Yi enu ci yí le mɛ ji

Yi yi mɛnyɔwo tɔxu

ENUKPLAKPLA NYƆTA 35

Míkpɔtɔ ‘adonɔ ŋsɛn lanmɛ nɔ míwonɔnɔwo’

Míkpɔtɔ ‘adonɔ ŋsɛn lanmɛ nɔ míwonɔnɔwo’

“Mí ɖo a do akɔnfa nɔ míwonɔ̀nɔwo yí a do ŋsɛn lanmɛ nɔ míwonɔ̀nɔwo.”—1 TƐS. 5:11.

EHAJIJI 90 Mide Dzi Ƒo Na Mia Nɔewo

SUSU VEVI LƆ *

1. Sɔ koɖo 1 Tɛsalonikitɔwo 5:11 ɖe, edɔ ci mì pleŋ wakɔɔ?

 WOCU Fyɔɖuxuxɔ yoyu nɔ mí alo wotrɔ yí dra xoxuitɔ ci mízannɔ doa? Nɔ ahan yɔ nɛɔ, kankandoji li mɔ èkpɔtɔ ɖoɖoɔ ŋwi bɔbɔ ŋkɔtɔ ci èyi le Fyɔɖuxuxɔ yoyu lɔ mɛ. Èdo akpe nɔ Yehowa sugbɔ. Taŋfuin eji jɔ eo keke èfan jijɔ vin yí detɛnŋ gbeji eha ci woji yí sɔ tɔ bɔbɔ lɔ ji nywiɖe o. Mìwo Fyɔɖuxuxɔ ciwo mìwa ɖaŋ cunɔ hɛnnɔ kanfukanfu vɛ nɔ Yehowa. Vɔ mìgbekannɔfui sɔwu le exɔcucu lɔkpa bu mɛ. Exɔcucudɔ cɛ ɖo kpɛnkpɛnmɛ sɔwu exɔcucudɔ ŋtɔŋtɔ ciwo yí mìwanɔ. Eyi nyi ŋsɛndodo mɛ ciwo yí vasɛnnɔ Mawu le Fyɔɖuxuxɔ mɛ. Hwenu apotru Pɔlu ŋwlɛŋwlɛ enyɔ ciwo yí le 1 Tɛsalonikitɔwo 5:11 mɛ ci yí nyi mìwo nyɔta lɔ kpukpui veviɔ, ékpɔkɔ emɔ mɔ Kristotɔwo awa edɔ le exɔcucudɔ lɔkpa cɛ mɛ. Grɛki nyɔgbe ci gɔnmɛ woɖe le lɛ mɔ woado ŋsɛn amɛ, gɔnmɛ tɛnŋ gbenyi “woacu xɔ.”—Hlin.

2. Nyi mìakpɔ le nyɔta cɛ mɛɔ?

2 Mɛ ci yí gbe kpɔwɛ nywi ɖɛ nɔ mì so lé mìatɛnŋ ado ŋsɛn mìwo kpena xɔsetɔwo do yí nyi apotru Pɔlu. Ésenɔ vevi do yi kpena xɔsetɔwo nu. Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ lé ekpedo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nu (1) yí wodo ji le cukaɖawo mɛ, (2) yí wonɔ fafa mɛ koɖo wowonɔnɔwo koɖo (3) yí wodo ŋsɛn xɔse ci woɖo do Yehowa nu. Mína mìakpɔ lé mìawa yitɔ han do keŋ ado ŋsɛn mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo le egbɛ mɛ.—1 Kor. 11:1.

