1. Tetekpɔ ci yí Ʒozɛfu do goɔ, yí lé ewa nu doɔ?

 ƷAKƆBU viɛ Ʒozɛfu do go tetekpɔ sɛnŋsɛnŋ ɖeka. Nyɔnu ɖeka nu ni mɔ: “Va mlɔ eba ji koɖo ŋ.” Nyɔnu lɔ yí nyi Ʒozɛfu xwetɔ Potifa ashiɛ. Ʒozɛfu gbe kpeŋ mɔ yedamlɔ anyi koɖi o. Mɛɖe tɛnŋ nu gbɛ mɔ, ‘Nyi yí taɖo Ʒozɛfu gbeɔ?’ Potifa deli o. Hwashi yí Ʒozɛfu nyi le axwe lɔ mɛ yí nɔ egbe enyɔ ci yí nyɔnu lɔ nukɔɔ, nyɔnu lɔ atɛnŋ ana agbe lɔ asɛnŋ ni. Ele ahan gan, ci nyɔnu lɔ ʒinʒin ɛ Ʒozɛfu ji zenɛniɖe mɔ yi le dɔn ye gbɔ can ɔ, égbe. Nyi yí taɖoɔ? Énu mɔ: “Ŋ de ɖo a dɔn ashiɛ gbɔ o! Enu vɔn yɔ. Agɔjeje do Mawu yɔ.”—Gɔnm. 39:7-12.

2. Lé Ʒozɛfu wɛ yí nya mɔ hashiwawa nyi enuvɔn wawa do Mawuɔ?

² Lé Ʒozɛfu wɛ yí nya mɔ hashiwawa nyi “enu vɔn” le ŋmɛ nɔ Mawuɔ? Exwe sanŋdi amɛve ɖewo godu keŋ gbɔxwe Yehowa vana Moizi Se lɔ ci mɛ enu le mɔ: “De ɖo a ji hashi o. De ɖo a do afɔ egbe o.” (Hun. 20:14) Vɔ Ʒozɛfu jeshi Yehowa ɖɛ sugbɔ yí nya lé ekpɔnɔ hashiwawa do. Le kpɔwɛ mɛ, Ʒozɛfu nya mɔ ŋsu ɖeka, nyɔnu ɖeka yí Yehowa ji mɔ woaɖe nɔnɔ yí anyi asu koɖo ashi. Áse lé Yehowa glɔn ta nɔ mamalɔ Sara zeve do yí etɛnŋ nɔ gbeji nɔ asuɔ. Ahanke Mawu gbewɛ nɔ Izaki ashiɛ Rebeka nɛ. (Gɔnm. 2:24; 12:14-20; 20:2-7; 26:6-11) Ci Ʒozɛfu bu tamɛ so enujɔjɔ ŋtɔ́wo nuɔ, énya enu ci Mawu kpɔnɔ mɔ yɛnyi enunywi koɖo enuvɔn. Ci Ʒozɛfu lɔn Mawuɔ, égbelɔn Yehowa se jɔjɔɛwo hɛnnɛ yí eɖui gligaan mɔ yeawa do wo ji.

3. Nyi nu mìakan seŋ so le nyɔta cɛ mɛɔ?

 ³ Enujɔjɔɛwawa jɔnɔ ji nɔ eoa? Mìkando ji mɔ ejɔnɔ ji nɔ eo. Vɔ ci mì pleŋ nyi nuvɔnmɛwoɔ, nɔ mìdenya wawaɔ, ale fafɛɖe mɔ mìavakpɔnɔ enujɔjɔɛwawa shigbe lé xexe lɔ kpɔɛni do nɛ. (Ezai 5:20; Rɔm. 12:2) Ecɛyɛɔ, mìakpɔ enu ci yí enujɔjɔɛwawa nyi koɖo nyɔna ciwo mìkpɔnɔ nɔ mìwanɔ enujɔjɔɛ. Mìagbekpɔ enu amɛtɔn ciwo mìatɛnŋ awa yí alɔn Yehowa sewo doji.

