1. Nyi mì pleŋ ɖo awaɔ?

NƆ ÈBLE alo enu cikɔ nɔ eo yí womɔ eo le va te kanmɛ le ejulɔlɔ ci ènya mɔ yɛgbɔnnɔnu mɛ ɖe, àlɔn alɔɛa? Kankandoji li mɔ dalɔn o. Vɔ apotru Pɔlu nu mɔ Kristotɔ adodwiwo pleŋ yí le eju ɖeka lɔkɔ. (Ebre. 12:1) Nɔ mìnyi jajɛ alo amɛshinshin, ŋsɛn le mì nu alo enu cikɔ nɔ mì can ɔ, mì pleŋ ɖo ado ji keke ayi vɔvɔnu, nɔ mìji mɔ mìaxɔ fɛncu ci Yehowa ana mì.​—Mt. 24:13.

2. Shigbe lé 2 Timɔte 4:7, 8 nui nɛ ɖe, nyi yí taɖo Pɔlu voŋ yí xo nuxuɔ?

² Pɔlu voŋ yí xo nuxu, ɖo yiŋtɔ “shi ju lɔ yi vɔvɔnu” nywiɖe. (Hlɛn 2 Timɔte 4:7, 8, NWT.) Vɔ ejulɔlɔ ci nu Pɔlu xokɔ nuxu so teŋ ɔ?

3. Ejulɔlɔ ci nu Pɔlu xo nuxu soɔ?

³ Hweɖewonuɔ, Pɔlu zannɔ blema Grɛki munumumuwo sɔ wanɔ kpɔwɛ ciwo mɛ nukplamu veviwo le. (1 Kor. 9:25-27; 2 Tim. 2:5) Le nɔnɔmɛ sugbɔtɔ mɛɔ, ésɔ ejulɔlɔ kanmɛtete sɔ koɖo lé Kristotɔwo ɖo anɔ agbe do. (1 Kor. 9:24; Gal. 2:2; Fili. 2:16) Nɔ mɛɖe sɔ yiɖeki na Yehowa yí wa ӡinӡindoshimɛɔ, edasɛ mɔ étɔ “eju lɔlɔ.” (1 Piɛ 3:21) Nɔ Yehowa na agbe mavɔ fɛncu mɛ lɔɔ, anyi élɔ ju lɔ yi vɔvɔnu.​—Mt. 25:31-34, 46; 2 Tim. 4:8.

4. Nyi mɛ mìagbeje le nyɔta cɛ mɛɔ?

⁴ Nyi yí taɖo woatɛnŋ asɔ eju ci amɛwo lɔnɔ yí ayi afi jinjin sɔ koɖo Kristotɔwo gbenɔnɔɔ? Ðo woɖyi nɔnɔ le enu sugbɔ mɛ. Mìakpɔ emɔ amɛtɔn ci ji woɖyi  nɔnɔ le. Ŋkɔtɔ, mìɖo alɔ ju lɔ to fini woɖo ato; evetɔ, mìɖo asɔ susu ɖo vɔvɔnu lɔ ji yí amɛtɔntɔ, mìɖo ado ji le emɔ lɔ ji nɔ mìdo go cukaɖawo.

5. Eju ci mìɖo alɔɔ, yí nyi taɖoɔ?

⁵ Gbɔxwe ejulɔtɔwo aɖu ji le kanmɛtete julɔlɔ ɖe mɛɔ, woɖo alɔ ju to fini womɔ wo le to. Ahanke gbɔxwe mìaxɔ agbe mavɔ fɛncu lɔɔ, mìɖo ato Kristotɔwo gbenɔnɔ mɔ lɔ ji. (Edɔ. 20:24; 1 Piɛ 2:21) Vɔ Satana koɖo yi mɛwo deji mɔ mìato emɔ ŋtɔ́ ji o; woji mɔ mìakpɔtɔ ‘alɔkɔ ju koɖo yewo.’ (1 Piɛ 4:4) Lé mìnɔnɔ agbe do ɖyinɔ kokui nɔ wo yí wonunɔ mɔ mìwo le nɔ agbe shigbe yewo nɛ keŋ avo. Vɔ de nyɔnɔnwi yɔ o.​—2 Piɛ 2:19.

