1-2. Dre nɔnɔmɛ ci mɛ Yesu nu yi nyɔ kpɛtɛkpɛtɛwo le.

LE KEDE mɛ nɔ Nisan 14, exwe 33 K.H. ɔ, wokan ŋsu do nu nɔ Yesu yí do hwɛ yi do enu ci dewa ji yí mɔ yɛɖo aku. Yi goduɔ, wokui yí tre fun ni tamɛsɛnsɛntɔ keŋ kin do funtrenamɛci nu. Flɛngowo tɔn alɔ koɖo afɔwo ni. Nɔ agbɔn alo axo nuxu ahan ɔ, vevisese ɖeɖe yí enyinɔ ni. Vɔ éɖo axo nuxu, ɖo enyɔ veviwo le shi anu.

² Mína mìagbeje enyɔ ciwo Yesu nu gbɔxwe yí ku le efuntrenamɛci lɔ ji yí akpɔ enu ciwo mìatɛnŋ akpla so wo mɛ. Mìanu kpoŋ mɔ, mína ‘mìaɖo to yi.’—Mt. 17:5.

3. Taŋfuin miwo nu Yesu xokɔ nuxu so ci emɔ: ‘Edanyɛ, sɔ ke woɔ?’

³ Nyɔ ci Yesu nuɔ? Ci Yesu le efuntrenamɛci lɔ jiɔ, édo gbe ɖaɖa mɔ: ‘Edanyɛ, sɔ ke wo.’ Miwo eji mɔ ye Daye asɔ nu keɔ? Enyɔ ciwo yí enu kplɔɛdo kpedo mì nu mìnya mɛ ciwo yɔ. Émɔ: “Wo de nya nyi wakɔ wo le o.” (Luiki 23:33, 34) Taŋfuin Yesu xokɔ nuxu so Rɔma sɔja ciwo yí kan flɛngo do alɔ koɖo afɔwo mɛ ni. Wodenya mɛ ciŋmɛ enyi teŋ o. Etɛnŋ gbenyi mɛɖewo ciwo yí le amɛahwa lɔwo mɛ yí dɔ mɔ wo le wui nu exokɔ nuxu so, ɖo le yiyimɛɔ, wotɛnŋ vaxɔɛ ji se. (Edɔ. 2:36-38) Yesu delɔn yí enumajɔmajɔ ciwo amɛwo wa do nu na ele dɔmɛzi ji yí gbe mɔ yedasɔ ke wo o. (1 Piɛ 2:23) Vɔ ébiɔ Yehowa mɔ yɛ le sɔ ke mɛ ciwo yí jikɔ awu ye.

4. Nyi mìatɛnŋ akpla so lé Yesu lɔn faa yí sɔ nu ke yi ketɔnɔwo do mɛɔ?

 ⁴ Nyi mìatɛnŋ akpla so Yesu nyɔ lɔwo mɛɔ? Shigbe Yesu nɛɔ, mìɖo alɔn faa asɔ nu kenɔ amowo. (Kol. 3:13) Mìwo xomumɛtɔwo alo mɛbuɖewo tɛnŋ fɔn gu do mì ji, ɖo wodemɔŋje mìwo jixɔsewo koɖo lé mìnɔnɔ agbe do mɛ o. Wotɛnŋ kan ŋsu nɔ mɛbuwo so mì nu, ado ŋkpɛn mì le amowo mɛ, adahɛn mìwo wemawo, alo wotɛnŋ do vɔnvɔn nɔ mì mɔ yewoawa tamɛsɛnnu koɖo mì. Mìdalé wo do dɔmɛ o, vɔ mìatɛnŋ abiɔ Yehowa mɔ yɛ le hun ŋkuvi nɔ wo nɔ woavaxɔ nyɔnɔnwi lɔ gbeɖeka. (Mt. 5:44, 45) Hweɖewonuɔ, etɛnŋ gbɔnnu nɔ mì mɔ mìasɔ nu ke amowo, vevitɔ nɔ enumajɔmajɔ ci wowa do mì nu kpɛn. Vɔ nɔ mìlɔn yí dɔmɛzi koɖo amɛleledodɔmɛ xɔ texwe do mìwo jimɛɔ, dawa nywi nɔ mìwoŋtɔwo o. Nɔvinyɔnu ɖeka ɖe mɛ mɔ: “Ŋkpɔɛ mɔ nɔ ŋsɔ nu ke amɛwoɔ, dedasɛ mɔ ŋlɔn do ji mɔ enu ci wowakɔ koɖoŋ nyɔ alo ŋɖe mɔ mɔ wo le kpɔtɔ awɛkɔ koɖoŋ yɔ o. Vɔ edadasɛ kpoŋ mɔ ŋcin mɔ nalɔ dɔmɛzi kɔɖɛ.” (Eha. 37:8) Nɔ mìsɔ gbeta mɔ mìasɔ nu ke amɛɔ, anyi mìcin mɔ mìdalɔn yí enumanyɔmanyɔ ciwo yí jɔ do mì ji vayi akpɔtɔ avekɔ mì nu yí mìakpɔtɔ ale dɔmɛzi ji o.—Efe. 4:31, 32.