4. Susu dɔndɔn ci amɛ sugbɔ ɖo do enujɔjɔɛwawa nuɔ?

⁴ Nɔ womɔ mɛɖe nyi amɛjɔjɔɛɔ, amɛ sugbɔ tɛnŋ bu mɔ yɛnyi mɛ ci yí gangannɔ yiɖeki, donɔ hwɛ mɛbuwo alo kpɔnɔ yiɖeki mɔ yenyɔ wu mɛkpɛtɛwo. Vɔ Mawu delɔnnɔ adɛn ŋtɔ́wo ɖeeɖe o. Hwenu Yesu le nyigban jiɔ, édo hwɛ sɛnsɛnŋkɔnɔtɔwo, ɖo wowoŋtɔwo do wowo sewo kudo enujɔjɔɛwawa nu. (Ŋun. 7:16; Luiki 16:15) Mɛ ci yí wanɔ enunywi le ŋmɛ nɔ Yehowa dekpɔɛni mɔ yenyɔ wu mɛkpɛtɛwo gbeɖe o.

5. Sɔ koɖo Bibla ɖe, nyi yí enujɔjɔɛwawa nyiɔ? Na kpɔwɛ ɖewo.

⁵ Nɔnɔmɛ nywi ɖeka yí enujɔjɔɛwawa nyi. Enujɔjɔɛwawa gɔnmɛ yí nyi mɔ woawa enu ci Yehowa Mawu mɔ yɛnyɔ. Enyɔgbe ciwo wozan nɔ “enujɔjɔɛwawa” le Bibla mɛ gɔnmɛ yí nyi mɔ woanɔ agbe asɔ koɖo agbenywinɔnɔ se kɔyiji Yehowa tɔwo. Le kpɔwɛ mɛ, Yehowa nu mɔ enusatɔwo ɖo azan “gadanu ci yí sɔgbe.” (2 Ese. 25:15, NWT) Woatɛnŋ agbeɖe gɔnmɛ nɔ Ebre nyɔgbe ci gɔnmɛ woɖe mɔ “sɔgbe” mɔ “enujɔjɔɛ.” Eyi taɖo Kristotɔ ɖe ci yí ji mɔ yeanyi amɛjɔjɔɛ le ŋmɛ nɔ Mawu, ɖo atonɔ nyɔnɔnwi le ajɔnyɔwo mɛ. Nɔ mɛ ci yí lɔnnɔ enujɔjɔɛwawa kpɔ wowakɔ enumajɔmajɔ koɖo mɛɖeɔ, evenɔ nu. Mɛ ci yí nyi amɛjɔjɔɛ bunɔ tamɛ kpɔ so lé Yehowa akpɔ gbeta ciwo esɔsɔ do keŋ nɔ “á do jijɔ ni le emɔ ɖeshaɖe nu.”—Kol. 1:10.

6. Nyi yí taɖo mìatɛnŋ akando Yehowa sewo ji kudo enunywi koɖo enuvɔn nuɔ? (Ezai 55:8, 9)

⁶ Bibla nu mɔ Yehowa gbɔ yí enujɔjɔɛwawa so. Eyi taɖo woyɔɛ mɔ “mɛ ci gbɔ jɔjɔɛnyinyi le.” (Ʒer. 50:7, NWT) Yehowa yí nyi Enuwowatɔ, eyi taɖo eyi ɖekɛ kpaŋ yí atɛnŋ anu enu ci yí nyi enunywi koɖo enu ci yí nyi enuvɔn. Ci mìnyi nuvɔnmɛwo koɖo amɛmakpemakpewoɔ, mìdatɛnŋ anya enu ci yí nyi enunywi koɖo enu ci yí nyi enuvɔn o. Vɔ ci afɛn dele Yehowa yɛ nuɔ, yɛnya enu ci pɛpɛpɛ yí nyi enunywi koɖo enu ci yí nyi enuvɔn. (Elo. 14:12; hlɛn Ezai 55:8, 9.) Vɔ ci Mawu wa mì do yi nɔnɔmɛ nuɔ, mìatɛnŋ anɔ agbe asɔ koɖo yi se jɔjɔɛ lɔwo. (Gɔnm. 1:27) Yí mìjinɔ mɔ mìanɔ agbe ahan. Lɔnlɔn ci mìɖo nɔ mìwo Da lɔ dɔ mìtenɔkpɔ mɔ mìaɖyi lé mìakpe ji do.—Efe. 5:1.