APOTRU PƆLU KPEDO NƆVIƐŊSU KOÐO NƆVIƐNYƆNUWO NU YÍ WODO JI LE CUKAÐAWO MƐ

3. Susu sɔgbe ci Pɔlu ɖoɔ?

3 Pɔlu ŋtɔ can to cukaɖawo mɛ, eyi taɖo etɛnŋ senɔ vevi do nɔviɛŋsu koɖo nɔviɛnyɔnu ciwo yí tokɔ cukaɖawo mɛ nu yí wowo nu wanɔ ŋshishi ni. Hweɖekanuɔ, eho dɛn Pɔlu yí degbetɛnŋ kpɔnɔ yi ʒanwo gbɔ alo akpedo yi kpenawo nu o. (Edɔ. 20:34) Avɔnzavalɔntɔ yí enyi, eyi taɖo ci eva Korɛnti kakaɔ, éwa dɔ koɖo Akilasi koɖo Prisi ciwo yí nyi avɔnzavadɔwatɔwo. Gan le “sagbatigbe ɖeka ɖeka ɔ,” éɖenɔ kunu nɔ Ʒuifu koɖo Grɛkiwo. Vɔ ci Silasi koɖo Timɔte va Pɔlu gbɔɔ, é “zan yi gamɛwo pleŋ yí [nunuɔ] Eŋɛnywi nɔ amɛ lɔwo.” (Edɔ. 18:2-5) Pɔlu deŋlɔbe enu ci yí nyi enuvevitɔ ni le agbe mɛ o, eyi nyi edɔwawa nɔ Yehowa. Ci Pɔlu nyi kpɔwɛ nywi le yiŋtɔ dɔwawa mɛ koɖo le kunuɖeɖedɔ lɔ wawa mɛɔ, étɛnŋ sun ji yí do ŋsɛn yi kpena xɔsetɔwo. Éɖo ŋwi nɔ wo mɔ, woŋgbeɖe emɔ nɔ agbe mɛ cukaɖawo koɖo agblajeje mɔ woakpɔ xomumɛtɔwo ʒanwo gbɔ, adɔ woaŋlɔbe enu ciwo yí le veviɖe wu, ciwo yí nyi enu ciwo pleŋ yí kan Yehowa sɛnsɛn o.—Fili. 1:10.

4. Lé Pɔlu koɖo Timɔte kpedo wowo nɔvi xɔsetɔwo nu yí wodo ji le yumɛcici mɛ doɔ?

4 Ci woɖo Tɛsaloniki hamɛ lɔ kakaɔ, nɔviwo do go yumɛcici sɛnŋsɛnŋwo. Ci amɛahwa egufɔntɔ lɔwo dekpɔ Pɔlu koɖo Silasiɔ, wodɔn “xɔsetɔ ɖewo yì nɔ ejukplɔtɔwo,” yí le axwa dokɔ koɖo dɔmɛzi mɔ: ‘Ŋsu cɛwo gblé Seza sewo.’ (Edɔ. 17:6, 7) Ci Kristotɔ yoyu cɛwo vakpɔɛ mɔ mɛ ciwo yí le eju lɔ mɛ cikɔ yumɛ nɔ yewoɔ, adɔ yí woavɔn. Alo dekpɔɛ ahan ba? Adɔ yí woagbɔjɔ le Yehowa sɛnsɛn mɛ, vɔ Pɔlu deji mɔ yɛanyi ahan o. Eyi taɖo ci Pɔlu koɖo Silasi so le eju lɔ mɛ can ɔ, wotekpɔ keke nɔ woale bu nɔ hamɛ yoyu cɛ. Pɔlu vaɖo ŋwi nɔ Tɛsalonikitɔwo mɔ: “Mì sɔ Timɔte ɖaɖa mí nɔ a do ŋsɛn koɖo akɔnfa lanmɛ nɔ mí le míwo xɔse mɛ. Mì sɔ Timɔte ɖaɖa mí nɔ amɛ ɖe ŋgbe hunhun le cukaɖa ciwo yí mì kpekpeɛ yɛ mɛ o.” (1 Tɛs. 3:2, 3) Ewa mɔ fini woci yumɛ nɔ Timɔte le ŋkɔtɔ yí nyi yiŋtɔ ju mɛ le Lystra. Ékpɔ lé Pɔlu do ŋsɛn nɔviwo do le nɔ. Ci Timɔte kpɔ lé Yehowa kpedo nɔviwo nu do le nɔɔ, éna kankandoji nɔvi ciwo yí le Tɛsaloniki mɔ, enuwo ayi nywiɖe nɔ wowo can hɛnnɛ.—Edɔ. 14:8, 19-22; Ebre. 12:2.

