1. Bubu ci yí le mì nuɔ?

BUBU gangan yí enyi nɔ mì mɔ mìle Yehowa hamɛ lɔ mɛ! Mìle gbɔngbɔnmɛ paradiso mɛ yí amɛ fafa koɖo amɛ kpɔjijɔwo trɔdo mì. Èɖo texwe ɖe le hamɛ lɔ mɛa?

2. Kpɔwɛ ci apotru Pɔlu zan zenɛniɖe le yi gbɔngbɔnmɛ lɛtawo mɛɔ?

² Mìatɛnŋ akpla nu sugbɔ so nyɔ cɛ nu, le kpɔwɛ ɖeka ci apotru Pɔlu wa zenɛniɖe le yi gbɔngbɔnmɛ lɛtawo mɛ. Le lɛta lɔwo mɛɔ, Pɔlu sɔ hamɛ lɔ sɔ koɖo agbetɔ lankpu. Égbesɔ mɛshiamɛ ci yí le hamɛ lɔ mɛ sɔ koɖo agbetɔ ŋcinuwo.—Rɔm. 12:4-8; 1 Kor. 12:12-27; Efe. 4:16.

3. Enu amɛtɔn ciwo yí mìakpla le nyɔta cɛ mɛɔ?

³ Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ enuvevi amɛtɔn ciwo mìatɛnŋ akpla so Pɔlu kpɔwɛ lɔ mɛ. Doŋkɔɔ, mìakpla mɔ mɛshiamɛ ɖo yi texwe * le Yehowa hamɛ lɔ mɛ. Evetɔɔ, mìakpɔ enu ci mìatɛnŋ awa nɔ mìsekɔ le mìwoɖekiwo mɛ mɔ mìdeɖo texwe ɖe le hamɛ lɔ mɛ o. Yí etɔntɔ lɔɔ, mìakpɔ enu ci yí taɖo mìɖo akpe ŋkuvi do edɔ ci Yehowa ɖo nɔ mì le hamɛ lɔ mɛ yí awɛni nywiɖe.

4. Nyi yí Rɔmatɔwo 12:4, 5 kpla mìɔ?

⁴ Enu ŋkɔtɔ ci mìatɛnŋ akpla le Pɔlu kpɔwɛ lɔ mɛ yí nyi mɔ, mìwo domɛtɔ ɖeshiaɖe ɖo texwe vevi ɖeka le Yehowa xomu lɔ mɛ. Pɔlu tɔ yi kpɔwɛ lɔ ji mɔ: “Le lankpu ɖeka mɛ ɔ, mí ɖo ŋcinu sugbɔ. Vɔ, ŋcinu lɔwo de wanɔ edɔ ɖekaŋmɛ o. Nɛnɛke ɔ, ci mì sugbɔ ɔ, mì nyi lankpu ɖeka kpaŋ koɖo Kristo, yí mì pleŋ mì nyi ŋcinu nɔ mìwonɔnɔwo.” (Rɔm. 12:4, 5) Pɔlu nyɔ lɔ gɔnmɛ ɖe? Texwe ci yí le mɛɖekamɛɖeka shi le hamɛ lɔ mɛ to vovo, gan mì pleŋ yí le veviɖe.

5. “Enunana” ciwo yí Yehowa na hamɛ lɔɔ?

⁵ Nɔ èbukɔ tamɛ kpɔ so mɛ ciwo yí ɖo texwe ɖe le hamɛ lɔ mɛ nuɔ, ao susu ayi mɛ ciwo yí xɔkɔ ŋkɔ ji zeɖeka. (1 Tɛs. 5:12; Ebre. 13:17) Le nyɔnɔnwi mɛɔ, Yehowa to Kristo ji yí na “enunana [ci yí nyi] amɛwo” Yi hamɛ lɔ. (Efe. 4:8) Dɔjikpɔha mɛ tɔwo, wowo kpedonutɔwo, Alɔjedɔwaxu Jikpɔgbɛ mɛ tɔwo, ekán lɔ mɛ hamɛwo jikpɔtɔwo, sumɔsumɔ suklu nukplamɛtɔwo, hamɛmɛshinshinwo koɖo sumɔsumɔdɔwatɔwo yí nyi “enunana [ciwo yí nyi] amɛwo.” Gbɔngbɔn kɔkɔɛ yí ɖo nɔviŋsu cɛwo pleŋ nɔ woale bu nɔ Yehowa lɛngbɔ vevi lɔwo keŋ ado ŋsɛn hamɛ lɔ.—1 Piɛ 5:2, 3.