7. Nyi yí taɖo mìʒan ese adodwiwoɔ? Na kpɔwɛ ɖewo.

⁷ Mìkpɔnɔ nyɔna nɔ mìwanɔ do ese ciwo Yehowa do kudo enunywi koɖo enuvɔn nu. Ènya enu ci yí taɖoa? Sɔɛ mɔ ehodadoxu ɖekaɖeka do yiŋtɔ sewo kudo kpɛnkpɛnmɛ ci yí anɔ ehoga alo wemaho ɖekaɖeka shi. Anɔ ahan anyɔa? Oo, ahɛn cakacaka va ehonyɔwo mɛ. Alo sɔɛ mɔ dotowo gbe mɔ yewodazɔn do edɔ̀dada sewo ji o, adɔ yí dɔ̀nɔ ɖewo tɛnŋ ku. Nɔ amɛwo do ese do lé woawa enuwo do nu yí enyɔ, yí wolɔn yí zɔnkɔ do jiɔ, eglɔnnɔ ta nɔ amɛ. Nɛnɛke yí ese ciwo yí Mawu do kuso enunywi koɖo enuvɔn nu glɔnnɔ ta nɔ mì nɛ.

8. Nyɔna ciwo yí le te kpɔ mɛ ciwo yí enujɔjɔɛwawa jɔnɔ ji nɔɔ?

 ⁸ Yehowa cunɔ shi nɔ mɛ ciwo yí jenɔ agbla yí wanɔ do yi sewo ji. Éɖo gbe mɔ: “Amɛ nywiwo a xɔ Mawu gbeɖu nyigban. Wo a nɔ̀ ji keke a sɔyì mavɔmavɔ.” (Eha. 37:29) Bui kpɔ yí akpɔ lé nɔviwawa, fafa koɖo jijɔ ani nɔ mɛshiamɛ lɔn yí wanɔ do Yehowa sewo ji ɖa? Agbe ŋtɔ́ han yí Yehowa ji mɔ eo le nɔ nɛ. Susu nywi sugbɔ li ciwo yí taɖo mì pleŋ ɖo alɔn enujɔjɔɛwawa. Lé mìawɛ yí enujɔjɔɛwawa ajɔnɔ ji nɔ mì dojiɔ? Mìakpɔ enu amɛtɔn ciwo yí mìatɛnŋ awa.

9. Nyi yí akpedo mì nu yí enujɔjɔɛwawa ajɔnɔ ji nɔ mìɔ?

⁹ Enu ŋkɔtɔ: Lɔn mɛ ci yí do ese lɔwo. Gbɔxwe enujɔjɔɛwawa ajɔkɔ ji nɔ mì dojiɔ, mìɖo ana lɔnlɔn ci mìɖo nɔ mɛ ci yí do ese so enunywi koɖo enuvɔn nu asɛnkɔŋ doji. Nɔ lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Yehowa sɛnkɔŋ dojiɔ, ahanke mìajijiɛ mɔ mìanɔ agbe asɔ koɖo yi se jɔjɔɛwo nɛ. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ Adamu koɖo Ɛva lɔn Yehowa saɔ, wodada le yi se ji kpɔ gbeɖe o.—Gɔnm. 3:1-6, 16-19.

10. Lé Abraxamu wɛ yí vajeshi Yehowa susuwo ɖɛ nywiɖe dojiɔ?

¹⁰ Le nyɔnɔnwi mɛɔ, mìdeji mɔ mìawa afɛn ci han yí Adamu koɖo Ɛva wa o. Nɔ mìkpɔtɔ kplanɔ nu so Yehowa nu, yí kpɔkpɔ jijɔ do yi nɔnɔmɛwo nu yí gbejejeɛ agbla keŋ amɔŋje lé ekpɔnɔ nuwo do mɛɔ, ana yí ŋtɔ́ han dajɔ do mì ji o. Nɔ mìwɛkɔ ahan ɔ, kankandoji li mɔ lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Yehowa asɛnsɛnŋ doji. Mìasɔ Abraxamu kpɔwɛ. Élɔn Yehowa nyɔnɔnwitɔ. Ci egbɔnnu nɔ Abraxamu mɔ amɔŋje Yehowa gbetasɔsɔwo mɛ gaɖewomɛ can ɔ, defɔn gu do Yehowa ji o. Ewaɖeɔ, te etekpɔ mɔ yeajeshi Yehowa ɖɛ nywiɖe doji. Le kpɔwɛ mɛ, hwenu ci yí Abraxamu se mɔ Yehowa sɔ gbeta mɔ yeagu Sodomu koɖo Gomoraɔ, évɔn doŋkɔ mɔ “Kojoɖotɔ nɔ nyigban lɔ keŋkeŋ” agu amɛjɔjɔɛ koɖo amɛvwin si. Ewa nɔ Abraxamu mɔ Yehowa datɛnŋ awa ahan o, eyi taɖo esɔ yiɖeki hwe yí biɔ enyɔ ɖekawo Yehowa se. Yehowa gbɔn ji ɖɛ yí ɖo ŋci ni. Eyi Abraxamu vado jeshi mɔ, Yehowa kpɔnɔ ji mɛ nɔ mɛɖekaɖeka yí debakanɔ amɛmanyaɖe koɖo nuvɔnwatɔ yí adɔn to nɔ wo gbeɖe o.—Gɔnm. 18:20-32.