5. Egbe ci yí Yesu ɖo nɔ tamɛsɛnnuwatɔ ɖeka ci wokan do axa niɔ, yí nyi yí taɖo eɖo gbe lɔɔ?

⁵ Nyɔ ci Yesu nuɔ? Wokan tamɛsɛnnuwatɔ amɛve do axa nɔ Yesu. Doŋkɔɔ, wo koɖo ve ko Yesu. (Mt. 27:44) Vɔ yi goduɔ, ɖeka trɔ jimɛ. Ðo édo jeshi mɔ Yesu dewa “enuvɔn ɖe o.” (Luiki 23:40, 41) Gbesɔ kpe niɔ, édasɛ mɔ yekando ji mɔ Yesu afɔn so ku yí avaɖu fyɔ gbeɖeka. Énu nɔ Hwlɛngantɔ lɔ mɔ: “Yesu, gayimɛ À yì Ao fyɔɖuxumɛ ɔ, ɖoŋwi ŋ.” (Luiki 23:42) Ŋsu cɛ dasɛ mɔ yeɖo xɔse sɛnŋ! Eyi Yesu ɖo ŋci ni mɔ: “Nyɔnɔnwi yí ŋnukɔ nɔ eo gbɛ mɔ, ànɔ koɖoŋ le Paradiso mɛ [denyi Fyɔɖuxu lɔ mɛ o].” (Luiki 23:43, NWT) Do jeshi mɔ Yesu ɖo gbe nɔ ŋsu cɛ yí zan nyɔgbe “ŋ” koɖo “à” yí sɔ dasɛ mɔ ye koɖo yɛɖekɛ nu yí nyɔ lɔ kudo. Yesu na mɔkpɔkpɔ tamɛsɛnnuwatɔ lɔ ci yí jikɔ aku, ɖo énya mɔ ye Daye nyi ŋshishikunamɛtɔ.—Eha. 103:8.

6. Nyi mìkpla so Yesu nyɔ ciwo enu nɔ tamɛsɛnnuwatɔ lɔ mɛɔ?

⁶ Nyi mìatɛnŋ akpla so Yesu nyɔ lɔwo mɛɔ? Yesu ɖyi Dalɔ pɛpɛpɛ. (Ebre. 1:3) Yehowa jikɔ veviɖe mɔ yeasɔ nu ke mì yí aku ŋshishi nɔ mì, nɔ mìtrɔ jimɛ nyɔnɔnwitɔ so enudɔndɔn ciwo mìwa vayi mɛ yí xɔ Yesu Kristo tafɛnvɔnsa lɔ ji se. (1 Ʒan 1:7) Etɛnŋ gbɔnnu nɔ mɛɖewo mɔ woaxɔɛ ji se mɔ Yehowa atɛnŋ asɔ nuvɔn ciwo yewowa vayi ke yewo. Nɔ ewanɔ ahan nɔ eo hweɖewonuɔ, bu nyɔ cɛ kpɔ: Ci ekpɔtɔ hwɛɖeka Yesu akuɔ, énu nɔ tamɛsɛnnuwatɔ ci yí tɔ xɔse dadasɛ mɔ yeku ŋshishi ni. Ecɛ dasɛ mɔ Yehowa aku ŋshishi sugbɔ sɔwu nɔ yi sɛntɔ egbejinɔtɔ ciwo yí tekpɔ wanɔ do yi sewo ji!—Eha. 51:1; 1 Ʒan 2:1, 2.

