1. Nyi yí taɖo Yesu biɔ Yehowa mɔ yi le glɔn ta nɔ ye dokplɔtɔwoɔ?

 LE EZAN ci yí doŋkɔ nɔ Yesu ku mɛɔ, ébiɔ enuvevi ɖeka Edalɔ ci yí le jeŋkwi mɛ. Ébiɔ Yehowa mɔ yi le cɔn alɔ ye dokplɔtɔwo ji. (Ʒan 17:15, 20) Le nyɔnɔnwi mɛɔ, Yehowa kpɔnɔ yi mɛwo ji gashiagamɛ, lenɔ bu nɔ wo yí gbeglɔnnɔ ta nɔ wo. Yesu nya mɔ Satana aci yumɛ nɔ ye dokplɔtɔwo sɛnŋsɛnŋɖe. Yesu gbenya hɛnnɛ mɔ keŋ gbɔxwe woaɖu Legba mɛjijeje vwin lɔwo jiɔ, woʒan Yehowa kpekpedonu.

2. Sɔgbe koɖo Ehajiji Wema 33:18-20 ɖe, nyi yí taɖo mìdeɖo avɔn nɔ tetekpɔwoɔ?

² Ci enyi Satana yí kpakɔ nɔ xexe lɔɔ, éhɛnkɔ cukaɖa sugbɔ vɛ nɔ Kristotɔwo gbɛ. Mìdonɔ go cukaɖa ciwo yí atɛnŋ ana mìagbɔjɔ yí wodonɔ egbejinɔnɔ nɔ Yehowa mìwotɔ kpɔ ŋtɔkpu. Vɔ shigbe lé mìakpɔɛ le nyɔta cɛ mɛ nɛɔ, mìdeɖo avɔn nɔ ŋɖekɛ o. Yehowa glɔnnɔ ta nɔ mì, éjeshi cukaɖa ciwo mɛ yí mìtokɔ yí ele gbesɔsɔ akpedo mì nu mìato wo mɛ. Ecɛyɛɔ, mìakpɔ kpɔwɛ amɛve ɖekawo le Bibla mɛ ciwo yí dasɛ lé Yehowa “cɔnnɔ amɛ ciwo yí kplɔɛ ni do ji.”—Hlɛn Ehajiji Wema 33:18-20.

3. Hwenu yí evawanɔ nɔ mì mɔ mìci mìwoɖekɛwoɔ?

³ Ci mìle Yehowa sɛntɔwo xomu gangan lɔ mɛ can ɔ, etɛnŋ wa nɔ mì hweɖewonu mɔ mìci akogo. Le kpɔwɛ mɛ, etɛnŋ wa nɔ jajɛwo mɔ yewoci yewoɖekɛwo, hwenu wodrekɔ wowo jixɔsewo mɛ nɔ wowo kpena sukluviwo le suklu. Egbewanɔ ahan nɔ wo nɔ wovayi ci hamɛ yoyu ɖe mɛ. Mɛɖewo tɛnŋ le ŋshishi mɛ alo agbɔjɔ yí abubuɔ mɔ, kpedonutɔ ɖe deli nɔ yewo o. Mìtɛnŋ vɔnkɔ mɔ mìanu lé enuwo wakɔ do nɔ mì nɔ mɛbuwo, ɖo mìbuikɔ mɔ wodase mɛ nɔ mì o. Hweɖewonuɔ, mìtɛnŋ vabiɔkɔ se mɔ mɛɖe li yí sɔ ɖe le ji nɔ mì ma. Susu vovovowo yí dɔ ewanɔ nɔ  mì gaɖewomɛ mɔ mìci mìwoɖekɛwo, mìkpɔɛni mɔ mɛɖe deli yí akpedo mì nu o yí cinɔ enulolokpɔ mɛ. Yehowa deji mɔ yɛ le wa ahan nɔ mì gbeɖe o. Nyi yí taɖo mìatɛnŋ anu ahan ɔ?