6. Sɔ koɖo 1 Tɛsalonikitɔwo 2:6-8 ɖe, nyi yí nɔviŋsu ciwo yí gbɔngbɔn kɔkɔɛ ɖo agbanleamɛjitɔxu tekpɔ yí wanɔɔ?

⁶ Gbɔngbɔn kɔkɔɛ yí ɖonɔ nɔviŋsuwo nɔ woasɔ agbanleamɛji vovovowo. Shigbe lé alɔwo koɖo afɔwo nyi akpaxwe vovovowo nɔ gbaza, gan yí wanɔ dɔ nɔ gbaza lɔ pleŋ akpɔ nyɔna so mɛɔ, ahanke nɔviŋsu ciwo gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ ɖo wanɔ dɔ veviɖe nɔ hamɛ lɔ pleŋ akpɔ nyɔna so mɛ nɛ. Wodejinɔ wowoŋtɔwo kanfukanfu o. Vɔ wotenɔkpɔ mɔ yewoado ŋsɛn yewo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo. (Hlɛn 1 Tɛsalonikitɔwo 2:6-8.) Mìdo akpe nɔ Yehowa mɔ éna mì nɔviŋsu cɛwo ciwo yí je, ciwo yí sɔ mɛbuwo nyɔna ɖonɔ ŋkɔ nɔ wowo tɔ!

7. Enunywi ciwo gashiagamɛ sumɔsumɔdɔwatɔ sugbɔ kpɔkɔɔ?

⁷ Wotɛnŋ ɖo mɛɖewo nɔ woanyi eŋɛnywidratɔ ejugodutɔwo, mɔɖetɔ veviwo alo gbeshiagbe mɔɖetɔwo le hamɛ lɔ mɛ. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo sɔ eŋɛnywidradradɔ lɔ koɖo nukplaviwowawadɔ lɔ wa gashiagamɛ dɔ le xexeɛ pleŋ mɛ. Ecɛ na wokpedo amɛ sugbɔ nu yí wovanyi Kristo Yesu nukplaviwo. Ci gashiagamɛ ŋɛnywidratɔ sugbɔtɔ deɖo ŋcilanmɛnu sugbɔ can ɔ, Yehowa na enunywi sugbɔ wo le agbemɛ. (Maki 10:29, 30) Mìlɔn nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu vevi cɛwo yí dokɔ akpe mɔ wole hamɛ lɔ mɛ!

8. Nyi yí taɖo eŋɛnywidratɔ ɖeshiaɖe le veviɖe nɔ Yehowaɔ?

⁸ Nɔviŋsu ciwo yí woɖo agbanleamɛjitɔxuwo koɖo gashiagamɛ sumɔsumɔdɔwatɔwo ɖekɛ yí ɖo texwe le hamɛ lɔ mɛa? Oo, denyi wowo ɖekɛ yɔ o! Eŋɛnywidratɔ ɖeshiaɖe le veviɖe nɔ Mawu koɖo hamɛ lɔ. (Rɔm. 10:15; 1 Kor. 3:6-9) Ðo nukplaviwowawa nɔ mìwo Xwetɔ Yesu Kristo nyi ɖeka le hamɛ lɔ tajinu vevitɔwo mɛ. (Mt. 28:19, 20; 1 Tim. 2:4) Mɛ ciwo pleŋ yí ɖenɔ kunu, eŋɛnywidratɔ waӡinӡindoshimɛ koɖo ciwo yí dewa ӡinӡindoshimɛwo can, tekpɔ yí sɔ edɔ cɛ ɖo texwe ŋkɔtɔ le agbemɛ.—Mt. 24:14.