5. Ci hamɛmɛshinshin ɖeka kpedo nɔviŋsu Bryant nu ɖe, nyɔna ci ekpɔɔ?

5 Emɔ bu ci ji Pɔlu gbedo ŋsɛn yi kpena xɔsetɔwo leɔ? Ci Pɔlu koɖo Barnaba gbetrɔva Lystra, Ikonia koɖo Antiɔshi juwo mɛɔ, “wo can [hamɛmɛshinshinwo nɔ hamɛ] ɖeka ɖeka.” (Edɔ. 14:21-23) Hamɛmɛshinshin ŋtɔ́wo nyi akɔnfafa soxu nɔ nɔviwo le hwenɔnu. Ahanke hamɛmɛshinshin ciwo yí li gbɛ le nɔ mì nɛ. Do jeshi enyɔ ciwo yí nɔviŋsu ɖeka ci yí tɔ mɔ Bryant nu. Énu mɔ: “Hwenu ŋɖo exwe 15 ɔ, edanyɛ so gbeɖe mì ɖɛ le axwe lɔ mɛ yí woɖe nɔnyɛ can ti le hamɛ lɔ mɛ. Ewa nɔŋ mɔ mɛɖe degbeli nɔŋ o, eyi ŋgbɔjɔ.” Nyi yí kpedo Bryant nu yí edo ji le cukaɖa ŋtɔ́ mɛ hwenɔnuɔ? Énu mɔ: “Hamɛmɛshinshin ɖeka ci yí tɔ mɔ Tony, kannɔ seŋ koɖoŋ le bɔbɔwo koɖo le gabumɛwo. Éxo nuxu nɔŋ so mɛɖewo ciwo yí to cukaɖawo mɛ, gan yí kpɔkɔ jijɔ nu. Éhlɛn Ehajiji Wema 27:10 nɔŋ. Égbexonɔ nuxu nɔŋ so Ezekiazi nu. Ci dalɔ deɖo kpɔwɛ nywi ɖɛ can ɔ, ésɛn Mawu le egbejinɔnɔ mɛ.” Lé ecɛ kpedo Bryant nu doɔ? Énu mɔ: “Ŋsɛndoamunyɔ Tony tɔwo yí dɔ ŋvatɔ gashiagamɛ sumɔsumɔdɔ lɔ wawa yí kpɔkɔ jijɔ sugbɔ le mɛ.” Hamɛmɛshinshinwo, mínɔ zanŋte yí akpenɔdo mɛ ciwo yí le shigbe Bryant nɛ nu, mɛ ciwo yí ʒan “eŋɛnywi” ciwo yí atɛnŋ ado ŋsɛn wo.—Elo. 12:25, NWT.

6 Apotru Pɔlu ɖo ŋwi nɔ yi kpena Kristotɔwo mɔ, Yehowa yí do ŋsɛn “xɔsetɔ sugbɔtɔ lɔwo” le blema yí wotɛnŋ do ji yí to cukaɖa sɛnŋwo mɛ. (Ebre. 12:1) Pɔlu nya mɔ exolɔlɔ so mɛ ciwo yí do ji yi vɔvɔnu yí to cukaɖa hamɛhamɛwo mɛ atɛnŋ akpedo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nu yí wowo can woagbe dɔn. Agbena woatɛnŋ asɔ susu ɖo “Mawu Agbuagbu juganmɛ” ji. (Ebre. 12:22) Ahanke egbele le egbɛ mɛ nɛ. Mi yí le mì mɛ amɔ, yedekpɔ ŋsɛn ci yehlɛnkɔ nu so lé Yehowa kpedo Ʒedeɔn, Baraki, Davidi, Samiɛli, koɖo amɛ sugbɔ buwo nu le Bibla mɛɔ? (Ebre. 11:32-35) Ahanke mìkpɔnɔ ŋsɛn nɔ mìhlɛn nu so nɔvi ciwo yí nɔ gbeji nu le egbɛ mɛ nɛ. Nɔviwo ŋwlɛnɔ wemawo ɖaɖa xexeɛ keŋkeŋ dɔwaxu gangantɔ lɔ, yí nunɔ mɔ ci yewohlɛn nu so nɔvi ciwo yí nɔ gbeji nɔ Yehowa le mìwo hwenu xolɔlɔwo nuɔ, yɛdo ŋsɛn yewo sugbɔ.