11. Lé Abraxamu dasɛ do mɔ yelɔn Yehowa yí kando jiɔ?

¹¹ Seŋ ci Abraxamu kan koɖo Yehowa so Sodomu koɖo Gomora juwo nu wa dɔ do ji sugbɔ. Kankandoji li mɔ, évalɔn Dalɔ yí gbevabuini sɔwu sa. Exwe ɖewo goduɔ, wovado kankandoji ci Abraxamu ɖo do Yehowa nu kpɔ sɛnŋsɛnŋɖe. Yehowa nu ni mɔ, yi le sɔ Izaki eviɛ kuɖeka ci elɔn lɔ sa avɔn nɔ ye. Vɔ ecɛyɛ ci Abraxamu jeshi yi Mawu ɖɛ nywiɖeɔ, degbebiɔ enyɔ ɖe Yi se o. Étɔ wawa do enyɔ ci Yehowa nu ni ji zeɖeka. Kpɔ lé asekɔ vevi do hwenu edradra do nɔ edɔ ci wodɔɛ lɔ wawa ɖa! Abraxamu ɖo abu tamɛ kpɔ veviɖe so enu ci ekpla so Yehowa nu. Énya mɔ Yehowa dawa enumajɔmajɔ alo enu ci mɛ lɔnlɔn dele gbeɖe o. Le enyɔ ci apotru Pɔlu nu mɛɔ, Abraxamu nu le yiɖeki mɛ mɔ Yehowa asun ji afɔn ye viye lɔnlɔntɔ Izaki lɔ nɔ ye. (Ebre. 11:17-19) Nɛnɛke Yehowa ŋtɔ yí ɖo gbe mɔ Izaki anyi eda nɔ jukɔn ɖeka, vɔ Izaki deɖo evi ɖe ga ŋtɔ́ mɛ o. Abraxamu lɔn Yehowa, eyi taɖo ekando ji mɔ ye Daye awa  enujɔjɔɛ. Eyi ci enu lɔ gbɔnnu ni can ɔ, xɔse dɔ yí ewa do ji.—Gɔnm. 22:1-12.

12. Lé mìatɛnŋ asran Abraxamu doɔ? (Ehajiji Wema 73:28)

¹² Lé mìatɛnŋ asran Abraxamu doɔ? Shigbe Abraxamu nɛɔ, mìɖo akpɔtɔ akplakpla nu so Yehowa nu. Nɔ mìwɛni ahan ɔ, mìate gogui yí lɔnlɔn ci mìɖo ni asɛnkɔŋ doji. (Hlɛn Ehajiji Wema 73:28.) Mìana kpla ayexadohwɛnamɛnu mìwotɔ yí akpɔnɔ enuwo shigbe lé Mawu kpɔnɔ wo do nɛ. (Ebre. 5:14) Ecɛ awɛ mɔ nɔ mɛɖe tekpɔ mɔ yeado mì nɔ mìawa enudɔndɔn ɔ, mìagbe. Mìdaji gbeɖe mɔ mìawa ŋɖe ci yí adɔ mìwo Da ase vevi yí adahɛn ekacaca ci yí le gblamɛ nɔ mìwo koɖo yɛ o. Nubu ci mìatɛnŋ awa asɔ dasɛ mɔ enujɔjɔɛwawa jɔnɔ ji nɔ mìɔ?