9. Nyi yí taɖo mìlɔn mìwo nɔvinyɔnu Kristotɔwoɔ?

 ⁹ Yehowa sɔ texwe ɖeka ci nu bubu le na nɔvinyɔnu Kristotɔwo le hamɛ lɔ mɛ. Nyɔnu leasuxwewo, vinɔwo, kposhuwo koɖo nɔvinyɔnu trɛnnɔ cɛ ciwo yí sinkɔ le egbejinɔnɔ mɛ le veviɖe ni. Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo xo nuxu so nyɔnu nywi sugbɔ ciwo yí do jijɔ nɔ Mawu nu. Wokanfu wo mɔ woɖo kpɔwɛ nywi le nunya, xɔse, ezolelanmɛ, edɔngbegbe, xomɛvuwawa koɖo edɔ nywiwo wawa mɛ. (Luiki 8:2, 3; Edɔ. 16:14, 15; Rɔm. 16:3, 6; Fili. 4:3; Ebre. 11:11, 31, 35) Mìdokɔ akpe sugbɔ nɔ Yehowa mɔ mìɖo nyɔnu Kristotɔ ciwo yí ɖo nɔnɔmɛ nywi cɛwo le mìwo hamɛwo mɛ!

10. Nyi yí taɖo mìlɔn amɛshinshinwoɔ?

¹⁰ Shicu enyi nɔ mì mɔ amɛshinshin sugbɔ le hamɛ lɔ mɛ. Le hamɛ ɖewo mɛɔ, nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu shinshinwo sɛn Yehowa le egbejinɔnɔ mɛ le wowo gbemɛ pleŋ. Taŋfuin amɛshinshin ɖewo kpla nyɔnɔnwi lɔ dejinjin o. Shinshin tɛnŋ na sugbɔtɔ dokɔ go lanmɛsɛn cukaɖawo. Cukaɖa lɔwo tɛnŋ gble ka kpɔtɔ nɔ edɔ ciwo woatɛnŋ awa le hamɛ lɔ koɖo kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ. Ele ahan gan, amɛshinshin cɛwo wakɔ ci ji wosun le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ yí gbezankɔ wowo ŋsɛn keŋkeŋ sɔ dokɔ ŋsɛn mɛbuwo yí gbenakɔ kpla wo! Mìkpɔkɔ nyɔna so wowo nutɔxukpɔkpɔwo mɛ. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, wonya kpɔkpɔ nɔ Yehowa koɖo mìwo can.—Elo. 16:31.

11-12. Lé jajɛ ciwo yí le ao hamɛ lɔ mɛ donɔ ŋsɛn eo doɔ?

¹¹ Bu tamɛ kpɔ so jajɛwo nu hɛnnɛ. Wodokɔ go cukaɖa sugbɔ, ɖo woshinkɔ le xexe ci Satana Legba kpakɔ acɛ nɔ mɛ yí xexeɛmɛnunya kpɔkɔ ŋsɛn do amɛwo ji. (1 Ӡan 5:19) Vɔ nɔ mìkpɔ jajɛ cɛwo yí woɖokɔ enyɔ ŋci le bɔbɔwo, ɖekɔ kunu alo hwlɛnkɔ ta nɔ wowo jixɔsewo koɖo edɔngbegbeɔ, edonɔ ŋsɛn mì pleŋ. Ɛɛ, míwo jajɛwo, míɖo texwe vevi ɖeka le Yehowa hamɛ lɔ mɛ!—Eha. 8:2.

 ¹² Vɔ, egbɔnnɔnu nɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ɖewo mɔ woakpɔɛ mɔ yewole veviɖe nɔ hamɛ lɔ. Nyi yí atɛnŋ akpedo mìwo domɛtɔ ɖeshiaɖe nu yí mìakando ji mɔ mìɖo texwe ɖe le hamɛ lɔ mɛɔ? Mína mìakpɔɛ ɖa.

13-14. Nyi yí taɖo mɛɖewo tɛnŋ kpɔɛ mɔ yewodele veviɖe nɔ hamɛ lɔɔ?