PƆLU DASƐ NƆ NƆVIŊSU KOÐO NƆVINYƆNUWO LÉ WOATƐNŊ ANƆ KOÐO WOWONƆNƆWO DO LE FAFA MƐ

7. Nyi èkpla so nukplamunyɔ ciwo yí Pɔlu nu le Rɔmatɔwo 14:19-21 mɛɔ?

7 Mìado ŋsɛn nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo, nɔ mìjenɔ agbla veviɖe nɔ fafa ani le hamɛ lɔ mɛ. Mìdeɖo alɔn yí susu vovovo ciwo yí mìɖonɔ do enuwo nu avama mì mɛ o. Eyi nɔ enuɖekatɔwo deda le Bibla gɔnmɛɖosewo jiɔ, mìalɔn do wo ji faa. Mìasɔ kpɔwɛ ɖeka, Kristotɔ Ʒuifuwo koɖo Amɛmanyiʒuifuwo yí le hamɛ ci yí le Rɔma jugan mɛ. Ci woɖe Moizi Se lɔ siɔ, wodagbedo se nɔ Kristotɔwo mɔ, woaɖu ŋɖekatɔwo yí wodeɖo aɖu ɖekatɔwo o. (Maki 7:19) So hwenɔnuɔ, Kristotɔ Ʒuifu ɖewo vo yí tɔ enu ci yí dro wo ɖuɖu. Vɔ Kristotɔ Ʒuifu buwo kpɔɛ mɔ denyɔ mɔ yewoawɛ ahan o. Ecɛ dɔ yí mama va hamɛ lɔ mɛ. Pɔlu dasɛ enu ci yí taɖo ele mɔ woakpɔtɔ anɔ fafa mɛ, ci enu mɔ: “Dé nyɔ mɔ amɛ ɖe a ɖu enu ci dɔ yí amɛ bu a je agɔjeje mɛ o.” (Hlɛn Rɔmatɔwo 14:19-21.) Pɔlu nu ahan yí sɔ kpedo yi kpena xɔsetɔwo nu nɔ woakpɔɛ mɔ, enyɔhwlɛnhwlɛn ŋtɔ́wo dawa nywi nɔ mɛɖekaɖeka le wo mɛ alo hamɛ lɔ pleŋ o. Gbesɔ kpe niɔ, Pɔlu can le gbesɔsɔ yí trɔ yi nuwanawo keŋ nɔ ŋgbedo fɔbli mɛbuwo o. (1 Kor. 9:19-22) Ahanke nɔ mìle gbesɔsɔ yí tanɔshi mìwoŋtɔwo susuwoɔ, mìana fafa anɔ hamɛ lɔ mɛ yí agbedo ŋsɛn mɛbuwo.

8. Ci enyɔ vevi ɖeka jikɔ adɔ yí mama aɖo hamɛ lɔ mɛ ɖe, lé Pɔlu wa nu doɔ?

8 Pɔlu ɖo kpɔwɛ nywi so lé woawɛ keke fafa akpɔtɔ ani nu, nɔ evajɔ mɔ mɛɖewo delɔnkɔ do enyɔ vevi ɖewo ji o. Le kpɔwɛ mɛ, mɛɖewo le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo mɛ yí nukɔ mɔ, Amɛmanyiʒuifu ciwo yí vatrɔ Kristotɔwo ɖo aso evo. Taŋfuin, nɔ Ʒuifuwo ŋgbevakpɔ nyɔ ɖe anu so wo nu o. (Gal. 6:12) Pɔlu delɔn do enyɔ ŋtɔ́ ji ɖeeɖe o, vɔ demɔ ye susu ji woawa do dandandan o. Ewaɖeɔ, ésɔ yiɖeki hwe yí sɔ nyɔ lɔ yi kpɔ apotruwo koɖo hamɛmɛshinshinwo le Ʒerusalɛmu. (Edɔ. 15:1, 2) Ci Pɔlu wɛ ahan ɔ, éna yí fafa koɖo jijɔ kpɔtɔ le hamɛ lɔ mɛ.—Edɔ. 15:30, 31.

