɔnu ɖeka ci yí tɔ mɔ Kari nu enu ci yí kpedo nu esɔ gbeta nywiwo. Évamɔŋje mɛ mɔ nɔ mɛɖe nyi Kristotɔ ci yí shin le gbɔngbɔn mɛɔ, deʒan mɔ woado esewo ni do enushianu nu o. Énu mɔ: “Ele mɔ mabu tamɛ kpɔ so Bibla gɔnmɛɖosewo nu, sɔwu mɔ makplɔ esewo do kpoŋ.” Nɔ èhlɛnkɔ Biblaɔ, biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Nyi akpaxwe cɛ kplaŋ so lé Yehowa kpɔnɔ enuwo do nuɔ? Gɔnmɛɖose ɖewo le lɛ ciwo yí atɛnŋ akpedo ŋnu nawa nunywia? Nyɔna ciwo natɛnŋ akpɔ le wo mɛ nɔ ŋwa do wo jiɔ?’ (Eha. 19:7; Ezai 48:17, 18) Nɔ èhlɛnkɔ Bibla yí bunɔ tamɛ kpɔ so gɔnmɛɖosewo nuɔ, anɔ fafɛɖe nɔ eo mɔ, nasɔ gbeta ciwo yí ajɔ ji nɔ Yehowa. Nɔ èkpɔtɔ shinkɔ le gbɔngbɔn mɛ dojiɔ, àvamɔŋje lé Yehowa kpɔnɔ enuwo do mɛ, eyi àvado jeshi mɔ, deʒan mɔ woado esewo nɔ ye do enuwo pleŋ nu o.

13. Lé exlɔ nywiwo atɛnŋ akpedo eo nu doɔ? (Elododo Wema 13:20)

¹³ Nyi exlɔ koɖo mɛ ciwo yí lɔn Yehowa. Shigbe lé mìnui le tɔtɔmɛ nɛɔ, nɔ èɖo exlɔ nywiwoɔ, atɛnŋ akpedo eo nu nashinshin ɛ le gbɔngbɔn mɛ. (Hlɛn Elododo Wema 13:20.) Nɔvinyɔnu Sara degbekpɔkɔ jijɔ o. Vɔ ŋɖeka jɔ yí kpedo nu egbetɔ jijɔ kpɔkpɔ. Sara nu mɔ: “Ŋkpɔ exlɔ nywiwo do gamɛ ci ŋzan wo le pɛɛ. Nyɛ koɖo nɔvinyɔnu ɖeka tɔ Jutakpɔxɔ dradrado doju kwɛshila ɖeshiaɖe. Anyi xlɔ bu kpedo ŋnu yí ŋtɔ ɖoŋciwo nana le bɔbɔwo. Lé anyi xlɔwo kpedo ŋnu do, dɔ yí ŋvatɔ ebu  lele nɔ amɛɖekɛnukplakpla koɖo gbedodoɖa veviɖe wu. Nyɛ koɖo Yehowa xlɔnyinyi gbevasɛnkɔŋ doji yí ŋgbevatɔ jijɔ kpɔkpɔ.”

14. Lé Julien wɛ yí vaɖo exlɔ nywiwoɔ?

¹⁴ Lé àwɛ yí aɖo exlɔ nywi ciwo yí atɛnŋ akpedo eo nuɔ? Julien ci yí nyi hamɛmɛshinshin gbɛ yɛ nu mɔ: “Kunuɖegbe yiyi yí kpedo ŋnu yí ŋɖo exlɔ nywiwo hwenu ŋnyi jajɛ. Woɖenɔ kunu koɖo ezolelanmɛ yí wokpedo ŋnu ŋkpɔ lé jijɔ le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ do. Eyi ŋvaɖo tajinu mɔ, nawa gashiagamɛ sumɔsumɔdɔ lɔ. Ŋvakpɔɛ hɛnnɛ mɔ, ci enyi anyi hamɛtɔwo ɖekɛ yí ŋdonɔ eha koɖoɔ, ŋdeɖo exlɔ nywi sugbɔ o. Le yiyimɛɔ, ŋvatɔ eha nywiwo dodo le Betɛli xomumɛtɔwo mɛ. Wowo kpɔwɛ nywiwo kpedo ŋnu yí ŋvanya lé nacan munumumu nywiwo do yí ŋvate gogo Yehowa doji.”

15. Amɛkanxlenyɔ ci yí Pɔlu nu nɔ Timɔte so exlɔ ɖekatɔwo ɖoɖo nuɔ? (2 Timɔte 2:20-22)

¹⁵ Nɔ èkpɔɛ mɔ mɛɖe le hamɛ lɔ mɛ yí denyi exlɔ nywi ɖe, lé àwɛ doɔ? Le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛɔ, Pɔlu nya mɔ mɛɖewo le hamɛ lɔ mɛ dewanɔ nu shigbe Kristotɔwo nɛ o. Eyi taɖo ekanxle Timɔte mɔ yi le ze nɔ mɛ ŋtɔ́wo. (Hlɛn 2 Timɔte 2:20-22.) Exlɔnyinyi ci yí le mìwo koɖo Yehowa gblamɛ le veviɖe. Eyi taɖo mìdeɖo aji gbeɖe mɔ, exlɔ ɖe adahɛn exlɔ ci mìnyi koɖo mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ lɔ mɛ nɔ mì o.—Eha. 26:4.