6. Nyi èkpla so Brian kpɔwɛ lɔ mɛɔ?

⁶ Mɛ ciwo yí kplɔ Satana xexe lɔ do, vadonɔ jeshi mɔ emɔ ci yewosɔ denanɔ vovo amɛ o. Vɔ yewovanyi hwashi nɔ Satana koɖo droamu vwinwo. (Rɔm. 6:16) Mìakpɔ Brian kpɔwɛ. So vihwɛmɛ yí yi jilawo ji mɔ yɛato Kristotɔwo mɔ ji. Vɔ ci eɖo jajɛmɛɔ, évabiɔbiɔ yiɖeki se mɔ emɔ cɛ ana yí yeakpɔ jijɔ ma. Brian sɔ gbeta mɔ yeatashi keŋ alɔ ju koɖo Satana mɛwo haan. Énu mɔ: “Ŋdenya mɔ enu ci woyɔkɔ mɔ vovokpɔkpɔ ana nanyi hwashi nɔ enukpotuwo wawa o. Le yiyimɛɔ, ŋvanyi hwashi nɔ gee koɖo aha. Ŋtɔ agbedɔndɔn nɔnɔ. Exwe ciwo kplɔɛdoɔ, ŋvatɔ gee sɛnŋsɛnŋwo yɔyɔ yí vanyi hwashi nɔ sugbɔtɔ le wo mɛ. . . . Ŋvatɔ gee sasa keŋ akpɔ ho azan.” Vɔ Brian vasɔ gbeta mɔ yeanɔ agbe asɔ koɖo Yehowa sewo. Étrɔ yi gbenɔnɔ yí wa ӡinӡindoshimɛ le exwe 2001 mɛ. Ecɛyɛɔ, évakpɔkɔ jijɔ ŋtɔŋtɔ ci etɔ agbeju lɔ lɔlɔ koɖo Kristotɔwo. *

7. Sɔ koɖo Matie 7:13, 14 ɖe, emɔ amɛve ciwo yí le ŋkɔ nɔ mìɔ?

⁷ Ele veviɖe mɔ mìasɔ gbeta yí ato emɔ jɔjɔɛ lɔ ji! Satana ji mɔ mìwo le mi eju lɔlɔ to emɔ xaxa cɔnjuin “ci yí kplɔnɔ amɛwo hɛnnɔ yì agbe mɛ” ji. Éji mɔ mìasɔ emɔ gangan ci ji amɛ sugbɔ tokɔ le xexeɛ mɛ. Amɛ sugbɔ yí tokɔ emɔ ŋtɔ́ ji yí yi ji toto le fafɛɖe. Vɔ enyi “emɔ ci yí kplɔnɔ amɛ hɛnnɔ yì búbú mɛ.” (Hlɛn Matie 7:13, 14.) Gbɔxwe mìakpɔtɔ anɔ emɔ nywi lɔ ji yí mɛɖe dadɔn mì so jiɔ, mìɖo aɖoŋ do Yehowa nu yí ase tonu ni.

8. Nɔ ejulɔtɔ ɖe juin ɖe, nyi ewanɔɔ?

⁸ Le kanmɛtete mɛɔ, ejulɔtɔ ciwo yí yinɔ afi jinjin sɔnɔ susu ɖo emɔ lɔ ji truɖuɖu nɔ ŋɖe ŋgbedo afɔbli wo o. Vɔ le ejulɔlɔ lɔ mɛɔ, mɛɖe tɛnŋ gbla yi kpena yí ajuin alo afɔ tɛnŋ je dumɛ ni. Nɔ ejulɔtɔ ɖe juin ɔ, ésonɔ blaŋ yí agbetɔ eju lɔlɔ. Wodesɔ susu ɖonɔ enu ci yí na wojuin ji o, vɔ lé woawɛ aɖegbɔ eju lɔ keŋ axɔ fɛncu lɔ yí bianɔ ŋkuvi nɔ wo.

