1-2. Nyɔ ci Yesu jikɔ anu hwecinu enu enyɔ ci yí le Ӡan 4:35, 36 mɛɔ?

YESU tokɔ ebo ɖeka ji yí kpɔ jinuku ciwo yí deshin hɔɖo o. (Ӡan 4:3-6) Ekpɔtɔ wleci amɛnɛ han gbɔxwe woaɖe jinuku lɔwo. Vɔ Yesu nu enyɔ kpacamɛ ɖeka. Énu mɔ: “Mí hun míwo ŋkuviwo yí a kpɔ ebo ciwo yí le egbesɔsɔ nɔ jinukuɖeɖe lɔ ɖa.” (Hlɛn Ӡan 4:35, 36.) Yi nyɔ lɔ gɔnmɛ ɖe?

² Agbetɔwo nu yí Yesu xokɔ nuxu so le kpɔwɛnyɔnunu mɛ, denyi jinukuɖeɖe ŋtɔŋtɔ yɔ o. Enu ci yí jɔ kplɔɛdo dasɛ yi. Ӡuifuwo denyinɔ koɖo Samaritɔwo o, gan Yesu ɖe kunu nɔ nyɔnu Samaritɔ ɖeka. Nyɔnu lɔ ɖo to yi nywiɖe! Le yi goduɔ, nyɔnu lɔ yi xo nuxu so nu nɔ Samaritɔ buwo. Hwecinu Yesu xokɔ nuxu so ebo ciwo yí le “gbesɔsɔ nɔ jinukuɖeɖe” nuɔ, Samaritɔ cɛwo nyi ahwa gbɔkɔ Yesu gbɔ yí akpla nu sugbɔ doji. (Ӡan 4:9, 39-42) Bibla gɔnmɛɖetɔ ɖeka xo nuxu so enujɔjɔ cɛ nu mɔ: “Lé enu lɔ le veviɖe nɔ amɛ lɔwo do dasɛ mɔ, wole shigbe jinuku ci yí le gbesɔsɔ nɔ ɖeɖe hannɛ.”

3. Nɔ mìkpɔnɔ amɛwo shigbe lé Yesu kpɔnɔ wo do nɛ ɖe, lé ana mìanyi eŋɛnywidratɔ adodwiwo doɔ?

³ Lé èkpɔnɔ mɛ ciwo yí èdranɔ eŋɛnywi lɔ nɔ doɔ? Èkpɔnɔ wo shigbe jinuku ciwo yí le gbesɔsɔ nɔ ɖeɖe hannɛa? Nɔ ahan yɔ nɛɔ, enu amɛtɔn yí adasɛ. Enu ŋkɔtɔ, àdo vevi kunuɖeɖedɔ lɔ, ɖo ele veviɖe le kakacɛ mɛ. Hwenu ɖe koŋ li nɔ jinukuɖeɖe, eyi taɖo wodegunɔ gamɛ o. Evetɔ, nɔ amɛwo xɔ eŋɛnywi lɔɔ, eji ajɔ eo sugbɔ. Bibla nu mɔ: “Á le  shigbe jijɔkpɔkpɔ ci yí nɔnɔ amɛ ji le jinuku sɔsɔ hwenu ɛnɛ.” (Ezai 9:3) Amɛtɔntɔ, àkpɔnɔ mɛɖekamɛɖeka le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ mɔ, yɛavatrɔ Yesu nukplavi dru, ecɛ ana nazannɔ seŋkannyɔ ci yí ajɔ ji ni.

4. Nyi yí mìakpla so apotru Pɔlu gbɔ le nyɔta cɛ mɛɔ?

⁴ Taŋfuin Yesu dokplɔtɔ ɖewo bui mɔ, Samaritɔwo davanyi Yesu nukplaviwo gbeɖe o. Vɔ Yesu debuini ahan o. Mìwo can mìɖo akpɔnɔ mɛ ciwo yí le mìwo nyigbanmama mɛ mɔ woatɛnŋ anyi Yesu nukplaviwo dru. Apotru Pɔlu ɖo kpɔwɛ nywi ɖɛ nɔ mì. Nyi mìatɛnŋ akpla so gbɔɔ? Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìagbeje enu amɛtɔn mɛ: (1) lé Pɔlu wɛ yí jenɔshi amɛwo jixɔsewo, (2) lé ewɛ yí nya seŋkannyɔ ci azan yí ajɔnɔ ji nɔ amɛwo koɖo (3) lé ekpɔnɔ mɛ ciwo yí eɖenɔ kunu nɔ do.