4. Nyi yí dɔ enyɔnuɖɛtɔ Eli nu mɔ: “Ŋ nyi enyɔnuɖɛtɔ ɖekɛ kpaŋ ci yí kpɔtɔ le agbeɔ”?

⁴ Mìakpɔ ŋsu egbejinɔtɔ Eli kpɔwɛ. Ci Ʒɛzebɛli ta nu mɔ yeawuiɔ, éshi je gbe yí wa wu ŋkeke 40 keŋ asɔ hwlɛn yi gbe gan. (1 Efy. 19:1-9) Ecɛyɛɔ, ci yiɖekɛ vale ekpedu ɖeka mɛɔ, édo axwa yɔ Yehowa yí nu mɔ: “Ŋ nyi enyɔnuɖɛtɔ ɖekɛ kpaŋ ci yí kpɔtɔ le agbe.” (1 Efy. 19:10) Enyɔnuɖɛtɔ buwo kpɔtɔ le ejuɔ mɛ; Abadia hwlɛn enyɔnuɖɛtɔ 100 gan yí amɛwutɔ Ʒɛzebɛli dewu wo o. (1 Efy. 18:7, 13) Vɔɔ, nyi yí taɖo ewa nɔ Eli mɔ yeci akogoɔ? Bu ebu mɔ wowu enyɔnuɖɛtɔ ciwo pleŋ Abadia glɔn ta nɔ yɛa? Ci Yehowa dasɛ le Kamɛli To lɔ ji mɔ Eye yí nyi Mawu adodwi lɔ ɖegbɔ, gan yí mɛɖe deva bɔdo nu le Yehowa sɛnsɛn lɔ mɛ yí dɔ ebu mɔ yeci yeɖekɛa? Alo taŋfuin ébu mɔ mɛɖe denya afɔku ci mɛ yele abi mɛɖe desɔ ɖe le ji nɔ ye yɔa? De enyɔwo pleŋ yí exolɔlɔ lɔ nu so lé enu lɔwo wa do nɔ Eli nu o. Vɔ enu ci ji mìkando yí nyi mɔ, Yehowa se enu ci yí dɔ ewa nɔ Eli mɔ yeci akogo mɛ yí enya enu ci teŋ awa yí akpedo nu.

5. Lé Yehowa na kankandoji Eli mɔ yideci akogo doɔ?

⁵ Yehowa wa enu sugbɔ yí sɔ kpedo Eli nu. Édo ŋsɛn Eli mɔ le xo nuxu. Ébiɔ Eli zeve mɔ: “Nyi taɖo yí e le elɛ ɔ?” (1 Efy. 19:9, 13) Yehowa ɖo to Eli hwenu enukɔ yi jimɛnyɔwo ni. Yehowa dasɛ nɔ Eli mɔ Yele koɖi yí dasɛ ŋsɛn gangan ci yí le shi ni. Égbena kankandoji Eli mɔ, yi kpena sugbɔ buwo li yí kpɔtɔ sɛnkɔ ye. (1 Efy. 19:11, 12, 18) Kankandojitɔɔ, ci Eli nu yi jimɛnyɔwo nɔ Yehowa yí se ɖoŋci Yitɔ ɖegbɔɔ, ena evoŋ le yiɖeki mɛ. Yehowa ɖo edɔ vevi sugbɔ nɔ Eli. Énu ni mɔ yi le shi ami nɔ Hazaɛli nɔ anyi efyɔ nɔ Siri, Ʒewu nɔ anyi efyɔ nɔ Izraɛli koɖo Elize nɔ anyi enyɔnuɖɛtɔ. (1 Efy. 19:15, 16) Ci Yehowa ɖo edɔ cɛwo nɔ Eliɔ, kpe ekpekpeɛdo  nu nɔ asɔ susu ɖo enunywiwo ji. Yehowa gbeni exlɔ vevi ɖeka ci yí nyi Elize. Lé àwɛ yí axɔ kpekpedonu so Yehowa gbɔ nɔ ewakɔ nɔ eo mɔ yeci yeɖekɛɔ?