13. Lé mìawɛ yí awakɔ enujɔjɔɛ dojiɔ? (Elododo Wema 15:9)

¹³ Enu amɛvetɔ: Tekpɔ nɔ enujɔjɔɛwawa ajɔnɔ ji nɔ eo ŋkeke ɖeka duu. Nɔ mìji mɔ lanmɛ asɛnŋ nɔ mìɔ, mìɖo atekpɔ yí atenɔ kanmɛ ŋkeŋke; ahanke mìɖo aje agbla yí enu ci Yehowa mɔ yinyɔ wawa ɖo ajɔnɔ ji nɔ mì nɛ. Mìɖo aje agbla yí awɛni ŋkeŋke. Yehowa senɔ enu gɔnmɛ nɔ amɛ, eyi taɖo datɛnŋ amɔ mìwo le wa enu ci yí wugan mì gbeɖe o. (Eha. 103:14) Éna kankandoji mì mɔ, yelɔnnɔ “amɛ ciwo yí je agbla yí wa enu nywi.” (Hlɛn Elododo Wema 15:9.) Nɔ mìteteɛkpɔ mɔ mìawa do tajinu ɖe ji le Yehowa sɛnsɛn mɛɔ, mìdonɔ gbla veviɖe keŋ awa do ji. Ahanke ele, nɔ mìdodoɔ gbla mɔ mìawa enujɔjɔɛ nɛ. Yehowa agbɔn ji ɖɛ nɔ mì yí akpedo mì nu mìawa ŋkɔyiyi yí awakɔ enunywi doji.—Eha. 84:5, 7.

14. Nyi yí “jɔjɔɛnyinyi kɔntakpoxɔnu” nyiɔ, yí nyi yí taɖo mìʒin ɔ?

¹⁴ Yehowa ɖonɔ ŋwi nɔ mì koɖo lɔnlɔn mɔ ci yemɔ mìwo le wa enujɔjɔɛɔ, de agban enyi yí akpɛn mì o. (1 Ʒan 5:3) Vɔ aglɔn ta nɔ mì yɔ, yí mìʒan etaglɔnnamɛ ŋtɔ́ ŋkeke ɖeka duu. Èɖo ŋwi gbɔngbɔn mɛ hwawanu ciwo nu apotru Pɔlu xo nuxu soa? (Efe. 6:14-18) Akpaxwe ci yí glɔnnɔ eta nɔ eji sɔja lɔ tɔɔ? “Jɔjɔɛnyinyi  kɔntakpoxɔnu” yɔ, eyi le dumɛ nɔ Yehowa se jɔjɔɛwo. Shigbe lé akɔntakpoxɔnu glɔnnɔ eta nɔ eji nɛɔ, ahanke Yehowa se jɔjɔɛwo can aglɔn ta nɔ ao kpɔwɛ ji lɔ nɛ; eyi nyi mɛ ci ènyi le xomɛ. Eyi taɖo ele veviɖe mɔ jɔjɔɛnyinyi kɔntakpoxɔnu ɖo anɔ ao gbɔngbɔn mɛ hwawanuwo mɛ.—Elo. 4:23.

15. Lé àwɛ ado jɔjɔɛnyinyi kɔntakpoxɔnu lɔɔ?

¹⁵ Lé àwɛ ado jɔjɔɛnyinyi kɔntakpoxɔnu lɔɔ? Àtɛnŋ adui nɔ èwanɔ do Mawu sewo ji le gbeta ciwo yí èsɔnɔ ŋkeŋke mɛ. Nɔ èbukɔ tamɛ kpɔ so enyɔ ciwo yí anunɔ, eha ciwo yí àse, enu ciwo àkpɔ asɔ ɖe aye daɖɛ alo wema ciwo yí àhlɛn nuɔ, biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Nyi ŋjikɔ asɔ do anyi ji mɛɔ? Enu cɛ ajɔ ji nɔ Yehowaa? Alo enu ciwo Yehowa mɔ wonyi enumajɔmajɔ shigbe gbɔdɔndɔn masɔkoɖose, tamɛsɛnnuwawa, ŋbia alo amɛɖekɛtɔnyanya yí bɔ le mɛa?’ (Fili. 4:8) Nɔ gbeta ciwo yí èsɔnɔ sɔgbe koɖo Yehowa droɔ, anyi ètatashi eoɖeki nɔ ese jɔjɔɛ yitɔwo aglɔn ta nɔ ao ji.