7. Sɔ koɖo Ʒan 19:26, 27 ɖe, nyɔ ci yí Yesu nu nɔ Mari koɖo Ʒan ɔ, yí nyi yí taɖo enu ahan ɔ?

⁷ Nyɔ ci Yesu nuɔ? (Hlɛn Ʒan 19:26, 27.) Yesu sɔ ɖe le ji nɔ nɔlɔ ci taŋfuin asu ku nɔ. Taŋfuin nɔviɛwo akpɔ yi ŋcilanmɛ ʒanwo gbɔ. Vɔ mi yí akpɔ yi  gbɔngbɔnmɛ ʒanwo gbɔɔ? Ŋɖekɛ dedasɛ mɔ nɔviɛwo trɔ yi nukplavi hwenɔnu o. Vɔ Ʒan nyi apotru egbejinɔtɔ yí gbenyi Yesu xlɔ bakpomadɔn ɖeka. Yesu sɔ mɛ ciwo yí bɔdo nu le Yehowa sɛnsɛn mɛ mɔ wonyi ye xomumɛtɔwo le gbɔngbɔnmɛ. (Mt. 12:46-50) Eyi taɖo ci Yesu lɔn Mari yí sɔ ɖe le ji niɔ, énu nɔ Ʒan mɔ yɛ le le bu ni. Yesu nya mɔ yɛakpɔ yi gbɔngbɔnmɛ ʒanwo gbɔ. Énu nɔ nɔlɔ mɔ: “Evio nɛ.” Yí nu nɔ Ʒan mɔ: “Enɔ̀o nɛ.” So gbenɔgbeɔ, Ʒan trɔ evi han nɔ Mari yí lenɔ bu ni shigbe lé awɛ nɔ nɔlɔ nɛ. Yesu dasɛ lɔnlɔn gangan nɔ nyɔnu vevi cɛ ci yí le bu ni so yi jigbe yí ecɛyɛɔ, eva le te le axa ni le yi kugbe!

8. Nyi mìatɛnŋ akpla so Yesu nyɔ ciwo enu nɔ Mari koɖo Ʒan mɛɔ?

 ⁸ Nyi mìatɛnŋ akpla so Yesu nyɔ lɔwo mɛɔ? Exlɔnyinyi ci yí le mìwo koɖo mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu Kristotɔwo gblamɛ atɛnŋ asɛnŋ wu ci yí le mìwo koɖo mìwo xomumɛtɔwo gblamɛ. Ðo mìwo xomumɛtɔwo tɛnŋ fɔn gu do mì ji, alo agbe mì ŋtɔkpu. Vɔ shigbe lé Yesu ɖo gbe nɛɔ, nɔ mìkudo Yehowa koɖo Yi habɔbɔ lɔ nuɔ, mìakpɔ enu ciwo yí bu nɔ mì yí awu “dònu ekave-ho-wi.” Amɛ sugbɔ avale shigbe evi ŋsuvi, evi nyɔnuvi, enɔ, alo eda amɛlɔntɔ hannɛ nɔ mì. (Maki 10:29, 30) Ci èle nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo le hamɛ lɔ mɛ yí mìwa ɖeka le xɔse mɛ yí lɔn Yehowa koɖo mìwonɔnɔwo ɖe, lé ewanɔ nɔ eoɔ?—Kol. 3:14; 1 Piɛ 2:17.

9. Nyi mìatɛnŋ akpla so Yesu nyɔ ciwo yí le Matie 27:46 mɛɔ?

⁹ Nyɔ ci Yesu nuɔ? Ci ekpɔtɔ hwɛɖeka Yesu akuɔ, édo axwa mɔ: “Anyi Mawu, Anyi Mawu, nyi taɖo E tashi Ŋ ɖɛ ɔ?” (Mt. 27:46) Bibla deɖe enu ci yí taɖo Yesu nu ahan mɛ o. Vɔ mìakpɔ enu ci mìatɛnŋ akpla so nyɔ cɛwo mɛ. Ŋɖeka ci mìkpla le nyɔ cɛwo mɛ yí nyi mɔ, Yesu na nyɔnuɖɛ ci yí le Ehajiji Wema 22:1 mɛ vamɛ. * Enyɔ cɛwo gbedasɛ petii mɔ Yehowa desɔ ŋɖe “cɔn” Eviɛ ji yí sɔ glɔn ta ni o. (Job 1:10) Yesu mɔŋje mɛ mɔ ye Daye sɔ ye do alɔ mɛ nɔ ye ketɔnɔwo keŋkeŋ nɔ woado ye xɔse kpɔ keke yi ku mɛ. Wodedo agbetɔ ɖe kpɔ ahan shigbe Yesu nɛ o. Gbesɔ kpe niɔ, enyɔ cɛwo ɖo kpe yi ji mɔ dewa nuvɔn ɖe ci yí na woɖo awui o.