6. Nɔ ewakɔ nɔ eo mɔ yeci yeɖekɛ ɖe, nyi nu àtɛnŋ ado gbe ɖaɖa soɔ? (Ehajiji Wema 62:8)

⁶ Yehowa yɔkɔ eo mɔ eo le do gbe ɖaɖa nɔ ye. Énya cukaɖa ciwo mɛ yí ètokɔ, yí nana kankandoji eo mɔ nɔ eɔ do gbe ɖaɖa nɔ ye gaɖekpokpuimɛɔ, yeasi. (1 Tɛs. 5:17) Éjɔnɔ ji ni mɔ yeaɖo to ye sɛntɔwo gbedodoɖawo. (Elo. 15:8) Nɔ ewakɔ nɔ eo mɔ yeci yeɖekɛ ɖe, nyi nu àtɛnŋ ado gbe ɖaɖa soɔ? Nu ao jimɛnyɔwo nɔ Yehowa shigbe lé Eli wɛ nɛ. (Hlɛn Ehajiji Wema 62:8.) Nu enu ciwo yí na èvɔnkɔ ni yí anu lé enu lɔwo wakɔ do nɔ eo teŋ nɔ Yehowa. Biɔ Yehowa nɔ akpedo eo nu nanya enu ci àwa nɔ evawa nɔ eo mɔ yeci yeɖekɛ alo yele ŋshishi mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ ewa nɔ eo mɔ yeci akogo yí ŋkpɛn wakɔ eo hwenu yí àɖe kunu le sukluɔ, biɔ Yehowa nɔ ana eo edɔngbegbe nɔ natɛnŋ axo nuxu. Àtɛnŋ agbebiɛ mɔ yi le na ye nunya nɔ yeawa ɖaŋ aɖe ye jixɔsewo mɛ nywiɖe. (Luiki 21:14, 15) Nɔ èle ŋshishi mɛ alo ègbɔjɔɔ, biɔ Yehowa nɔ akpedo eo nu nɔ nanu nyɔ lɔ nɔ Kristotɔ ɖe ci yí shin le gbɔngbɔn mɛ. Àtɛnŋ agbebiɔ Yehowa mɔ, yi le kpedo mɛ ci yejikɔ anu enyɔ lɔ nɔ nu, nɔ aɖo to ye yí amɔŋje enu ci yí wakɔ eye mɛ. Nɔ ènu ao jimɛnyɔwo nɔ Yehowa yí kpɔ lé eɖo ao gbedodoɖawo ŋci do yí lɔn mɛbuwo kpedo eo nuɔ, àkpɔɛ mɔ yedegbeci yeɖekɛ sugbɔ o.