5. Nyi yí taɖo Pɔlu tɛnŋ xonɔ nuxu le Ӡuifuwo nukplaxuwo fafɛɖeɔ?

⁵ Pɔlu ɖenɔ kunu le Ӡuifuwo nukplaxuwo. Le kpɔwɛ mɛ, “le Sabatigbe ɖeka ɖeka keke nanɔ kwɛshila amɛtɔn ɔ, Pɔlu xonɔ nuxu koɖo Ӡuifuwo so Mawu nuŋwlɛŋwlɛwo nu” le Tɛsaloniki nukplaxu. (Edɔ. 17:1, 2) Ci Pɔlu nɔ Ӡuifuwo mɛ yí shin ɔ, nuxuxoxo koɖo wo tɛnŋ nɔnɔ fafɛɖe ni. (Edɔ. 26:4, 5) Pɔlu jeshi Ӡuifuwo ɖɛ, eyi taɖo etɛnŋ ɖenɔ kunu nɔ wo koɖo kankandoji.​—Fili. 3:4, 5.

6. Lé Atɛnitɔ ciwo yí Pɔlu kpɔ le afimɛ to akpo nɔ mɛ ciwo yí eɖe kunu nɔ le Ӡuifuwo nukplaxuwoɔ?

⁶ Ci yumɛcitɔwo nya Pɔlu le Tɛsaloniki koɖo Bereɔ, évaɖo Atɛni. Le nɔ can ɔ, “Pɔlu le enyɔ kpɔ koɖo Ӡuifu koɖo Grɛkitɔ ciwo yí sɛnnɔ Mawu Nyɔnɔnwitɔ lɔ.” (Edɔ. 17:17) Vɔ ci eɖekɔ kunu le afimɛɔ, mɛ ciwo yí ekpɔ denyi Ӡuifuwo o. Xexeɛmɛnunyatɔwo koɖo Amɛmanyiӡuifuwo yí nyi yi nyɔsetɔwo, womɔ yi nyɔwo nyi “enyɔ yoyu” nɔ yewo. Wonu nɔ Pɔlu mɔ: “Enyɔ ciwo è nu nyi yoyu nɔ mì. Mì de se enyɔ cɛwo kpɔ gbeɖe o.”​—Edɔ. 17:18-20.

7. Sɔ koɖo Edɔwawawo 17:22, 23 ɖe, lé Pɔlu trɔ yi seŋkannyɔ lɔ yí esɔ koɖo nɔnɔmɛ lɔ doɔ?

⁷ Hlɛn Edɔwawawo 17:22, 23. Lé Pɔlu xo nuxu nɔ Amɛmanyiӡuifu ciwo yí le Atɛni do, to akpo nɔ lé exo nuxu nɔ amɛwo le Ӡuifuwo nukplaxu. Pɔlu tɛnŋ biɔ yiɖeki se mɔ: ‘Nyi ji Atɛnitɔwo xɔ seɔ?’ Églo eju lɔ mɛ kpɔ nywiɖe yí do jeshi enu ciwo amɛ lɔwo wanɔ le wowo sɛnsɛn mɛ. Le yi goduɔ, énɔ te do enu  ciwo eju lɔ mɛ tɔwo wanɔ yí esɔ koɖo nyɔnɔnwi ci yí le Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo mɛ ji keŋ xo nuxu nɔ wo. Bibla gɔnmɛɖetɔ ɖeka nu mɔ: “Ci Pɔlu nyi Ӡuifu Kristotɔɔ, édo jeshi mɔ Grɛkitɔwo desɛnnɔ Mawu ‘adodwi’ ci Kristotɔwo sɛnnɔ o, eyi taɖo eje agbla yí xo nuxu nɔ Atɛnitɔwo mɔ le nyɔnɔnwi mɛɔ, Mawu ci nyɔ yenukɔ degɔn male nyanya mɛ nɔ wo o.” Eyi taɖo Pɔlu trɔ yi seŋkannyɔ lɔ yí esɔ koɖo nɔnɔmɛ lɔ. Énu nɔ Atɛnitɔwo mɔ ‘Mawu ci wodejeshi o,’ gan yí je agbla yí sinkɔɔ, eyi gbɔ eŋɛnywi ci yedrakɔ so. Ci Amɛmanyiӡuifuwo dejeshi Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo ɖɛ can ɔ, Pɔlu dekpɔɛ mɔ wodatɛnŋ avanyi Kristotɔwo gbeɖe o. Ewaɖeɔ, ékpɔ wo shigbe jinuku ciwo yí le gbesɔsɔ nɔ ɖeɖe hannɛ yí trɔ yi seŋkannyɔ lɔ yí esɔ koɖo eŋɛnywi ci edrakɔ nɔ wo.