10. Nyi mìatɛnŋ akpla so Yesu nyɔ ciwo enu nɔ Dalɔ mɛɔ?

¹⁰ Nyi mìatɛnŋ akpla so Yesu nyɔ lɔwo mɛɔ? Ŋɖeka ci mìatɛnŋ akpla yí nyi mɔ, mìdeɖo akpɔ emɔ mɔ Yehowa axe mɔ nɔ cukaɖa ciwo yí ado mìwo xɔse kpɔ o. Shigbe lé wote Yesu kpɔ keke yi ku mɛ nɛɔ, mìwo can, mìɖo adra do keŋ anɔ gbeji, nɔ evaʒan mɔ mìaku can. (Mt. 16:24, 25) Vɔ kankandoji le mì shi mɔ Mawu dalɔn woate mì kpɔ sɔwu gan mìwo ŋsɛnwo o. (1 Kor. 10:13) Nubu ci mìkpla yí nyi mɔ shigbe Yesu nɛɔ, mìtɛnŋ kpe fun do ŋɖemajɔ ji. (1 Piɛ 2:19, 20) Denyi ŋɖe mìwa taɖo yí amowo cinɔ yumɛ nɔ mì o, vɔ susu lɔ yí nyi mɔ mìdenyi xexe lɔ tɔ o yí mìgbeɖenɔ kunu so nyɔnɔnwi lɔ nu. (Ʒan 17:14; 1 Piɛ 4:15, 16) Yesu nya enu ci yí taɖo Yehowa ɖe mɔ yí ekpe fun. Vɔ Mawu sɛntɔ egbejinɔtɔ bu ciwo kpekɔ fun biɔnɔ se hweɖewonu mɔ, nyi yí taɖo Yehowa ɖe mɔ yí ŋɖewo jɔnɔ ma. (Xab. 1:3) Mìwo Mawu ŋshishikunamɛtɔ koɖo ʒinxodotɔ lɔ mɔŋje mɛ mɔ, denyi xɔse yí hwedo wo o. Enu ci woʒan yí nyi akɔnfafa ci Yehowa ɖekɛ atɛnŋ ana wo.—2 Kor. 1:3, 4.

11. Nyi yí taɖo Yesu nu nyɔ ciwo yí le Ʒan 19:28 mɛɔ?

¹¹ Nyɔ ci Yesu nuɔ? (Hlɛn Ʒan 19:28.) Nyi yí taɖo Yesu nu mɔ: ‘Shikɔ ci ŋ ɔ?’ Énu ahan “nɔ Enuŋwlɛŋwlɛ” ci yí le Ehajiji Wema 22:15 mɛ avamɛ. Kpukpui lɔ nu mɔ: “Anyi glamɛ le xuxuɖe shigbe gbanɖunu ci yí gban ɛnɛ. Anyi ɖe bado aglan ejitɔ nu nɔ ŋ.” Gbesɔ kpe niɔ, efun ciwo  pleŋ Yesu kpe koɖo vevi ci esekɔ le efuntrenamɛci lɔ nu na mɔ shikɔ ɖo aci sugbɔ. Éʒan kpekpedonu gbɔxwe anu shi.