9. Nɔ mìjuin ɖe, nyi mìɖo awaɔ?

⁹ Le eju ci mìlɔkɔ mɛɔ, mìtɛnŋ wa fɛn le nuxuxoxo koɖo nuwanawo mɛ yí ajuin zenɛniɖe. Alo mìwo kpena ejulɔtɔ ɖe tɛnŋ je agɔ do mì. Nɔ ejɔ ahan ɔ, ŋgbekpaca mì o. Ðo nuvɔnmɛwo yí mì pleŋ nyi yí mìlɔkɔ ju to emɔ cɔnjuin ɖekɛ ci yí kplɔ amɛ yi agbe mɛ ji. Eyi taɖo mìtɛnŋ “gbla” mìwonɔnɔwo hweɖewonu. Pɔlu nya mɔ etɛnŋ jɔ hweɖewonu mɔ, ‘enyɔ ale mɛɖe shi do nɔviɛ nu.’ (Kol. 3:13, NWT) Ele ahan gan, mìdasɔ susu ɖo enu ci yí na mìjuin ji o, vɔ mìwo susu le nɔ fɛncu ci yí le ŋkɔ nɔ mì ji. Nɔ mìjuin ɔ, mìaso blaŋ yí agbetɔ eju lɔlɔ. Vɔ nɔ mìku lin yí sɔ juinxu lɔ wa anyimlɔxuɔ, mìdatɛnŋ shi ju lɔ yi vɔvɔnu keŋ axɔ fɛncu lɔ o. Gbesɔ kpe niɔ, mìtɛnŋ xe mɔ nɔ mɛ ciwo yí jekɔ agbla mɔ yewoanɔ agbe mɔ cɔnjuin lɔ ji.

10. Lé mìawɛ yí mìdanyi “afɔklɛnnu” nɔ mɛbuwoɔ?

¹⁰ Enubu ci mìatɛnŋ awa yí mìdanyi “afɔklɛnnu” nɔ mìwo kpena ejulɔtɔwo yí nyi mɔ, mìdaӡinnɔ mìwo susuwo do wo ji o. (Rɔm. 14:13, 19-21; 1 Kor. 8:9, 13) Le emɔ vevi cɛ jiɔ, mìdelɔkɔ ju shigbe ejulɔtɔ ŋtɔŋtɔwo nɛ o. Le kanmɛtete mɛɔ, ejulɔtɔ ɖeshiaɖe jenɔ agbla mɔ yeaze to ye kpena nu keŋ axɔ fɛncu lɔ yeɖekɛ. Mɛɖekamɛɖeka jikɔ yiŋtɔ tɔ. Eyi taɖo wotɛnŋ cucu wowo kpena keŋ aɖu ji. Vɔ mìwo julɔlɔ to akpo, ɖo mìdehwlɛnkɔ fɛncu lɔ  koɖo mìwonɔnɔwo o. (Gal. 5:26; 6:4) Mìwo tajinu yí nyi mɔ, mìawa enu ci ji mìkpe keŋ akpedo amɛ sugbɔ nu nɔ woaxɔ agbe mavɔ fɛncu lɔ. Eyi taɖo mìtekpɔ yí wakɔ do nukplamunyɔ ci gbɔngbɔn cucu Pɔlu yí eŋwlɛ ji. Émɔ: “Amɛ ɖe ŋgbe ji mɔ yetɔ ɖekɛ yí a nyɔ o, vɔ amɛ ɖeka ɖeka le bu tamɛ kpɔ so yi kpena tɔwo nu.”​—Fili. 2:4.

11. Nyi ji ejulɔtɔwo susu nɔnɔɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

¹¹ Ejulɔtɔwo sɔ susu ɖonɔ emɔ lɔ ji truɖuɖu yí gbesɔ susu ɖonɔ vɔvɔnu lɔ ji. Nɔ wole eju lɔ lɔkɔɔ, wobuini kpɔ shigbe yewolɔ ju lɔ ɖegbɔ keke yí xɔxɔ fɛncu lɔ hannɛ. Ci wowo susu kpɔtɔ le fɛncu lɔ ji ahan ɔ, edonɔ ŋsɛn wo.