7. Nyi èkpla so Mauricio kpɔwɛ lɔ mɛɔ?

⁷ Yehowa ɖo edɔ vevi ɖeka nɔ mì pleŋ. Àtɛnŋ akando ji mɔ, ékpɔ egbla ciwo pleŋ èdodoɔ yí wakɔ edɔwo le hamɛ lɔ mɛ koɖo le kunuɖegbe, yí wojenɔŋ ni. (Eha. 110:3) Lé edɔ cɛ wawa atɛnŋ akpedo eo nu nɔ ewakɔ nɔ eo mɔ yeci yeɖekɛɔ? Mìakpɔ nɔviŋsu jajɛ ɖeka ci yí tɔ mɔ Mauricio kpɔwɛ. * Ci Mauricio wa ʒinʒindoshimɛ ɖegbɔ dejinjin ɔ, yi xlɔ vevi ɖeka tɔ nyɔnɔnwi lɔ tatashi vivivi. Mauricio nu mɔ: “Ci ŋkpɔɛ mɔ yiso gbeɖe Yehowa ɖɛɔ, ŋdegbekando nyɛɖeki ji o. Ŋtɔ nyɛɖeki biɔbiɔ se mɔ natɛnŋ akpe ji yí awa do egbe ci ŋɖo nɔ Yehowa ji yí akpɔtɔ anɔ yi xomu lɔ mɛa? Ewa nɔŋ mɔ ŋci nyɛɖekɛ yí ŋbu mɔ mɛɖe deli yí atɛnŋ amɔŋje enu ci yí wakɔŋ mɛ o.” Nyi yí kpedo Mauricio nuɔ? Énu mɔ: “Ŋvaɖekɔ kunu sugbɔ doji sɔwu sa. Ecɛ kpedo ŋnu ŋsɔ susu so nyɛɖeki ji yí mi susu masɔgbewo ɖoɖo. Eji jɔnɔŋ nɔ ŋɖekɔ kunu koɖo mɛbuwo yí ŋdegbekpɔɛni mɔ ŋci nyɛɖekɛ sugbɔ o.” Nɔ mìdatɛnŋ aɖe kunu koɖo mìwo kpena xɔsetɔwo ŋmɛŋmɛ can ɔ, mìatɛnŋ awa kunuɖeɖe lɔkpa buwo koɖo wo shigbe kunuɖeɖe  to wema ŋwlɛŋwlɛ alo telefonu ji yí asɔ do ŋsɛn mìwonɔnɔwo. Nubu ci yí gbekpedo Mauricio nuɔ? Énu kpi mɔ: “Ŋvatɔ edɔ sugbɔ wawa le hamɛ lɔ mɛ hɛnnɛ. Nɔ ŋxɔ sukluviwo dɔ ɖeɔ, ŋjenɔ agbla yí drɛni do nywiɖe. Edɔ cɛwo na ŋkpɔɛ mɔ anyi nu kpekɔ nɔ Yehowa koɖo mɛbuwo.”

8. Lé ewanɔ nɔ mì nɔ mìtokɔ cukaɖa sɛnŋsɛnŋwo mɛɔ?

⁸ Mìnya mɔ cukaɖawo ava mì ji, ɖo mìle ŋkeke lɔwo vɔvɔnu. (2 Tim. 3:1) Vɔ cukaɖa ɖewo tɛnŋ va mì ji le avomɛ. Etɛnŋ nyi eho cukaɖawo, dɔ̀lele nyɔwo alo mìwo mɛ vevi ɖe ku. Nɔ evajɔ ahan ɔ, mìtɛnŋ gbɔjɔ alo alokɔ nu kpɔ, vevitɔ nɔ cukaɖa lɔwo va mì ji eɖekplɔɖedo alo do agbanu. Ci ele ahan can ɔ, mìaɖo ŋwi mɔ Yehowa nya enu ciwo mɛ mìtokɔ yí atɛnŋ akpedo mì nu mìato wo mɛ.

9. Dre efunkpekpe ciwo mɛ Job to.

⁹ Bu tamɛ kpɔ so lé Yehowa kpedo egbejinɔtɔ Job nu do. Cukaɖa sɛnŋsɛnŋwo va ji doju le hwenu kleŋ ɖe mɛ. Wonu nɔ Job mɔ wofi yi lanwo, wowu yi hwashiwo, yí ci yí gbeve wu ŋnɔwoɔ, eviɛ vevi lɔwo pleŋ ku. Enu cɛ lɔwo pleŋ jɔ do ji le ŋkeke ɖeka ji. (Job 1:13-19) Ci Job kpɔtɔ le enu ciwo yí jɔ do ji lɔ fankɔɔ, dejinjin gbɔxwe yí yiŋtɔ lé edɔ̀ vwin ɖeka ci yí na ese vevi haan. (Job 2:7) Enyɔ lɔwo wugan Job keke enu mɔ: “Anyi gbe nyɔŋ nɔŋ. Ŋdegbeji mɔ manɔ agbe o.”—Job 7:16, NWT.