16-17. Lé Ezai 48:18 na mìkando ji mɔ mìatɛnŋ awanɔ do Yehowa sewo ji keke asɔyi mavɔɔ?

¹⁶ Taŋfuin èbiɔkɔ eoɖeki se mɔ, nɔ azanwo vayikɔ yí exwewo vayikɔ ɖe, yeatɛnŋ anɔkɔ agbe asɔ koɖo Yehowa se jɔjɔɛwoa? Kpɔ kpɔwɛ ɖeka ci Yehowa zan le Ezai 48:18 mɛ. (Hlin le NWT mɛ.) Yehowa ɖo gbe mɔ jɔjɔɛnyinyi mìwotɔ ale “shigbe axu blablawo nɛ.” Kpɔɛ le susu mɛ mɔ, yele te le axutu yí kpɔkpɔɛ eblakɔ gashiagamɛ etemaci. Vɔ ci èle nɔtɔxu ci yí fafa le ɖe, àvavɔn yí amɔ gbeɖekaɔ, axu lɔ avami blabla kpɔa? Oo! Ènya mɔ exwe kotokun nɛniɖe yí nyi nɔ yí axu bla yí vagbannɔ do ago ji gbɛmɛgbɛmɛ yí yɛakpɔtɔ ale ji keke asɔyi mavɔ.

¹⁷ Ao jɔjɔɛnyinyi atɛnŋ ale shigbe axu blablawo nɛ. Léɔ? Nɔ èjikɔ asɔ gbeta ɖeɔ, ŋkɔtɔɔ, kpɔ mɔ nyi Yehowa aji mɔ ye le wa ma. Yi goduɔ, wa do ji. Nɔ wawa do gbeta lɔ ji agbɔnnu nɔ eo can ɔ, kando ji mɔ Edao amɛlɔntɔ lɔ li gashiagamɛ yí ado ŋsɛn eo yí akpedo eo nu nakpɔtɔ awanɔ enujɔjɔɛ ŋkeke ɖeka duu.—Ezai 40:29-31.

18. Nyi yí taɖo mìdeɖo asɔ mìwoŋtɔwo sewo aɖo kojo nɔ mɛbuwoɔ?

¹⁸ Enu amɛtɔntɔ: Tashi Yehowa nɔ asɔ gbeta so mɛ ci yí wakɔ nunywi alo nuvɔn nu. Ci mìjekɔ agbla veviɖe mɔ mìawa do Yehowa se jɔjɔɛwo jiɔ, mìdeɖo adonɔ hwɛ mɛbuwo yí abu mɔ mìwo yí nyi amɛjɔjɔɛ wu mɛkpɛtɛwo o. Mìdeɖo akpɔkpɔ mɛkpɛtɛwo do enugbali ji yí asɔ mìwoŋtɔwo sewo aɖoɖoɔ kojo nɔ wo o, vɔ mìɖo aɖo ŋwi mɔ, Yehowa yí nyi “Kojoɖotɔ nɔ nyigban lɔ keŋkeŋ.” (Gɔnm. 18:25) Yehowa dedɔ mì kojoɖoɖo ŋtɔ́ o. Eyi taɖo Yesu nu mɔ: “Mí ŋgbe ɖo kojo nɔ amɛbuwo, nɔ Mawu ŋgbe va ɖo kojo nɔ mí o.”—Mt. 7:1. *

19. Lé Ʒozɛfu dasɛ do mɔ yekando kojoɖoɖo Yehowa tɔ jiɔ?

¹⁹ Mìagbesɔ amɛjɔjɔɛ Ʒozɛfu kpɔwɛ. Deɖonɔ kojo nɔ mɛbuwo o, mɛ ciwo yí wa nuvɔn di can. Fofoɔwo do aya ni, sɛ do hwashigbemɛ yí nu nɔ wowo da mɔ yiku. Exwe ɖewo goduɔ, Ʒozɛfu vale ju koɖo yi xomumɛtɔwo. Ecɛyɛɔ, évanyi acɛkpatɔ ŋsɛntɔnɔ ɖeka yí atɛnŋ  aɖo kojo sɛnŋsɛnŋ nɔ fofoɔwo yí aɖe fi do enu ci wowa ni nu. Ŋtɔ́ pɛɛ Ʒozɛfu fofoɔwo vɔnvɔn nɔ nɛ, ci wotrɔ ji mɛ nyɔnɔnwitɔ can. Vɔ Ʒozɛfu nu nɔ wo mɔ: “Mí ŋgbe vɔn o. Ŋ de nyi Mawu o.” (Gɔnm. 37:18-20, 27, 28, 31-35; 50:15-21) Ʒozɛfu sɔ yiɖeki hwe yí nya mɔ Yehowa ɖekɛ yí ɖo acɛ aɖo kojo nɔ ye fofowo.