12. Nyi Yehowa sɔ ɖo gbe nɔ mìɔ?

¹² Le eju ci mìlɔkɔ mɛɔ, Yehowa sɔ fɛncu ɖeka ɖo gbe nɔ mɛ ciwo yí alɔ ju lɔ yi vɔvɔnu. Eyi nyi agbe mavɔ nɔnɔ le jeŋkwimɛ alo le paradiso mɛ le nyigban ji. Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo dre lé fɛncu lɔ anɔ do koɖo susu mɔ, mìabunɔ tamɛ kpɔ so lé agbe lɔ avavivi do nu. Nɔ mìsɔ susu ɖo Yehowa gbeɖuwo jiɔ, akpedo mì nu mìaɖui gligaan yí ado ji le cukaɖa ɖekpokpui mɛ.

13. Lé mìwo julɔlɔ to akpo nɔ kanmɛtete julɔtɔwo tɔ doɔ?

¹³ Le blema Grɛkiɔ, enu cinɔkɔ nɔ ejulɔtɔwo yí lanmɛ venɔ wo, gan wokpɔtɔ lɔnɔ ju. Woɖonɔŋ do ekpla ci woxɔ koɖo wowoŋtɔwo ŋsɛn nu. Shigbe ejulɔtɔ ŋtɔ́wo hannɛɔ, mìxɔkɔ kpla so lé mìalɔ agbeju lɔ do. Vɔ mìwo tɔ nyɔ wu kanmɛtete julɔtɔwo tɔ. Ðo mìxɔnɔ ŋsɛn so Yehowa gbɔ yí sɛnxu deli nɔ yi ŋsɛn lɔ o. Nɔ mìɖoŋ do Yehowa nuɔ, denyi ekpla ɖekɛ yí ana mì o, vɔ shigbe lé eɖo gbe nɔ mì nɛɔ, ádo ŋsɛn mì hɛnnɛ!​—1 Piɛ 5:10.

14. Lé 2 Korɛntitɔwo 12:9, 10 akpedo mì nu mìakpanŋkɔ mìwo cukaɖawo doɔ?

¹⁴ Pɔlu to cukaɖa sugbɔ mɛ. Amɛwo zuini yí cinɔ yumɛ ni, égbɔjɔnɔ hweɖewonu. Gbesɔ kpe niɔ, yiŋtɔ mɔ: “Wo sɔ ŋja ɖeka sɔ do anyi gbaza mɛ.” (2 Kor. 12:7) Ele ahan gan, Pɔlu desɔ susu ɖo cukaɖa cɛwo ji keŋ mi eju lɔlɔ o, ewaɖeɔ, ékpɔ mɔ yɛnyi emɔ ci yí hun nɔ ye yí yeaɖoŋ do Yehowa nu. (Hlɛn 2 Korɛntitɔwo 12:9, 10.) Ci Pɔlu ɖoŋ do Yehowa nuɔ, ékpedo nu le yi cukaɖawo pleŋ mɛ.

15. Nɔ mìsran Pɔlu ɖe, nyi mìakpɔ le mìwo gbemɛɔ?

¹⁵ Taŋfuin wozunɔ mì yí cinɔ yumɛ nɔ mìwo can do mìwo xɔse ŋci. Enu tɛnŋ cinɔ kɔ nɔ mì alo mìtɛnŋ do go edɔ̀lele cukaɖawo. Vɔ nɔ mìɖoŋ do Yehowa nu shigbe Pɔlu nɛɔ, mìakpɔ Yehowa lɔ le cukaɖa ɖekpokpui ci mɛ mìato mɛ.