10. Lé Yehowa kpedo Job nu do yí eto yi cukaɖawo mɛɔ? (Kpɔ foto ci yí le akpa lɔ ji.)

¹⁰ Yehowa nya enu ciwo mɛ Job tokɔ, deŋlɔbi o. Ci Yehowa lɔn Job ɔ, Éni enu ciwo yí eʒan keŋ asɔ to yi cukaɖa lɔ mɛ nywiɖe. Yehowa xo nuxu nɔ Job yí ɖo ŋwi Yi nunya mavɔmavɔ lɔ ni. Égbenu lé esɔ lɔnlɔn lenɔ bu nɔ enu ciwo ewa do agbeɛ mɛ ni. Éxo nuxu so elan gangan sugbɔ nu nɔ Job. (Job 38:1, 2; 39:9, 13, 19, 27; 40:15; 41:1, 2) Yehowa gbezan egbejinɔtɔ Eliwu yí edo ŋsɛn Job yí gbefa akɔn ni. Eliwu na kankandoji yi mɔ, tɛgbɛɛ yí Yehowa cunɔ shi nɔ Yi sɛntɔ ciwo yí donɔ ji le cukaɖawo mɛ. Yehowa gbena yí Eliwu sɔ lɔnlɔn nu enukplamunyɔ ɖewo nɔ Job. Eliwu kpedo Job nu nɔ ami susu sɔsɔ ɖo yiɖeki ji sugbɔ, ci eɖo ŋwi ni mɔ mìdenyi ŋɖe sɔ koɖo Yehowa xexegbɛ lɔ Watɔ o. (Job 37:14) Yehowa gbedɔ edɔ ɖeka Job, ádo gbe ɖaɖa do ta nɔ yi xlɔ ciwo yí wa afɛn wa nu. (Job 42:8-10) Lé Yehowa kpenɔdo mì nu do le egbɛ mɛ nɔ mìdo go cukaɖawoɔ?

11. Lé Bibla fanɔ akɔn nɔ mì do le cukaɖawo hwenuɔ?

¹¹ Yehowa dexonɔ nuxu nɔ mì tiin shigbe lé exo nuxu nɔ Job nɛ o, vɔ éxonɔ nuxu nɔ mì to yi Nyɔ Bibla ji. (Rɔm. 15:4) Éfa akɔn nɔ mì ci ena mì esɔ mɛ mɔkpɔkpɔ. Mìakpɔ nyɔ ɖewo le Bibla mɛ ciwo yí atɛnŋ afa akɔn nɔ mì le cukaɖawo hwenu. Yehowa na kankandoji mì le Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo mɛ mɔ, ŋɖekɛ deli keke je cukaɖa sɛnŋsɛnŋwo ji yí atɛnŋ ‘aklan mì le Mawu lɔnlɔn nu o.’ (Rɔm. 8:38, 39) Égbena kankandoji mì mɔ, yete “gogo amɛ ɖeka ɖeka ci yí [biɔ ye] alɔ̀du” le gbedodoɖa mɛ. (Eha. 145:18) Yehowa nu nɔ mì mɔ nɔ mìɖoŋ do ye nuɔ, mìatɛnŋ ado ji le cukaɖa ɖekpokpui mɛ gan yí akpɔkpɔ jijɔ nɔ mìkpekpeɛ fun can. (1 Kor. 10:13; Ʒaki 1:2, 12) Mawu Nyɔ lɔ gbeɖo ŋwi nɔ mì mɔ mìwo funkpekpewo dani tɛgbɛɛ o, yí wodenyi ŋɖe nɔ wosɔ wo sɔ koɖo enu ciwo Mawu avana mì le esɔ mɛ o. (2 Kor. 4:16-18) Yehowa gbena kankandoji mì mɔ  yeagu mɛ ciwo pleŋ yí na mìkpekpeɛ fun si, Satana Legba koɖo mɛ ciwo yí wawa nu shigbe yɛ hannɛ. (Eha. 37:10) Ètɛnŋ kpe ji yí lé Bibla kpukpui ɖewo ciwo atɛnŋ afa akɔn nɔ eo yí nado ji le cukaɖawo hwenu do susu mɛa?