¹³ Do jeshi enu amɛvetɔ ci mìatɛnŋ akpla so Pɔlu kpɔwɛ lɔ mɛ. Édɔn susu yí cukaɖa ci amɛ sugbɔ donɔ go le egbɛmɛ ji, eyi nyi mɔ wodetɛnŋ kannɔdo ji mɔ yewole veviɖe nɔ hamɛ lɔ o. Pɔlu ŋwlɛ mɔ: “Taŋfwin afɔ a nu mɔ: ‘Ci ŋ de nyi alɔ̀ ɔ, ŋ de nyi lankpu ŋcinu ɖe o.’ Vɔ, dá tɛnŋ sunji mɔ ye de nyi lankpu ŋcinu ɖe o. Taŋfwin eto a nu mɔ: ‘Ci ŋ de nyi ŋkuvi ɔ, ŋ de nyi lankpu ŋcinu ɖe o.’ Nɛnɛke, dá tɛnŋ sunji mɔ ye de nyi lankpu ŋcinu ɖe nɛ.” (1 Kor. 12:15, 16) Nyi Pɔlu ji mɔ yeakpla mìɔ?

¹⁴ Nɔ èsɔ eoɖeki sɔnɔ koɖo mɛbuwo le hamɛ lɔ mɛɔ, àtɛnŋ avatɔ kpɔkpɔɛ mɔ yedele veviɖe o. Mɛɖewo tɛnŋ nyi enukplamɛtɔ bibi, mɛbuwo wanɔ totowo nywiɖe yí ebuwo fanɔ akɔn nɔ amɛ yí gbedonɔ ŋsɛn amɛ nywiɖe. Taŋfuin èkpɔɛ mɔ yedewanɔ nu cɛwo nywiɖe shigbe wowo hannɛ o. Edasɛ mɔ èsɔ eoɖeki hwe yí jeshi sɛnxu nɔ eoɖeki. (Fili. 2:3) Vɔ nya wawa. Nɔ gashiagamɛ yí èsɔ eoɖeki sɔnɔ koɖo mɛ ciwo yí ɖo enujikpekpe nywiwoɔ, àvagbɔjɔ. Shigbe lé Pɔlu nui nɛɔ, àtɛnŋ agbese le eoɖeki mɛ mɔ yedeɖo texwe ɖe le hamɛ lɔ mɛ kpetii o. Nyi yí atɛnŋ akpedo eo nu yí naɖu seselelanmɛ cɛwo jiɔ?

15. Sɔ koɖo 1 Korɛntitɔwo 12:4-11 ɖe, nyi mìɖo ado jeshi so enunana ɖekpokpui ci yí le mì shi nuɔ?

¹⁵ Bu nyɔ cɛ kpɔ: Yehowa na gbɔngbɔn kɔkɔɛ nunana jiŋwo exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔ ɖewo, vɔ wo pleŋ dexɔ nunana ɖekɛŋmɛwo o. (Hlɛn 1 Korɛntitɔwo 12:4-11.) Yehowa na enunana koɖo enujikpekpe vovovo wo, vɔ Kristotɔ  ɖeshiaɖe le veviɖe ni. Egbɛɔ, mìdexɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ nunana jiŋwo o. Vɔ gɔnmɛɖose lɔ detrɔ o. Taŋfuin mìdeɖo enujikpekpe ɖekɛŋmɛwo o, gan mì pleŋ le veviɖe nɔ Yehowa.

16. Apotru Pɔlu nukplamu ci ji mìɖo awa doɔ?

¹⁶ Mìdasɔ mìwoɖekiwo sɔnɔ kpɔ koɖo Kristotɔ buwo o, vɔ mìɖo awa do apotru Pɔlu nukplamu ci yí so gbɔngbɔnmɛ ji, émɔ: “Amɛ ɖe de ɖo a sɔ yiɖeki sɔ sɔkpɔ koɖo amɛ buwo o. Amɛ ɖeka ɖo a yì yiɖekimɛ kpɔ nɔ enu ciwo yí é wanɔ. Wana hunnɔ tɛnŋ dɔ yí a kpɔ jijɔ do yiɖeki nu nɔ enu ciwo yí é wanɔ.”—Gal. 6:4.