8. (a) Nyi yí akpedo eo nu yí nanya enu ci ji amɛwo xɔ se le ao nyigbanmama mɛɔ? (b) Nɔ mɛɖe nu nɔ eo mɔ yele sɛnsɛn ɖe mɛ ɖe, lé àɖo ŋci doɔ?

⁸ Shigbe Pɔlu nɛɔ, lenɔ ŋkuvi do enuwo nu. Lenɔ ŋkuvi do enu ciwo yí ana najeshi axomɛnɔtɔ lɔ jixɔsewo. Nyi esɔ ɖo acɔ nɔ yi xwe alo yi hun ɔ? Amɛ lɔ ŋkɔ, yi nudodo alo yi dradrado koɖo lé exokɔ nuxu do dasɛ sɛnsɛn ci mɛ elea? Taŋfuin mɛ lɔ tɛnŋ nu nɔ eo zeɖeka mɔ yele sɛnsɛn ɖe mɛ. Nɔ mɛɖe nu ahan nɔ nɔvinyɔnu Flutura ci yí nyi emɔɖetɔ veviɔ, éɖonɔ ŋci mɔ: “Ŋdejikɔ aӡin anyi jixɔse do eo ji o, vɔ ŋji mɔ naxo nuxu so enyɔ cɛ nu nɔ eo . . . ”

9. Nɔ mɛɖe mɔ yele sɛnsɛn ɖe mɛ ɖe, yi jixɔse ciwo yí atɛnŋ asɔ koɖo ao tɔɔ?

⁹ Nɔ mɛɖe le sɛnsɛn ɖe mɛ ɖe, nyi nu mìatɛnŋ axo nuxu so niɔ? Je agbla akpɔ enu ci ji mí amɛ lɔwo alɔn do. Étɛnŋ sɛnkɔ Mawu kuɖeka kpaŋ yí nya mɔ Yesu yí nyi mìwo Hwlɛngantɔ alo étɛnŋ kando ji mɔ mìle ŋkeke vɔvɔwo mɛ yí enuvwinwawawo avɔ sabaɖe yɛ. Nɔ te do jixɔse ciwo ji mí amɛ lɔwo lɔn do keŋ anu Bibla ŋɛdu lɔ nɔ axomɛnɔtɔ lɔ nɔ asɔ koɖo yi nɔnɔmɛ.

10. Nyi mìɖo atekpɔ awaɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

¹⁰ Le nɔ susu mɛ nɔ eo mɔ, mɛɖe tɛnŋ le sɛnsɛn ɖe mɛ, gan yí daxɔ enu ciwo pleŋ sɛnsɛn lɔ kplanɔ amɛwo ji se o. Eyi taɖo nɔ ènya sɛnsɛn ci mɛ mɛɖe le can ɔ, tekpɔ akpɔ mɔ nyi ji exɔ se ma. David ci yí nyi emɔɖetɔ vevi le Australie nu mɔ: “Le egbɛmɛɔ, amɛ sugbɔ cakanɔ xexemɛnunya koɖo wowo jixɔsewo.” Donalta ci yí so Albanie, nu mɔ: “Mɛ ciwo yí mìdonɔ go le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ nunɔ mɔ  yewonyi xɔsetɔwo, vɔ le yiyimɛɔ, wovanunɔ mɔ yewodexɔ Mawu ji se teŋ o.” Nɔviŋsu eŋɛnywidratɔ ejugodutɔ ɖeka le Argentine do jeshi mɔ, mɛɖewo nunɔ mɔ yewoxɔ Mawu-amɛtɔn-nyi-ɖeka ji se, vɔ wodexɔɛ se mɔ Eda, Evi koɖo gbɔngbɔn kɔkɔɛ nyi Mawu kuɖeka kpaŋ o. Énu mɔ: “Ci ŋnya enu ci ji amɛ lɔwo xɔ seɔ, enɔnɔ fafɛɖe mɔ nakpɔ enu ci ji mì amɛve lɔwo lɔn do.” Eyi taɖo tekpɔ anya enu ji amɛwo xɔ se teŋ. Le yi goduɔ, wa nu shigbe Pɔlu nɛ yí asɔnɔ eoɖeki “trɔsun enuwo pleŋ nɔ amɛwo pleŋ.”​—1 Kor. 9:19-23.