12. Nyi mìatɛnŋ akpla so Yesu nyɔ ciwo yí nyi “shikɔ ci ŋ” mɛɔ?

¹² Nyi mìatɛnŋ akpla so Yesu nyɔ lɔwo mɛɔ? Yesu dekpɔɛ mɔ nɔ yenu lé yesekɔ le yeɖeki mɛɔ, anyi yekle o, yí mìwo can mìɖo anu lé mìsekɔ le mìwoɖekiwo mɛ do nɔ mɛbuwo. Le akpaxwe sugbɔ mɛ le mìwo gbemɛɔ, mìtɛnŋ gbe mìwo ʒanwo nunu nɔ mɛbuwo. Vɔ nɔ evaje gaɖe mɛ yí mìʒan lɔduɔ, mìɖo ahwlɛn do abiɔ kpekpedonu mɛbuwo. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ mìshin alo mìlé dɔ̀ɔ, etɛnŋ ʒan mɔ mìanu nɔ exlɔ ɖe nɔ akɔ mì yi afimɛ alo dotoxwe. Nɔ mìgbɔjɔɔ, etɛnŋ ʒan mɔ mìanu nɔ hamɛmɛshinshin ɖe alo Kristotɔ ɖe ci yí shin le gbɔngbɔnmɛ nɔ ase enu ci yí wakɔ mì alo nɔ anu “enyɔ nywi” ciwo yí ado ŋsɛn mì. (Elo. 12:25, NWT) Mína mìaɖo ŋwi mɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo lɔn mì yí jinɔ mɔ yewoakpedo mì nu le “cukaɖawo hwenu.” (Elo. 17:17) Vɔ wodatɛnŋ anya enyɔ ciwo yí le susumɛ nɔ mì o. Gbɔxwe woanya mɔ mìʒan kpekpedonuɔ, etɛnŋ ʒan mɔ mìwoŋtɔwo anui nɔ wo.

13. Ci Yesu nɔ gbeji keke yi ku ɖe, nyiwo yí ena wovamɛɔ?

¹³ Nyɔ ci Yesu nuɔ? Le fiɛfi gatɔ̀n mɛ han le Nisan 14 ɔ, Yesu do axwa mɔ: “É vɔ.” (Ʒan 19:30) Hwenu kankinɖe gbɔxwe Yesu akuɔ, énya mɔ yewa enu ciwo pleŋ Yehowa ji mɔ ye le wa. Ci Yesu nɔ gbeji keke yi kuɔ, éna enu sugbɔ vamɛ. Ŋkɔtɔ, édasɛ mɔ Satana nyi ŋsukantɔ. Yesu dasɛ mɔ, nɔ Satana wa ŋɖekpokpui koɖo agbetɔ maɖonuvɔn can ɔ, átɛnŋ anɔ gbeji le nushianu mɛ. Amɛvetɔ, Yesu sɔ yi gbe cu tafɛn. Yi vɔnsa ku lɔ hun mɔ nɔ agbetɔ nuvɔnmɛwo nɔ woatɛnŋ ate gogo Mawu. Égbena wokpɔkɔ mɔ mɔ yewoavanɔ agbe tɛgbɛɛ. Amɛtɔntɔ, Yesu dasɛ mɔ Yehowa yí nyi acɛkpɔtɔ jɔjɔɛ yí gbeklɔ ɖyi so Dalɔ ŋkɔ nu.

14. Lé mìaɖui gligaan yí anɔ agbe le ŋkeke ɖeshiaɖe mɛ doɔ? Ðe mɛ.

¹⁴ Nyi mìatɛnŋ akpla so Yesu nyɔ lɔwo mɛɔ? Mìɖo aɖui gligaan yí akpɔtɔ anɔ gbeji le ŋkeke ɖekpokpui mɛ. Mìakpɔ nyɔ ciwo nɔviŋsu Maxwell Friend nu. Ésumɔ shigbe nukplamɛtɔ nɛ le Gilead Jutakpɔxɔ Bibla Suklu. Le jukɔnwo domɛ takpekpegan ɖeka mɛɔ, nɔviŋsu Friend nu le nuxu ɖeka mɛ so egbejinɔnɔ nu mɔ: “Ŋgbesɔ enu ci àtɛnŋ awa alo enyɔ ci àtɛnŋ anu egbɛ sɔ ɖo esɔ o. Èkando ji mɔ yeakpɔtɔ ale agbe keke aje esɔa? Nɔnɔ agbe le ŋkeke ɖekaɖeka mɛ shigbe mɔ yɛnyi azan kpɛtɛkpɛtɛ ci mɛ yeadasɛ le mɔ yeje yí anɔ agbe tɛgbɛɛ nɛ.” Le vamɛ mɔ mìakpɔnɔ ŋkeke ɖeshiaɖe shigbe mɔ yɛ yí nyi ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛ ci mìasɔ dasɛ mɔ mìkpɔtɔ le gbeji nɛ! Eyi nɔ mìvale kudunu can ɔ, mìasun ji anu mɔ: “Yehowa, ŋwa enu ci ji ŋkpe yí kpɔtɔ le gbeji nɔ eo yí sɔ dasɛ mɔ Satana nyi ŋsukantɔ yí gbehwlɛn ta nɔ ao ŋkɔ koɖo ao cɛkpatɔnyinyi!”