17. Nyɔna ciwo yí mìakpɔ nɔ mìwa do Pɔlu nukplamu jiɔ?

¹⁷ Nɔ mìwa do Pɔlu nukplamu ci yí so gbɔngbɔnmɛ ji yí gbeje mìwoŋtɔwo nuwanawo mɛ kpɔɔ, mìtɛnŋ vatɔ kpɔkpɔɛ mɔ mìɖo nunana koɖo enujikpekpe ɖewo ciwo yí to vo nɔ mɛbuwo tɔ. Le kpɔwɛ mɛ, taŋfuin hamɛmɛshinshin ɖe debi le nuxuxoxo mɛ le kplɔnta o, vɔ étɛnŋ bi le nukplaviwowawadɔ lɔ mɛ nywiɖe. Alo detɛnŋ wanɔ totowo nywiɖe shigbe hamɛmɛshinshin ɖewo nɛ o, vɔ étɛnŋ nyi hamɛmɛshinshin ci yí lɔnnɔ amɛ yí gbewanɔ xomɛvu yí eŋɛnywidratɔwo goguini fafɛɖe keŋ xɔnɔ Bibla mɛ nukplamu nywiwo. Alo wotɛnŋ jeshi ɖɛ mɔ yɛxɔnɔ mɛdruwo nywiɖe. (Ebre. 13:2, 16) Nɔ mìkpɔ mìwoŋtɔwo nujikpekpewo gbajɛɛɔ, mìakpɔ susu nywi ci yí taɖo mìavoŋ awa ci ji mìkpe nɔ hame lɔ. Yí kankandojitɔɔ, mìdagbehwanŋ nɔvi ciwo yí ɖo enujikpekpe ciwo yí to akpo nɔ mìwo tɔ o.

18. Lé mìawɛ nɔ mìwo nujikpekpewo anyɔ dojiɔ?

¹⁸ Nɔ egbenyi texwe ɖe yí le mì shi le hamɛ lɔ mɛ can ɔ, mì pleŋ ɖo aji mɔ mìwo sumɔsumɔdɔ koɖo enujikpekpewo le nyɔ doji. Yehowa ji mɔ yeakpedo mì nu, eyi taɖo enakɔ kpla nywiwo mì to yi habɔbɔ lɔ ji. Le kpɔwɛ mɛ, le mìwo kwɛshila dodomɛ bɔbɔwo mɛɔ, mìxɔnɔ nukplamu so lé mìawɛ yí abi doji le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ nu. Ètekpɔ yí wanɔ do ekpla ciwo yí èxɔnɔ le bɔbɔ lɔwo mɛ jia?

19. Lé àwɛ aɖo Fyɔɖuxu Ŋɛnywidratɔwo Suklu yiyi tajinu gbɔɔ?

¹⁹ Ekplanana nywi bu yí nyi Fyɔɖuxu Ŋɛnywidratɔwo Suklu. Nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo yí wakɔ gashiagamɛ sumɔsumɔdɔ lɔ yí ɖo exwe 23 yi 65 yí atɛnŋ ayi suklu cɛ. Atɛnŋ awa nɔ eo shigbe mɔ yedatɛnŋ aɖo tajinu cɛ gbɔ gbeɖe hannɛ. Vɔ ŋgbesɔnɔ susu ɖo enu ciwo yí taɖo datɛnŋ ayi ji o, vɔ sɔnɔ susu ɖo enu ciwo yí taɖo èji mɔ yeayi ji. Le yi goduɔ, wa toto ɖe ci yí akpedo eo nu yí naje nɔ suklu lɔ yiyi. Le Yehowa kpekpedonu koɖo eoŋtɔ gblajejewo mɛɔ, àtɛnŋ awa enu ci yí èbu mɔ yɛaglo wawa.

20. Nyi mìatɛnŋ akpla le Rɔmatɔwo 12:6-8 mɛɔ?

²⁰ Enu amɛtɔntɔ ci mìatɛnŋ akpla so Pɔlu kpɔwɛ lɔ mɛ le Rɔmatɔwo 12:6-8 mɛ. (Hlin.) Le lɛɔ, Pɔlu gbedasɛ mɔ mɛ ciwo yí le hamɛ lɔ mɛ ɖo enunana vovovowo. Vɔ ecɛyɛɔ, étɛ gbe do ji mɔ, mìɖo azan enunana ɖekpokpui ci yí le mì shi asɔ do ŋsɛn hamɛ lɔ.