12. Nyi Yehowa ji mɔ mìwo le wa keŋ aɖu le nɔ yi Nyɔ lɔ nywiɖeɔ?

¹² Yehowa ji mɔ mìwo le ɖo gamɛ ɖe ɖɛ yí asɔ hlɛnnɔ Bibla blaŋblaŋ yí agbebunɔ tamɛ kpɔ so enu ciwo mìhlɛn nu. Nɔ mìwakɔ do enu ciwo mìkplakɔ jiɔ, mìwo xɔse sɛnnɔŋ doji yí mìtenɔ gogo mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ. Ecɛ awɛ mɔ mìakpɔ ŋsɛn yí ado ji le cukaɖawo mɛ. Yehowa gbenanɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ mɛ ciwo yí kannɔdo yi Nyɔ lɔ ji. Yi gbɔngbɔn atɛnŋ “ana mì ŋsɛn ci yí wugan jɔjɔmɛtɔ” yí mìasɔ do ji le cukaɖa ɖekpokpui mɛ.—2 Kor. 4:7-10, NWT.

13. Lé gbɔngbɔnmɛŋɖuɖu ciwo yí “hwashi egbejinɔtɔ koɖo ŋɖɛnyatɔ lɔ” nanɔ mì kpenɔdo mì nu yí mìdonɔ ji le tetekpɔwo mɛ doɔ?

¹³ To Yehowa kpekpedonu mɛɔ, “hwashi egbejinɔtɔ koɖo ŋɖɛnyatɔ lɔ” wa wema koɖo video sugbɔ yí gbekpa eha sugbɔ ciwo yí akpedo mì nu mìwo xɔse asɛnŋ yí mìanɔ zanŋte le gbɔngbɔn mɛ. (Mt. 24:45, NWT) Mìɖo azannɔ enu cɛ ciwo Yehowa nanɔ mì nywiɖe. Nɔvinyɔnu ɖeka ci yí so États-Unis nu lé ekpɔkpɔ jijɔ do gbɔngbɔnmɛŋɖuɖu cɛwo nu do. Énu mɔ: “Le exwe 40 ciwo yí ŋwakɔ le Yehowa sɛnsɛn mɛ yɛɔ, ŋto tetekpɔ sugbɔsugbɔ mɛ ciwo yí do egbejinɔnɔ anyitɔ kpɔ.” Édo go cukaɖa sɛnŋsɛnŋwo: Tɔgbuiɛ le ehun mɛ yí ehunkutɔ ɖeka ci yí nu aha mu vagblɛ yí eku, nɔlɔ koɖo dalɔ lé dɔ̀ sɛnsinɖe keke ku yí kanŋsɛ do aya nɔ yiŋtɔ zeve. Nyi yí kpedo nu edo jiɔ? Éɖe mɛ mɔ: “Yehowa lenɔ be nɔŋ tegbɛɛ. Gbɔngbɔnmɛŋɖuɖu ciwo yí enanɔ mì to hwashi egbejinɔtɔ koɖo ŋɖɛnyatɔ lɔ ji kpedo ŋnu yí ŋdo ji. Edɔ yí natɛnŋ anu enyɔ ci han yí Job nu, énu mɔ: ‘Keke vaɖo hwecinu nakuɔ, ŋdatashi egbejinɔnɔ anyitɔ o!’”—Job 27:5, NWT.