11. Sɔ koɖo Edɔwawawo 14:14-17 ɖe, lé Pɔlu wɛ yí yi ŋɛdu lɔ jɔ ji nɔ Listratɔwoɔ?

¹¹ Hlɛn Edɔwawawo 14:14-17. Pɔlu donɔ jeshi enu ci ji yi nyɔsetɔwo asɔ ɖe le yí zannɔ seŋkannyɔ ci yí sɔ koɖo nɔnɔmɛ lɔ. Le kpɔwɛ mɛ, amɛahwa ciwo Pɔlu xo nuxu nɔ le Listra, dejeshi Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo ɖɛ nywiɖe alo nya nu so wo nu kpetii o. Eyi taɖo Pɔlu dre enu lɔwo mɛ nɔ wo nɔ woatɛnŋ amɔŋje mɛ. Éxo nuxu so jinukuwo nu yí gbenu enu ciwo yí donɔ jijɔ nɔ agbetɔwo. Ézan enyɔgbe koɖo kpɔwɛ ciwo mɛ yi nyɔsetɔwo amɔŋje blaŋ.

12. Lé àtɛnŋ ado jeshi enu ci ji mɛɖe sɔ ɖe le yí atrɔ seŋkankan lɔ asɔ koɖi doɔ?

¹² Zan nunya asɔ do jeshi enu ciwo yí ajɔ ji nɔ amɛwo le ao nyigbanmama mɛ yí atrɔ seŋkankan lɔ yí asɔ koɖo wo. Nɔ ègogo mɛɖe alo nɔ èva yi xomɛ ɖe, lé àwɛ ado jeshi enu ci yí ajɔ ji niɔ? Le nɔ keɔ, le ŋkuvi do enuwo nu. Taŋfuin mɛ lɔ le boji alo hlɛnkɔ nu, drakɔ zozoke do alo wakɔ edɔ ɖe. Danyɔ mɔ àtɔ nuxu xoxo ni so enu ci ewakɔ nu ba? (Ӡan 4:7) Taŋfuin amɛ lɔ nudodo akpedo mì nu mìanya eju ci mɛ eso, edɔ ci ewanɔ alo kanmɛtete ci yí jɔnɔ ji ni. Gustavo nu mɔ: “Ŋtɔ nuxu xoxo nɔ ɖajɛvi ɖeka ci yí ɖo xwe 19 yí ehajitɔ gangan ɖeka foto le yi wu ji. Ŋbiɔ enyɔ yi se so ehajitɔ lɔ nu yí enu enu ci yí taɖo ehajitɔ lɔ nu kpe ni nɔŋ. Seŋkankan  cɛ na yí ŋtɔ Bibla kplakpla koɖi yí evatrɔ Yehowa Kunuɖetɔ.”

13. Lé àtɛnŋ adre lé mìwanɔ Bibla nukplakpla do yí avivi nu nɔ amɛwoa?

¹³ Nɔ èkplakɔ Bibla koɖo mɛɖeɔ, na nɔ enukplakpla lɔ avivinɔ ni, gbedasɛ lé enukplakpla lɔ akpedo nu do ni. (Ӡan 4:13-15) Le kpɔwɛ mɛ, nɔvinyɔnu Poppy yi nyɔnu ɖeka ci yí sɔ ɖe le ji xomɛ. Ci Poppy kpɔ kunuɖewema le gli nu ci yí dasɛ mɔ nyɔnu lɔ nyi enukplamɛtɔɔ, étɛ gbe do ji mɔ mìwo can, mìkplanɔ nu amɛwo to Bibla nukplakpla koɖo mìwo bɔbɔwo ji. Nyɔnu lɔ tɔ enu kplakpla yí yi bɔbɔ ci wowa kplɔɛdo. Dejinjin o, éyi ekán lɔ mɛ takpekpe. Le exwe ɖeka goduɔ, éwa ӡinӡindoshimɛ. Biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Nyi ji mɛ ciwo gbɔ ŋtrɔnɔ yi sɔ ɖe leɔ? Natɛnŋ adre lé mìwanɔ Bibla nukplakpla do yí avivi nu nɔ woa?’