21-22. Nyi mìatɛnŋ akpla so Robert koɖo Felice gbɔɔ?

²¹ Mìasɔ nɔviŋsu ci yí tɔ mɔ Robert * kpɔwɛ. Ésumɔkɔ le ejugodu sa, ecɛyɛɔ, wovasɔɛ ɖaɖa Betɛli le yiŋtɔ  jumɛ. Ci wona kankandoji yi mɔ denyi enudɔndɔn ɖe ewa taɖo woɖɔli dɔ ni can ɔ, énu mɔ: “Ŋgɔn jijɔ makpɔ na nɔ wleci sugbɔ, ɖo ŋbui mɔ afɛn ɖe ŋwa taɖo woɖɔli dɔ nɔŋ. Hweɖewonuɔ, ŋjinɔ mɔ nami sumɔsumɔ le Betɛli.” Lé ewɛ yí gbetɔ jijɔ kpɔkpɔɔ? Yi kpena hamɛmɛshinshin ɖeka ɖo ŋwi ni mɔ, Yehowa nanɔ kpla mì le dɔdashi xoxuiwo mɛ nɔ mìatɛnŋ awa dɔdashi yoyutɔ nywiɖe. Robert do jeshi mɔ yeɖo aɖe susu so enu ciwo yí jɔ vayi ji keŋ asɔ susu ɖo enu ci yeatɛnŋ awa le kakacɛ mɛ ji.

²² Nɔviŋsu Felice Episcopo do go cukaɖa cɛ hanci. Yɛ koɖo ashiɛ xɔ kunuɖewema le Gilead suklu le exwe 1956 mɛ yí sumɔ le hamɛwo jijikpɔdɔ lɔ mɛ le Bolivie. Le exwe 1964 mɛɔ, woji vi. Felice nu mɔ: “Egbɔnnu nɔ mì mɔ mìatashi dɔdashi vevi cɛ ci mìlɔn. Nɔ ŋdakan ŋsuɔ, eɖe fun nɔŋ na nɔ exwe ɖeka han yí ŋgbɔjɔ. Vɔ le Yehowa kpekpedonu mɛɔ, ŋɖu nɔnɔmɛ lɔ ji yí sɔ anyi susu ɖo agbanleamɛji yoyu ci yí nyi jila nyinyi ji.” Ao nɔnɔmɛwo sɔ koɖo Robert alo Felice tɔa? Sumɔsumɔ mɔnukpɔkpɔ ciwo yí degbele eo shi le kakacɛ mɛ na ègbɔjɔa? Nɔ ahan yɔ nɛɔ, àkpɔ jijɔ sugbɔ nɔ ètrɔ ao susu yí sɔ ɖo enu ci àtɛnŋ awa le kakacɛ mɛ ji keŋ asumɔ Yehowa koɖo nɔviowo. Zan ao gamɛ koɖo enujikpekpewo asɔ do ŋsɛn mɛbuwo le hamɛ lɔ mɛ, ecɛ ana àkpɔ jijɔ.

23. Nyi mìɖo asɔ gamɛ keŋ awanɔɔ, yí nyi mɛ mìagbeje le nyɔta ci yí gbɔgbɔ mɛɔ?

²³ Mìwo domɛtɔ ɖeshiaɖe le veviɖe nɔ Yehowa. Éji mɔ mìwo anɔ ye xomu lɔ mɛ. Nɔ mìsɔ gamɛ yí bu tamɛ kpɔ so enu ci mìatɛnŋ awa keŋ asɔ do ŋsɛn mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nu yí je agbla veviɖe keŋ wa do jiɔ, kankandoji li mɔ mìdagbese le mìwoɖekiwo mɛ mɔ mìdenyi ŋɖewanu le hamɛ lɔ mɛ o. Vɔ lé mìkpɔnɔ mɛbuwo do le hamɛ lɔ mɛɔ? Lé mìawɛ adasɛ mɔ mìlɔn wo yí donɔ bubu wo nuɔ? Mìagbeje enyɔ vevi cɛ mɛ le nyɔta ci yí kplɔɛdo mɛ.