14. Lé Yehowa zannɔ mìwo nɔviwo yí wokpenɔdo mì nu le tetekpɔwo mɛ doɔ? (1 Tɛsalonikitɔwo 4:9)

¹⁴ Yehowa nanɔ kpla yi mɛwo nɔ woalɔn wowonɔnɔwo, afa akɔn nɔ wowonɔnɔwo le hwenu sɛnŋsɛnŋwo mɛ. (2 Kor. 1:3, 4; hlɛn 1 Tɛsalonikitɔwo 4:9.) Shigbe Eliwu nɛɔ, mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo jinɔ veviɖe mɔ yewoakpedo mì  nu mìakpɔtɔ anɔ gbeji le cukaɖawo mɛ. (Edɔ. 14:22) Mìakpɔ lé nɔvi ciwo yí le hamɛ ɖekɛ mɛ koɖo Diane do ŋsɛn yi yí kpedo nu ekpɔtɔ sɛnŋ le gbɔngbɔn mɛ hwenu yí asuɔ lé edɔ̀ sɛnŋsɛnŋ ɖeka do. Énu mɔ: “Hwenɔnuɔ, egbɔnnu nɔ mì sugbɔ. Vɔ mìkpɔ Yehowa lɔ̀ le mìwo gbe mɛ, ɖo élɔn mì yí gbedo ŋsɛn mì le wleci sɛnŋ ŋtɔ́wo mɛ. Nɔviwo wa enu sugbɔ yí sɔ kpedo mì nu. Wovajinɔ mì kpɔ yí gbeyɔnɔ mì le telefonu ji; enu cɛwo pleŋ ci wowa kpedo mì nu mìdo ji. Ci ŋdatɛnŋ aku ehun ɔ, nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo je agbla kɔnɔŋ yi bɔbɔwo koɖo kunuɖegbe.” Ejɔnɔ ji nɔ mì mɔ mìɖo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu amɛlɔntɔwo le hamɛ lɔ mɛ!

15. Nyi yí taɖo mìkando ji mɔ mìatɛnŋ ado ji le cukaɖawo mɛɔ?

¹⁵ Mì pleŋ nya mɔ, mìwo ɖekaɖeka tɛnŋ vado go cukaɖa ɖe. Vɔ shigbe lé mìkplɛ nɛɔ, mìdaci mìwoɖekɛwo gbeɖe le cukaɖawo hwenu o. Shigbe vida amɛlɔntɔ nɛɔ, Yehowa cɔncɔn alɔ mì ji gashiagamɛ. Éle axa nɔ mì yí le gbesɔsɔ mɔ yeaɖo to mìwo kwifanwo yí gbejikɔ veviɖe mɔ yeado alɔ mì. (Ezai 43:2) Mìkando ji mɔ mìatɛnŋ ato cukaɖa ɖekpokpui mɛ, ɖo éna mì ŋɖekpokpui ci mìʒan keŋ ado ji. Éhun emɔ nɔ mì mɔ mìwo le do gbe ɖaɖa nɔ ye, éna mì Bibla, gbɔngbɔnmɛŋɖuɖu sugbɔ koɖo nɔvi amɛlɔntɔ ciwo yí kpenɔdo mì nu le cukaɖawo mɛ.

16. Lé mìawɛ yí Yehowa akpɔtɔ alenɔ bu nɔ mìɔ?

¹⁶ Ejɔnɔ ji nɔ mì sugbɔ mɔ mìɖo Eda ɖeka le jeŋkwi mɛ ci yí kpɔkpɔ mì ji. “Mawu nanɔ jijɔ kpɔkpɔ mì.” (Eha. 33:21) Nɔ mìzannɔ enu ciwo pleŋ Yehowa nakɔ mì asɔ kpedo mì nuɔ, anyi mìnukɔ ni mɔ ebulenamɛ yitɔ lɔ jeŋ nɔ mì. Ele mɔ mìwo can mìawa mìwo kpaxwe keŋ gbɔxwe akpɔtɔ anɔ Mawu lɔ̀ gɔnmɛ. Yi gɔnmɛ yí nyi kpɔ mɔ, nɔ mìtekpɔ yí kpɔtɔ sekɔ tonu nɔ Yehowa yí wakɔ enu ciwo yí jɔnɔ ji niɔ, ákpɔkpɔ mì ji tɛgbɛɛ!—1 Piɛ 3:12.