14. Lé àtɛnŋ awa Bibla nukplakpla yí asɔ koɖo nukplavi ɖekaɖeka nɔnɔmɛ doɔ?

¹⁴ Gbɔxwe àkpla Bibla koɖo nukplaviwoɔ, dra wowo nukplakplawo do akpoakpo. Bu tamɛ kpɔ so xomu ci mɛ woso, ekpla ci woxɔ, enu ciwo mɛ woto koɖo enu ci ji wosɔ ɖe le nu. Nɔ èdrakɔ doɔ, can kpukpui ciwo yí àhlɛn, video ciwo yí àdasɛ koɖo foto ciwo yí àzan asɔ ɖe Bibla mɛ nyɔnɔnwi lɔ mɛ. Biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Nyi koŋ yí awa dɔ do nukplavi cɛ jiɔ?’ (Elo. 16:23) Le Albanie ɔ, Flora ci yí nyi emɔɖetɔ kplakɔ nu koɖo nyɔnu ɖeka. Nyɔnu lɔ nu ni tiin mɔ: “Ŋdatɛnŋ axɔ fɔnfɔnsoku nukplakpla ji se o.” Flora dedɔn nyɔ koɖi o. Énu mɔ: “Ŋkpɔɛ mɔ gbɔxwe axɔ fɔnfɔnsoku ji seɔ, éɖo ajeshi Mawu ci yí mɔ yeafɔn amɛwo so ku ɖɛ nywiɖe doŋkɔ.” Eyi taɖo le enukplakpla ɖeshiaɖe mɛɔ, Flora tɛnɔ gbe do Yehowa lɔnlɔn, yi nunya koɖo yi ŋsɛn ji nɔ nyɔnu lɔ. Ecɛ na evaxɔ fɔnfɔnsoku nukplakpla lɔ ji se. Ecɛyɛɔ, ényi Yehowa Kunuɖetɔ ci yí ɖenɔ kunu koɖo ezolelanmɛ.

15. Sɔ koɖo Edɔwawawo 17:16-18 ɖe, Atɛnitɔwo nuwana ciwo yí ɖe fun nɔ Pɔluɔ, yí nyi yí taɖo demi kunu ɖeɖe nɔ woɔ?

¹⁵ Hlɛn Edɔwawawo 17:16-18. Atɛnitɔwo sɛnnɔ vojuwo, wanɔ gbɔdɔndɔn masɔkoɖose nuwo yí gbexɔ xexemɛnunyatɔwo nukplakplawo ji se. Gan, Pɔlu demi eŋɛnywi lɔ dradra nɔ wo o. Gbesɔ kpe niɔ, wozuini vɔ dena ta o. Pɔlu ŋtɔ nunɔ “enyɔ kpɔtuwo yí nyi yumɛcitɔ koɖo amɛmabutɔ sa,” gan évatrɔ Kristotɔ. (1 Tim. 1:13, NWT) Yesu kpɔ Pɔlu mɔ yɛavanyi ye nukplavi dru, ahanke Pɔlu kpɔ Atɛnitɔwo mɔ woavanyi Yesu nukplaviwo dru nɛ. Yi nyɔ jɔ, ɖo Atɛnitɔ ɖewo vatrɔ Kristotɔwo nyao.​—Edɔ. 9:13-15; 17:34.

16-17. Nyi yí dasɛ mɔ mɛɖekpokpui atɛnŋ atrɔ Kristo nukplavi druɔ? Na yi kpɔwɛ ɖeka.

¹⁶ Le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛɔ, amɛwo so akɔta vovovowo mɛ yí vatrɔ Yesu nukplaviwo. Hwecinu Pɔlu ŋwlɛkɔ nu ɖaɖa Kristotɔ Grɛki ciwo yí le Korɛnti juganmɛɔ, énu mɔ mɛɖewo nyi tamɛsɛntɔ alo wanɔ gbɔdɔndɔn masɔkoɖose nu kpotuwo sa. Eyi taɖo enu mɔ: “Nɛnɛke yí míwo domɛtɔ ɖewo nɔ̀ sa vayì nɛ, vɔ wo le eshi nɔ mí.” (1 Kor. 6:9-11) Nɔ enyi eo yɔ ɖe, àkpɔ mɛ ŋtɔ́wo mɔ woavatrɔ adɛn yí anyi Yesu nukplaviwo drua?