9. Lé mìawa Pɔlu tɔ han doɔ?

9 Nɔ enyɔ sɛnŋ ɖe va yí jikɔ ama hamɛ lɔ mɛɔ, mìwanɔ do emɔdasɛnamɛ ciwo yí mɛ ciwo Yehowa ɖo mɔ wo le lé bu nɔ hamɛ lɔ nanɔ mì ji nɔ fafa akpɔtɔ ani. Bibla mɛ mɔdasɛnamɛ ŋtɔ́wo nɔnɔ mìwo wemawo koɖo wema ciwo yí habɔbɔ lɔ ŋwlɛnɔ ɖaɖa hamɛwo mɛ. Nɔ mìwanɔ do mɔdasɛnamɛ ŋtɔ́wo ji sɔwu mɔ mìamɔ wo le wa do mìwoŋtɔwo susuwo jiɔ, mìana yí fafa anɔ hamɛ lɔ mɛ.

10. Nubu ci Pɔlu gbewa yí na fafa nɔ hamɛ lɔ mɛɔ?

10 Pɔlu gbena yí fafa nɔnɔ hamɛ lɔ mɛ, ci ekannɔfu nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo do wowo nɔnɔmɛ nywiwo nu sɔwu mɔ asɔ susu ɖo wowo fɛnwo ji. Le kpɔwɛ mɛ, le vɔvɔnu nɔ wema ci yí Pɔlu ŋwlɛ ɖaɖa Rɔmatɔwo mɛɔ, éyɔ amɛ sugbɔ ŋkɔwo tiin, yí le akpaxwe sugbɔtɔ mɛɔ, énunɔ enyɔ nywiwo so mɛɖekamɛɖeka nu, alo xonɔ nuxu so enu ciwo yí wowa nu. Nɔ mìxonɔ nuxu so nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nɔnɔmɛ nywiwo nuɔ, anyi mìwakɔ Pɔlu tɔ han. Nɔ mìwɛni ahan ɔ, ana yí nɔviwo agogonɔ wowonɔnɔwo doji le hamɛ lɔ mɛ, yí lɔnlɔn ci yí le wo mɛ agbesɛnŋ doji.

11. Nɔ enyɔ ɖe le gblamɛ nɔ mìwo koɖo nɔvi ɖe ɖe, lé mìawɛ keke fafa aniɔ?

11 Hweɖewonuɔ, aɖehwlɛnhwlɛn ɖe tɛnŋ va ɖo Kristotɔ ciwo yí shin le gbɔngbɔn mɛ gblamɛ. Ecɛ yí jɔ do Pɔlu koɖo yi xlɔ vevi Barnaba ji. Wojikɔ awa ejugoduŋɛnywidradradɔ mɔzɔnzɔn bu yí wo amɛve lɔwo hwlɛn aɖe sɛnsinɖe. Mɛɖeka nukɔ mɔ, Maki akplɔ yewo do yí xlɔtɔ nukɔ mɔ oo. Wo “dɔn enyɔ sugbɔ so nu,” wodo dɔmɛzi do wowonɔnɔwo nu keke ma mɔ. (Edɔ. 15:37-39) Vɔ Pɔlu, Barnaba koɖo Maki tekpɔ yí wa fafa koɖo wowonɔnɔwo, yí sɔ dasɛ mɔ fafa koɖo nɔviwawa ciwo yí le hamɛ lɔ mɛ le veviɖe nɔ yewo wu. Pɔlu vaxo nuxu nywi so Barnaba koɖo Maki nu. (1 Kor. 9:6; Kol. 4:10) Mìwo can, nɔ nyɔ ɖe le gblamɛ nɔ mìwo koɖo nɔvi ɖe le hamɛ lɔ mɛɔ, mìɖo aje agbla akpɔ gbɔ yí asɔ susu ɖo yi nɔnɔmɛ nywiwo ji. Nɔ mìwɛni ahan ɔ, mìadɔ yí fafa koɖo nɔviwawa anɔ hamɛ lɔ mɛ.—Efe. 4:3.