16. Nɔ edɔ̀lele cukaɖawo dokɔ aya nɔ eo can ɖe, nyi àtɛnŋ awaɔ?

¹⁶ Edɔ̀baji èlea alo èci kekevi mɛ? Eklowo yí dokɔ aya nɔ eoa alo ŋkuviwo yɔ? Nɔ enyi ahan yɔ nɛ ɖe, àtɛnŋ lɔ ju koɖo mɛ ciwo yí le jogunjogun a? Ɛɛ, àsun ji! Amɛshinshin koɖo dɔ̀nɔ sugbɔ le agbeju lɔ lɔkɔ. Denyi wowoŋtɔwo ŋsɛn mɛ yí wowɛkɔ le o. Ci woyinɔ Kristotɔwo bɔbɔwo alo senɔ wo to telefonu alo kpɔnɔ wo le video ji yí na woxɔkɔ ŋsɛn so Yehowa gbɔ. Gbesɔ kpe niɔ, wodranɔ eŋɛnywi lɔ nɔ dotowo koɖo wowo xomumɛtɔwo.

17. Lé Yehowa senɔ le yiɖeki mɛ do mɛ ciwo yí edɔ̀lele cukaɖawo ɖekɔ fun nɔ nuɔ?

 ¹⁷ Nɔ detɛnŋ gbewakɔ sugbɔ nɔ Yehowa shigbe lé èji do nɛ can ɔ, ŋgbegbɔjɔ yí amɔ yedatɛnŋ alɔ agbeju lɔ yi vɔvɔnu o. Xɔse ci èɖo koɖo enu ciwo yí èwa exwe nɛniɖewo vayi, jeŋ nɔ Yehowa sugbɔ. Èӡan yi kpekpedonu ɖɛyɛ sɔwu sa yí dagbe eo ɖɛ gbeɖe o. (Eha. 9:10) Ewaɖeɔ, áte gogo eo doji. Kpɔ enyɔ ci nɔvinyɔnu ɖeka ci yí tokɔ edɔ̀lele cukaɖawo mɛ nu ɖa, émɔ: “Ci anyi dɔ̀lele cukaɖawo sɛnkɔŋ dojiɔ, ŋdegbetɛnŋ dranɔ eŋɛnywi lɔ nɔ amɛwo ahan o. Vɔ ŋnya mɔ kankin ci ji ŋkpe yí wakɔ dokɔ jijɔ nɔ Yehowa yí gbedokɔ jijɔ nɔ nyɛŋtɔ.” Nɔ ègbɔjɔɔ, ɖo ŋwi mɔ Yehowa dagbe eo ɖɛ o. Ðo ŋwi Pɔlu kpɔwɛ koɖo ŋsɛndoamunyɔ ci enu. Émɔ: “Ŋ kpɔ jijɔ sugbɔ le gbɔjɔgbɔjɔ lɔwo mɛ . . . Ðo ɔ, hwecinu yí ŋ gbɔjɔnɔ hwehunnɔ yí ŋ kpɔnɔ ŋsɛn do ji nɛ.”​—2 Kor. 12:10.

18. Cukaɖa sɛnŋ ci mɛ mɛɖewo tokɔɔ?

¹⁸ Mɛɖewo le agbe mɔ lɔ ji yí tokɔ cukaɖa buwo mɛ. Vɔ amɛwo denya mɔ wotokɔ cukaɖa ŋtɔ́wo mɛ o. Le kpɔwɛ mɛ, mɛɖewo lé enubukpɔdɔ̀ yí tamɛbubukpɔ wugan mɛbuwo. Nyi yí taɖo Yehowa sɛntɔ vevi cɛwo nɔnɔmɛ to akpoɔ? Ðo nɔ abɔ ŋɛ nɔ mɛɖe alo nɔ éci kekevi mɛɔ, amɛwo anya mɔ yɛle cukaɖa mɛ yí akpedo nu. Vɔ nɔ mɛɖe lé enubukpɔdɔ̀ alo edɔ̀ cɛ gbɛmuwoɔ, wodenyanɔ o. Wosenɔ vevi shigbe mɛ ciwo yí afɔ alo aba fici nɔ hannɛ, vɔ ci mɛɖe denyaɔ, wodetɛnŋ senɔ vevi do wo nu o.