¹⁷ Le egbɛmɛɔ, amɛ sugbɔ wa trɔtrɔ ciwo yí ӡan keŋ vanyi Yesu nukplaviwo. Le kpɔwɛ mɛ, Yukina ci yí nyi emɔɖetɔ vevi le Australie, vado jeshi mɔ mɛɖekpokpui atɛnŋ axɔ Bibla mɛ ŋɛdu lɔ dru. Gbeɖekaɔ, ékpɔ nyɔnu ɖeka le dɔwaxu gangan ɖeka yí eta enuwo do gotu yí do  enu ciwo yí gangan wui. Yukina nu mɔ: “Ŋbui kpɔ tuu gbɔxwe yí tɔ nuxu xoxo ni. Ŋvado jeshi mɔ Bibla mɛ nyɔwo jɔnɔ ji ni keke eŋwlɛ Ehajiji Wema kpukpui ɖewo do gotu hɛnnɛ!” Nyɔnu lɔ tɔ Bibla kplakpla yí tɔ bɔbɔwo yiyi. *

18. Nyi yí taɖo mìdeɖo ado hwɛ amɛwoɔ?

¹⁸ Ci Yesu nu mɔ jinuku lɔwo le gbesɔsɔ nɔ ɖeɖe ɖe, kpɔ ekpɔkɔ mɔ mɔ amɛ sugbɔsugbɔ avatrɔ ye dokplɔtɔwoa? Oo, ahan yɔ nɛ go. Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo nu daɖɛ mɔ amɛ hwɛɖeka kpoŋ yí axɔɛ ji se. (Ӡan 12:37, 38) Yesu tɛnŋ kpɔnɔ ejimɛ nɔ amɛ. (Mt. 9:4) Ésɔ susu ɖo amɛ hwɛɖeka ciwo yí axɔɛ ji se ji, gan édra eŋɛnywi lɔ nɔ amɛshiamɛ koɖo ezolelanmɛ. Mìdatɛnŋ nya enu ci yí le ejimɛ nɔ mɛɖe o, eyi taɖo mìɖo aɖenɔ kunu nɔ amɛshiamɛ yí mìdeɖo ado hwɛ mɛ ciwo yí le mìwo nyigbanmama mɛ o. Ele mɔ, mìakpɔnɔ wo mɔ woavanyi Yesu nukplaviwo dru. Marc ci yí nyi eŋɛnywidratɔ ejugodutɔ le Burkina Faso, nu mɔ: “Mɛ ciwo yí nyɛŋbunɔ mɔ woayi ŋkɔɔ, wovaminɔ enu kplakpla. Vɔ mɛ ciwo ji ŋdekando yí wanɔ ŋkɔyiyi nywiɖe. Ecɛ na ŋvakpɔɛ mɔ, nɔ mìtashi Yehowa gbɔngbɔn yí ekplɔ mìɔ, anyɔ wu.”

19. Lé mìɖo akpɔnɔ mɛ ciwo yí le mìwo nyigbanmama mɛ doɔ?

¹⁹ Atɛnŋ awa nɔ eo mɔ amɛ sugbɔ dele ye nyigbanmama mɛ yí le shigbe jinuku ci yí le gbesɔsɔ nɔ ɖeɖe hannɛ. Vɔ ɖo ŋwi enyɔ ci Yesu nu nɔ yi nukplaviwo. Jinuku lɔwo xu yí le gbesɔsɔ nɔ ɖeɖe. Mɛɖekpokpui atɛnŋ awa trɔtrɔ keŋ anyi Kristo nukplavi. Yehowa kpɔnɔ mɛ ciwo yí atɛnŋ atrɔ Yesu nukplaviwo mɔ wonyi “enuveviwo.” (Agai 2:7, NWT) Nɔ mìkpɔnɔ amɛwo shigbe lé Yehowa koɖo Yesu kpɔnɔ wo do nɛɔ, ana mìatekpɔ ajeshi wo ɖɛ nywiɖe yí anya enu ciwo yí jɔnɔ ji nɔ wo. Mìdakpɔnɔ wo do mɛdru ji o, vɔ mìakpɔnɔ wo mɔ woatɛnŋ avanyi mìwo nɔviŋsu koɖo mìwo nɔvinyɔnuwo gbeɖeka.