20-21. Lé mìawɛ yí mìdakpɔnɔ mìwoɖekiwo mɔ mìjɔ wu mɛkpɛtɛwoɔ?

²⁰ Shigbe Ʒozɛfu nɛɔ, mìgbenɔ nyɔwo do alɔmɛ nɔ Yehowa yí nyanɔ mɔ eyi aɖo kojo. Le kpɔwɛ mɛ, mìdenunɔ mɔ mìnya enu ci yí taɖo nɔviŋsu cɛ alo nɔvinyɔnu cɛ wakɔ nu ahan o. Mìdatɛnŋ anya enu ciwo yí le eji mɛ nɔ amɛwo o, Yehowa ɖekɛ yí nyanɔ “susu nyɔnɔnwitɔ ciwo yí agbetɔwo sɔ wanɔ enuwo.” (Elo. 16:2) Élɔnnɔ mɛɖekpokpui, dekpɔnɔ do fini amɛ lɔ so koɖo kɔta ci mɛ tɔ enyi nu o. Yehowa donɔ ŋsɛn mì mɔ, mìwo le “hun [mìwo] jiwo mɛ fafɛɖe.” (2 Kor. 6:13) Mìjinɔ mɔ mìalɔn mìwo gbɔngbɔn mɛ xomu lɔ mɛ tɔwo pleŋ yí mìdaɖonɔ kojo nɔ wo o.

²¹ Ecɛ gbedasɛ hɛnnɛ mɔ, mìdeɖo aɖonɔ kojo nɔ mɛ ciwo yí denyi Yehowa Kunuɖetɔwo o. (1 Tim. 2:3, 4) Èdo hwɛ ao xomumɛtɔ ɖe ci yí dele nyɔnɔnwi lɔ mɛ yí nu mɔ, “Mɛ ŋnɔ yɛ dava nyɔnɔnwi lɔ mɛ kpɔa?” Oo, nɔ èwɛ ahan ɔ, anyi èyiyiɛ go yí nukɔ mɔ yenyi amɛjɔjɔɛ wu mɛkpɛtɛwo. Vɔ Yehowa kpɔtɔ “byɔbyɔ amɛ ɖeka ɖeka le xexe cɛ mɛ nɔ a trɔ jimɛ.” (Edɔ. 17:30) Ðonɔ ŋwi gashiagamɛ mɔ kpɔkpɔɛ mɔ yenyi amɛjɔjɔɛ wu mɛkpɛtɛwo nyi enumajɔmajɔ wawa.

22. Nyi yí taɖo èɖui mɔ yeawanɔ enujɔjɔɛɔ?

²² Nɔ wawa do ese ciwo Yehowa do so enujɔjɔɛwawa nu jɔnɔ ji nɔ mìɔ, ana mìakpɔ jijɔ yí agbenyi kpɔwɛ nywi nɔ mɛbuwo yí woalɔn mì yí Mawu can agbelɔn mì doji. Mína nɔ “enujɔjɔɛ shive koɖo enujɔjɔɛ shikɔ [a]ciciɛ” mì tɛgbɛɛ. (Mt. 5:6) Kando ji mɔ Yehowa nya egbla ciwo èdodoɔ yí awa enujɔjɔɛ, yí ci ètekpɔ yí wɛwɛɔ, ejɔkɔ ji ni. Nyɔnɔnwi enyi mɔ xexe cɛ mɛ tɔwo fɔn yí wakɔ enumajɔmajɔ doji tɛgbɛɛ, gan ŋgbevɔn o. Ðonɔ ŋwi gashiagamɛ mɔ, “Tɔhonɔ lɔnnɔ amɛ nywiwo.”—Eha. 146:8.