PƆLU DO ŊSƐN NƆVIŊSU KOÐO NƆVINYƆNUWO XƆSE

12. Cukaɖa ɖewo ciwo yí vakɔ nɔviwo ji le egbɛ mɛɔ?

12 Mìdonɔ ŋsɛn mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nɔ mìna xɔse ci woɖo do Yehowa nu sɛnkɔŋ doji. Mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ɖewo ciwo xomumɛtɔwo denyi Yehowa Kunuɖetɔwo konɔ wo, alo wowo dɔmɛkpena alo suklukpenawo konɔ wo. Edɔ̀lele dokɔ aya nɔ ebuwo alo ŋɖewo na wodevonɔ le wowoɖekiwo mɛ o. Nɛnɛke Kristotɔ ɖewo wa ʒinʒindoshimɛ yɛ dehwɛn elɛ o, yí wole te kpɔ xexe cɛ vɔvɔnu ci yí deva hɔɖo o. Ecɛwo atɛnŋ anyi xɔse dodokpɔ nɔ Kristotɔwo le egbɛ mɛ. Exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo do go cukaɖa cɛ hanwo. Nyi yí Pɔlu wa yí sɔ do ŋsɛn nɔviɛŋsu koɖo nɔviɛnyɔnuwoɔ?

Shigbe apotru Pɔlu nɛ ɖe, lé mìatɛnŋ ado ŋsɛn mɛbuwo doɔ? (Kpɔ mamamɛ 13) *

13. Ci wokokɔ Pɔlu kpenawo do wowo xɔse ŋci ɖe, lé ekpedo wo nu doɔ?

13 Pɔlu zan Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo sɔ do ŋsɛn nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo xɔse. Kristotɔ Ʒuifu ciwo xomumɛtɔwo denyi Kristotɔwo konɔ wo yí nunɔ mɔ, Ʒuifuwo sɛnsɛn nyɔ wu Kristotɔwo tɔ. Kristotɔ cɛwo denya nyɔ ciwo yí woanu asɔ ɖo ŋci nɔ wo o. Kankandoji li mɔ wema ci yí Pɔlu ŋwlɛ ɖaɖa Ebretɔwo do ŋsɛn Kristotɔ cɛwo xɔse sugbɔ. (Ebre. 1:5, 6; 2:2, 3; 9:24, 25) Wohɛn woazan enumɛɖeɖe nywi ciwo yí Pɔlu na keŋ asɔ ɖo ŋci nɔ wo. Egbɛ can ɔ, mìatɛnŋ azan enumɛɖeɖe ciwo yí le mìwo wemawo mɛ asɔ kpedo mìwo kpena xɔsetɔwo nu, nɔ woaɖe wowo jixɔsewo mɛ nɔ mɛ ciwo yí kokoɔ wo. Mìatɛnŋ azan enyɔ ciwo yí le wemagbaja ciwo yí nyi, La vie a-t-elle été créée? koɖo Cinq questions à se poser sur l’origine de la vie mɛ keŋ asɔ kpedo mìwo jajɛwo nu nɔ woaɖe enu ci yí taɖo wokando ji mɔ wa wowa nuwo mɛ nɔ mɛ ciwo yí konɔ wo.