16. Tajinu ci hanwo àtɛnŋ aɖoɔ?

¹⁶ Ðo tajinu nywiwo. Ðo tajinu ciwo atɛnŋ akpedo eo nu nado ŋsɛn ao xɔse yí agbena nanyi Kristotɔ ci yí shin le gbɔngbɔn mɛ. (Efe. 3:16) Le kpɔwɛ mɛ, àtɛnŋ aɖui mɔ yeawanɔ amɛɖekɛnukplakpla yí ahlɛnnɔ Bibla blaŋblaŋ sɔwu sa. (Eha. 1:2, 3) Alo èkpɔɛ mɔ yeatɛnŋ adonɔ egbe ɖaɖa so ji mɛ sɔwu sa. Taŋfuin èkpɔɛ mɔ yeɖo akpɔ yeɖeki ji nywiɖe le enu ciwo yesɔ munɔ munu mɛ yí agbenya gamɛ zanzan do wo nu. (Efe. 5:15, 16) Nɔ Yehowa kpɔ agbla gangan ciwo yí èjekɔ yí ashin le gbɔngbɔn mɛ dojiɔ, eji ajɔɛ keke.

17. Nɔ èkpekpeɛdo amɛwo nu ɖe, lé awa enywi nɔ eoŋtɔ doɔ?

¹⁷ Nɔ èkpenɔdo mɛbuwo nuɔ, anyi mɔ  èshinshin ɛ le gbɔngbɔn mɛ. Yesu nu mɔ: “Jijɔkpɔkpɔ le enunanamɛ sɔwu enuxɔxɔ.” (Edɔ. 20:35) Nɔ èzan ao gamɛ koɖo ao ŋsɛn le ao jajɛ hwenu yí sɔ kpedo mɛbuwo nuɔ, àkpɔ nyɔna sugbɔ so mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, àtɛnŋ aɖui mɔ yeakpedo amɛshinshin ɖe alo dɔ̀nɔ ɖe nu le ao hamɛ lɔ mɛ. Ètɛnŋ yi afi mɛ nɔ wo alo akpedo wo nu le tablɛti alo telefonuwo zanzan mɛ. Nɔ nɔviŋsu ènyiɔ, ɖo tajinu mɔ yeanyi sumɔsumɔdɔwatɔ keŋ asɔ kpedo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo yí le hamɛ lɔ mɛ nu. (Fili. 2:4) Gbesɔ kpe niɔ, dranɔ Fyɔɖuxu ŋɛnywi lɔ nɔ amɛwo keŋ asɔ dasɛ nɔ wo mɔ yelɔn wo. (Mt. 9:36, 37) Nɔ àtɛnŋ akpe jiɔ, ɖo tajinu mɔ yeawa gashiagamɛ sumɔsumɔdɔ ɖe.

18. Lé gashiagamɛ sumɔsumɔdɔ lɔ wawa atɛnŋ akpedo eo nu nashin le gbɔngbɔn mɛ doɔ?

¹⁸ Gashiagamɛ sumɔsumɔdɔ lɔ, atɛnŋ ahun emɔ sugbɔ nɔ eo yí nayi ŋkɔ doji le gbɔngbɔn mɛ. Nɔ ènyi emɔɖetɔɔ, emɔ atɛnŋ ahun nɔ eo navayi Eŋɛnywidratɔwo Suklu. Àtɛnŋ awa edɔ le Betɛli alo Teokrasi xɔcucudɔwo mɛ hɛnnɛ. Nɔvinyɔnu jajɛ Kaitlyn ci yí nyi emɔɖetɔ nu mɔ: “Kunuɖeɖe koɖo nɔvi ciwo yí shin le gbɔngbɔn mɛ nyi ŋɖeka ci yí kpedo ŋnu yí ŋyi ŋkɔ le gbɔngbɔn mɛ le ʒinʒindoshimɛ anyitɔ godu. Kpɔwɛ wowotɔ dɔ yí ŋvatɔ Bibla kplakpla kitokito yí lé ŋkplanɔ enu koɖo amɛwo do vanyɔkɔ doji.”

19. Nɔ èkpɔtɔ yí wakɔ gbɔngbɔn mɛ ŋkɔyiyi ɖe, nyɔna ci àkpɔɔ?

¹⁹ Nɔ èkpɔtɔ yí yikɔ ŋkɔ le gbɔngbɔn mɛɔ, àxɔ shicu sugbɔ so Yehowa gbɔ. Adɔ yí dagu ao jajɛ mɛ ŋsɛn asɔ kplɔ enugbaliwo do o. (1 Ʒan 2:17) Agbena yí naze nɔ alɔzu ciwo yí woɖunɔ, nɔ wosɔ gbeta dɔndɔnwo. Vɔ adɔ yí enuwo aje ji nɔ eo le agbe mɛ yí àkpɔ jijɔ. (Elo. 16:3) Kpɔwɛ nywi ci èɖo ado ŋsɛn ao kpena xɔsetɔ jajɛ koɖo mɛganxoxuwo. (1 Tim. 4:12) Ci yí wu hunnɔwo pleŋ yí nyi mɔ, àkpɔ jijɔ yí avoŋ le eoɖeki mɛ mɔ ye nu kpekɔ nɔ Yehowa yí exlɔnyinyi ci yí le eo koɖo Yehowa gblamɛ asɛnkɔŋ doji.—Elo. 23:15, 16.