19. Nyi mìkpla so Mefibali kpɔwɛ mɛɔ?

¹⁹ Nɔ èle nɔnɔmɛ ɖe mɛ yí kpɔ mɔ amɛwo demɔŋje mɛ nɔ yeɔ, Mefibali kpɔwɛ atɛnŋ akpedo eo nu. (2 Sam. 4:4) Afɔwo koɖo ve ku ni. Gbeɖekaɔ, Efyɔ Davidi wa fɛn yí do hwɛ yi. Denyi ŋɖe yí Mefibali wa taɖo enu cɛwo jɔ do ji o. Vɔ yi nɔnɔmɛ lɔ dena egbɔjɔ o. Ékpɔ jijɔ do enunywi ciwo yí jɔ le yi gbemɛ nu. Xomɛvunu ci Davidi wa ni vayi jeŋ ni. (2 Sam. 9:6-10) Eyi taɖo ci Davidi wa fɛn do hwɛ yiɔ, deŋlɔbe enu ciwo yí ewa ni vayi o. Dedo domɛzi do afɛn ci Davidi wa nu o. Yí dedo hwɛ Yehowa do enu ci Davidi wa nu o. Mefibali sɔ susu ɖo enu ci atɛnŋ awa yí asɔ kpedo mɛ ci Yehowa sɔ ɖo fyɔ nu. (2 Sam. 16:1-4; 19:24-30) Yehowa  na yí woŋwlɛ Mefibali kpɔwɛ nywi lɔ do Bibla mɛ, nɔ mìakpɔ nyɔna so mɛ.​—Rɔm. 15:4.

20. Lé enubukpɔdɔ̀ tɛnŋ kpɔ ŋsɛn do mɛɖewo ji doɔ, vɔ nyi ji woatɛnŋ akandoɔ?

²⁰ Ci nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ɖewo lé enubukpɔdɔ̀ sɛnŋwoɔ, egbɔnnɔnu nɔ wo mɔ woavoŋ anɔ amɛwo mɛ. Ele ahan gan, wodemi bɔbɔ koɖo takpekpewo yiyi o. Nuxuxoxo koɖo mɛdruwo gbɔnnɔnu nɔ wo, gan dena womi kunu ɖeɖe o. Nɔ nɔnɔmɛ ŋtɔ́ mɛ èleɔ, nya mɔ denyi yeɖekɛ yɔ o. Amɛ sugbɔ yí tokɔ cukaɖa ŋtɔ́ mɛ. Ðo ŋwi mɔ agbla ciwo pleŋ èjekɔ dokɔ jijɔ nɔ Yehowa. Ŋci keke dena taɔ, edasɛ mɔ Yehowa cukɔ shi nɔ eo yí gbedokɔ ŋsɛn eo. * (Fili. 4:6, 7; 1 Piɛ 5:7) Nɔ èdokɔ ji le edɔ̀lele cukaɖa alo enubukpɔdɔ̀ ɖe mɛ gan yí kpɔtɔ sɛnkɔ Yehowaɔ, kando ji mɔ yɛkpɔkɔ jijɔ do ye nu.

21. Nyi mì pleŋ asun ji awa to Yehowa kpekpedonu mɛɔ?

²¹ Ejɔ ji nɔ mì mɔ vovototo le kanmɛtete julɔlɔ koɖo ci nyɔ yí Pɔlu nukɔ mɛ. Ðo mɛkuɖeka kpaŋ yí ɖunɔ ji keŋ xɔnɔ fɛncu lɔ le kanmɛtete julɔlɔ mɛ le blema. Vɔ dele ahan le agbejulɔlɔ Kristotɔwo tɔ mɛ o; mɛ ciwo pleŋ yí lɔ ju lɔ le egbejinɔnɔ mɛ yí axɔ agbe mavɔ fɛncu lɔ. (Ӡan 3:16) Gbesɔ kpe niɔ, ejulɔtɔwo pleŋ yí ɖo anɔ lanmɛsɛn mɛ le kanmɛtete mɛ, nɔ denyi ahan ɔ, wodatɛnŋ aɖu ji o. Vɔ amɛ sugbɔ le mì mɛ yí tokɔ lanmɛsɛn cukaɖawo mɛ, gan wodo ji yí lɔkɔ ju lɔ. (2 Kor. 4:16) Yehowa akpedo mì pleŋ nu yí mìalɔ ju lɔ yi vɔvɔnu!