Shigbe apotru Pɔlu nɛ ɖe, lé mìatɛnŋ ado ŋsɛn mɛbuwo doɔ? (Kpɔ mamamɛ 14) *

14. Ci kunuɖeɖedɔ koɖo enukplakpladɔ lɔ xa Pɔlu can ɖe, nyi ewaɔ?

14 Pɔlu do ŋsɛn nɔviɛŋsu koɖo nɔviɛnyɔnuwo mɔ wo le wa “enu nywi” yí asɔ dasɛ mɔ yewolɔn yewonɔnɔwo. (Ebre. 10:24) Denyi nuxuxoxo mɛ ɖekɛ yí Pɔlu kpedo nɔviɛŋsu koɖo nɔviɛnyɔnuwo nu le o, égbewa enu ŋtɔŋtɔwo yí sɔ kpedo wo nu. Le kpɔwɛ mɛ, ci eju to do nɔvi ciwo yí le Ʒudeɔ, Pɔlu hɛn enu ciwo yí woʒan yi nɔ wo. (Edɔ. 11:27-30) Ci kunuɖeɖe koɖo enukplakpladɔ lɔ xa Pɔlu can ɔ, éjinɔ enu ciwo yí awa gashiagamɛ yí asɔ kpedo mɛ ciwo yí enu wudo nu. (Gal. 2:10) Ci ewɛni ahan ɔ, édo ŋsɛn nɔviwo yí kankandoji ci woɖo mɔ Yehowa ale bu nɔ yewo gbesɛnŋ doji. Nɔ jɔjɔmɛfɔkuwo jɔ do nɔviwo ji le egbɛ mɛ, yí mìsɔ mìwoɖekiwo jo faa, yí zannɔ gamɛ, ŋsɛn koɖo enu ciwo mìnya wawa ɖɛ sɔ kpedo wo nuɔ, ado ŋsɛn wowo xɔse hɛnnɛ. Nɔ mìjɔnɔ nu nɔ xexeɛ pleŋ mɛ dɔwawaɔ, anyi mìkpekpeɛdo nɔviwo nu hɛnnɛ. To emɔ cɛ koɖo ebuwo jiɔ, mìatɛnŋ akpedo mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nu yí woakando ji mɔ Yehowa dagbe yewo ɖɛ kpɔ gbeɖe o.

Shigbe apotru Pɔlu nɛ ɖe, lé mìatɛnŋ ado ŋsɛn mɛbuwo doɔ? (Kpɔ mamamɛ 15-16) *

15-16. Lé mìatɛnŋ akpedo mɛ ciwo yí xɔse gbɔjɔ nɔ nu doɔ?

15 Pɔlu kpɔtɔ kpenɔdo mɛ ciwo yí xɔse gbɔjɔ nɔ nu. Ése vevi do wo nu, yí xo nuxu nywiwo sɔ do ŋsɛn wo. (Ebre. 6:9; 10:39) Le kpɔwɛ mɛ, le wema ci eŋwlɛ ɖaɖa Ebretɔwo mɛɔ, ézan enyɔgbe “mì” koɖo “mìwo” sugbɔ yí sɔ dasɛ mɔ ye can yeɖo awa do nukplamunyɔ ci yenukɔ ji. (Ebre. 2:1, 3) Shigbe Pɔlu nɛɔ, mìakpɔtɔ akpenɔdo mɛ ciwo yí xɔse gbɔjɔ nɔ nu. Nɔ mìsɔnɔ ɖe le ji nɔ wo nyɔnɔnwitɔɔ, ado ŋsɛn wo. Sɔ to emɔ cɛ jiɔ, mìdadasɛ nɔ wo mɔ mìlɔn wo. Enyɔgbe ciwo yí mìzannɔ koɖo lé mìxonɔ nuxu nɔ wo koɖo gbemɛ fafa do atɛnŋ ado ŋsɛn wo.

16 Pɔlu na kankandoji nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo mɔ, Yehowa nya edɔ nywi ciwo yí wowakɔ nywiɖe. (Ebre. 10:32-34) Mìwo can mìatɛnŋ awa Pɔlu tɔ han nɔ mìkpekɔdo mìwo kpena xɔsetɔ ɖe ci xɔse gbɔjɔ nɔ nu. Mìatɛnŋ abiɛ nɔ akan seŋ nɔ mì so lé ewɛ yí va nyɔnɔnwi lɔ mɛ nu. Alo mìatɛnŋ ado ŋsɛn yi nɔ aɖo ŋwi hwenu ciwo mɛ Yehowa do alɔ yi vayi. Mìatɛnŋ akpedo nu nɔ akando ji mɔ Yehowa deŋlɔbe edɔ nywi ciwo yí yewa ni vayi o, yí yɛdagbe ye ɖɛ le esɔ mɛ o. (Ebre. 6:10; 13:6) Seŋkankan cɛwo atɛnŋ ado ŋsɛn edro ci nɔvi vevi cɛwo ɖo mɔ yewoawa dɔ nɔ Yehowa.