15. Sɔ koɖo Luiki 23:46 ɖe, nyi ji Yesu kandoɔ?

¹⁵ Nyɔ ci Yesu nuɔ? (Hlɛn Luiki 23:46.) Yesu nu koɖo kankandoji keŋkeŋ mɔ: “Edanyɛ, Ŋ sɔ Anyi [gbɔngbɔn] do alɔ̀ mɛ nɔ Eo.” Yesu nya mɔ nɔ yeagbevanɔ agbe le sɔmɛɔ, Yehowa gbɔ aso, eyi egbekando ji mɔ ye Daye aɖo ŋwi ye.

16. Nyi èkpla so enu ci yí jɔ do Kunuɖetɔ ci yí ɖo xwe 15 jiɔ?

 ¹⁶ Nyi mìatɛnŋ akpla so Yesu nyɔ lɔwo mɛɔ? Le gbesɔsɔ asɔnɔ ao gbe do alɔ mɛ nɔ Yehowa, nɔ ao gbe ɖo afɔkumɛ can. Gbɔxwe àwɛ ahan ɔ, èɖo ‘adoji do Yehowa nu gbijigbiji!’ (Elo. 3:5) Na mìakpɔ Joshua ci yí nyi Kunuɖetɔ yí ɖo xwe 15 kpɔwɛ. Élé dɔ̀ ɖeka ci yí wunɔ amɛ. Égbe mɔ wodazan edɔ̀damɔnu ciwo yí ana yeada le Mawu se ji o. Ci ekpɔtɔ hwɛɖeka akuɔ, énu nɔ nɔlɔ mɔ: “Dada, ŋle Yehowa lɔ mɛ. . . . Dada, natɛnŋ anu nɔ eo koɖo kankandoji keŋkeŋ mɔ: Ŋnya mɔ Yehowa afɔnŋ do agbe le fɔnfɔnsoku hwenu. Énya lé anyi jimɛ le do yí ŋluin nyɔnɔnwimɛtɔ.” * Mɛɖekamɛɖeka le mì mɛ ɖo abiɔ yiɖeki se mɔ: ‘Nɔ ŋvado go xɔse dodokpɔ ɖe ci yí atɛnŋ anyi ku nɔŋ ɖe, nasɔ anyi gbe do alɔ mɛ nɔ Yehowa yí akando ji mɔ yɛaɖo ŋwiŋ a?’

17-18. Nyiwo mìkplaɔ? (Kpɔ dakavi ci yí nyi “ Enu ciwo mìkpla so Yesu nyɔ kpɛtɛkpɛtɛwo mɛ” hɛnnɛ.)

¹⁷ Mìatɛnŋ akpla enuveviwo so Yesu nyɔ kpɛtɛkpɛtɛwo mɛ! Woɖo ŋwi nɔ mì mɔ mìɖo asɔ nu kenɔ mɛbuwo yí akando ji mɔ Yehowa asɔ anu ke mì. Emɔ hun nɔ mì yí mìwa nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo ɖɛ le hamɛ lɔ mɛ yí wole gbesɔsɔ akpenɔdo mì nu. Vɔ nɔ mìʒan kpekpedonuɔ, mìɖo anui nɔ wo. Mìnya mɔ Yehowa akpedo mì nu yí mìado ji le cukaɖa ɖekpokpui ci yí ava mì ji mɛ. Mìgbekpɔ enu ci yí taɖo ele veviɖe mɔ, mìanɔ agbe le ŋkeke ɖeshiaɖe mɛ shigbe mɔ eyi nyi ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛ ci mìasɔ dasɛ mɔ mìle gbeji nɛ yí akando ji mɔ nɔ mìku can ɔ, Yehowa afɔn mì.

¹⁸ Le nyɔnɔnwi mɛɔ, Yesu nyɔ ciwo enu le efuntrenamɛci lɔ nu kpla enu sugbɔ mì! Nɔ mìwa do enu ciwo mìkpla jiɔ, anyi mìwakɔ do Yehowa ŋtɔ nyɔ ciwo enu so Eviɛ nu ji. Émɔ: ‘Mí ɖo to yi.’—Mt. 17:5.