‘MÍKPƆTƆ ADONƆ ŊSƐN LANMƐ NƆ MÍWONƆNƆWO’

17. Nyiwo mɛ mìji mɔ mìabi doji leɔ?

17 Shigbe lé exɔcutɔ ɖe vabinɔ doji le exɔcucudɔ mɛ nɛɔ, ahanke mìwo can mìji mɔ mìabi doji le ŋsɛndodo mìwonɔnɔwo mɛ nɛ. Nɔ mìkannɔ seŋ nɔ nɔviwo so mɛ ciwo yí do ji le tetekpɔwo mɛ vayi nuɔ, ado ŋsɛn wowo can woado ji. Nɔ mìxonɔ nuxu so enunywi ciwo mɛbuwo wakɔ nu, yí nɔ enyɔ ɖe ɖo gblamɛ nɔ mìwo koɖo nɔvi ɖe yí mìɖe blɛ yí kpɔnɔ gbɔɔ, mìana fafa akpɔtɔ anɔ hamɛ lɔ mɛ. Ahanke mìakpɔtɔ adonɔ ŋsɛn mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo xɔse, nɔ mìkannɔ seŋ koɖo wo so Bibla mɛ nyɔ veviwo nu, wanɔ enu ŋtɔŋtɔwo sɔ kpenɔdo wo nu, yí gbedonɔ ŋsɛn mɛ ciwo yí gbɔjɔ le xɔse mɛ.

18. Nyi èɖo gligaan yí awaɔ?

18 Mɛ ciwo yí cunɔ teokrasixɔwo kpɔnɔ jijɔ, nɛnɛke nɔ mìtekpɔ yí donɔ ŋsɛn mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwoɔ, eji ŋtɔ́ han ajɔ mìwo can. Exɔ ciwo yí mìcunɔ gbɛ vadanahɛn, vɔ nɔ mìkpɔtɔ yí dokɔ ŋsɛn mìwo nɔviwoɔ, enunywi ciwo yí ato so mɛ ani keke sɔyi mavɔ! Eyi taɖo mìaɖui mɔ mìakpɔtɔ ‘adonɔ akɔnfa nɔ mìwonɔnɔwo yí adonɔ ŋsɛn lanmɛ nɔ mìwonɔnɔwo.’—1 Tɛs. 5:11.

EHAJIJI 100 Miwɔ Amedzro Na Wo

^ Agbenɔnɔ le xexe cɛ mɛ sɛnŋ haan. Mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo tokɔ cukaɖa sɛnŋwo mɛ. Nɔ mìwakɔ nu ciwo yí atɛnŋ ado ŋsɛn woɔ, mìanyi kpedonutɔ nɔ wo. Nɔ mìkpɔ lé apotru Pɔlu wɛ doɔ, ana mìanya lé mìatɛnŋ akpedo mìwo nɔviwo nu do.

^ FOTO MƐ ÐEÐE: Vida lɔ kpekɔdo eviɛ nyɔnuvi nu koɖo mìwo wemawo nɔ anya lé awa nu do nɔ woʒinkɔ ji mɔ yi le ɖu nɔwɛli.

^ FOTO MƐ ÐEÐE: Asu koɖo ashi lɔ yi eju bu mɛ keŋ yí kpekɔdo mɛ ciwo ji yí jɔjɔmɛfɔkuwo jɔ do nu.

^ FOTO MƐ ÐEÐE: Xɔse gbɔjɔ nɔ nɔviŋsu lɔ yí hamɛmɛshinshin ɖeka vayi ji kpɔ, hamɛmɛshinshin lɔ dadasɛ foto ɖewo ciwo yɛ koɖo nɔviŋsu lɔ so hwecinu woyi emɔɖetɔwo suklu doju exwe ɖewo ke ni. Foto lɔwo na eɖo ŋwi jijɔ ciwo yí wokpɔ vayi. Ena etɔ jiji mɔ yeagbekpɔ jijɔ ŋtɔ́ han ke le Yehowa sɛnsɛn mɛ, eyi taɖo egbevatɔ bɔbɔwo yiyi.