1. Susu ci amɛ sugbɔ ɖo do edɔwawa nuɔ?

LÉ AMƐ sugbɔtɔ ci yí trɔdo mí kpɔnɔ edɔwawa doɔ? Le eju sugbɔ mɛɔ, amɛwo vale gamɛ sugbɔ zankɔ sɔ le edɔ wakɔ sɛnsinɖe sɔwu sa. Mɛ ciwo edɔwawa wugan sugbɔ, xanɔ keke agbɔn alo akpɔ gamɛ do wowo xomuwo nu alo akpla enu so Mawu nu eglo. (Ŋun. 2:23) Cukaɖa bu yí nyi mɔ mɛɖewo dejinɔ mɔ yewoawa dɔ kpetii o yí sɔ ɖonɔ ŋɖewo ji.​—Elo. 26:13, 14.

2-3. Kpɔwɛ ciwo yí Yehowa koɖo Yesu ɖo kudo edɔwawa nuɔ?

² Ci amɛ sugbɔ le xexeɛ mɛ deɖo susu nywi do edɔwawa nu can ɔ, kpɔ susu ci Yehowa koɖo Yesu ɖo do nu ɖa. Mìnya mɔ Yehowa lɔn edɔwawa. Yesu na enyɔ cɛ mɛ kɔ ci enu mɔ: “Edanyɛ kpɔtɔ le edɔ wakɔ keke je egbɛ. Enye can ɔ, ŋ le edɔ wakɔ.” (Ʒan 5:17) Kpɔ edɔ ciwo pleŋ Mawu wa ci ewa mawudɔla sugbɔ sugbɔwo koɖo xexegbɛ gblagada cɛ. Le nyigban nyakpɔkpɔ cɛ ci ji mìleɔ, mìgbekpɔ kpeɖoji sugbɔ ciwo yí dasɛ mɔ Mawu wa dɔ sɛnsinɖe hwenu ewa enuwo. Ehakpatɔ lɔ nyɔ jɔ ci enu mɔ: “[Yehowa], E wa enu nyakpɔkpɔ sugbɔ. Nyigban ji ɖɔ koɖo enu ciwo yí E wa. Mì kpɔ Ao ŋununyanya le enushanu ci yí E wa mɛ.”​—Eha. 104:24.

³ Yesu sran Dalɔ. Ékpedo Dalɔ nu hwenu “[e]wa jeŋkwi.” Énɔ Yehowa gbɔ “shigbe ŋsɛn dɔwatɔ ɛnɛ.” (Elo. 8:27-31) Le hwenu jinjinɖe goduɔ, Yesu va nyigban ji yí wa edɔ sɛnsinɖe. Edɔ lɔ wawa le ni shigbe ŋɖuɖu nɛ, yí enu  ciwo ewa dasɛ mɔ Mawu yí dɔɛ ɖaɖa.​—Ʒan 4:34; 5:36; 14:10.

4. Nyi mìatɛnŋ akpla so Yehowa koɖo Yesu gbɔ kudo gbɔndomɛ nuɔ?

⁴ Kpɔwɛ ciwo yí Yehowa koɖo Yesu ɖo so edɔwawa nu dasɛ mɔ dele veviɖe mɔ mìagbɔnnɔ domɛa? Denyi ahan yɔ o. Enu decinɔ kɔ nɔ Yehowa gbeɖe o, eyi taɖo deʒan mɔ Yehowa agbɔn duu o. Vɔ Bibla nu mɔ ci Yehowa wa jeŋkwiwo koɖo nyigban ɖegbɔɔ, “É ɖote Yi dɔ yí xɔ gbɔngbɔn.” (Hun. 31:17) Ecɛ dasɛ mɔ Yehowa nɔ te yí kpɔ jijɔ so enu ciwo ewa nu. Ci Yesu wa dɔ sɛnsinɖe hwenu ele nyigban jiɔ, éjinɔ gamɛ yí gbɔnnɔ domɛ keŋ ɖunɔ nu koɖo yi xlɔwo.—Mt. 14:13; Luiki 7:34.

5. Cukaɖa ci yí Mawu sɛntɔ sugbɔ donɔ goɔ?

⁵ Bibla do ŋsɛn Mawu mɛwo mɔ edɔwawa le jɔnɔ ji nɔ wo. Mawu sɛntɔwo ɖo anyi edɔsɛnsinwatɔwo yí wodanyi ɖyiɖɔnɔwo o. (Elo. 15:19) Taŋfuin èwanɔ dɔ yí sɔ kpɔnɔ ao xomu ji. Kristo nukplaviwo pleŋ yí ɖo adra eŋɛnywi lɔ. Ele ahan gan, èɖo agbɔnnɔ domɛ asunnɔ eo hɛnnɛ. Egbɔnnɔnu nɔ eo hweɖewonu mɔ àɖo gamɛ ci àsɔ wa ŋcilanmɛdɔ, sumɔsumɔdɔ alo agbɔn domɛa? Lé mìwɛ yí nyanɔ gaxoxo nɛni ci mìasɔ wa dɔ koɖo gaxoxo nɛni ci mìasɔ gbɔn domɛɔ?

6. Lé Maki 6:30-34 dasɛ mɔ Yesu ɖo susu nywi do edɔwawa koɖo gbɔndomɛ nu doɔ?

⁶ Ele veviɖe mɔ susu nywi anɔ mì shi do edɔwawa nu. Gbɔngbɔn kɔkɔɛ na Efyɔ Salomɔ ŋwlɛn mɔ: “Gamɛ li nɔ enushanu.” Éyɔ acidodo, exɔcucu, avinfanfan, nukuikoko, eweɖuɖu koɖo nubuwo. (Ŋun. 3:1-8) Ecɛ dasɛ mɔ enu amɛve ciwo yí le veviɖe le mìwo gbemɛ yí nyí edɔwawa koɖo gbɔndomɛ. Yesu ɖo susu sɔgbe do edɔwawa koɖo gbɔndomɛ nu. Gbeɖekaɔ, apotru lɔwo gbɔ so kunuɖegbe. Enu cikɔ nɔ wo sugbɔ, vɔ “wo de kpɔ [gamɛ] a ɖu enu o.” Yesu nu nɔ wo mɔ: “Mí kplɔ Ŋ do. Mì a yì afi ci ɖo eɖa a nɔ̀ enɔ mìwoɖekɛ axɔ gbɔngbɔn.” (Hlɛn Maki 6:30-34.) Ci Yesu koɖo yi nukplaviwo detɛnŋ gbɔnnɔ domɛ hweshiahwenu shigbe lé woji do nɛ can ɔ, Yesu nya mɔ yewo pleŋ ɖo agbɔn domɛ.

7. Lé enukplakpla so Sabati se lɔ nu akpedo mì nu doɔ?

⁷ Hweɖewonuɔ, mì pleŋ ɖo agbɔn domɛ alo atrɔ lé mìwanɔ enuwo do. Mìatɛnŋ akpɔ ecɛ le toto ci Mawu wa nɔ yi sɛntɔwo le blema mɛ. Eyi nyi Sabatigbe ci ji wogbɔnnɔ le kwɛshila ɖeshiaɖe. Denyi Moizi Se lɔ yí kplɔkɔ mì le egbɛmɛ o, gan mìatɛnŋ akpɔ nyɔna nɔ mìkpla nu so enyɔ ci enu so Sabati nu. Enu ci mìakpla atɛnŋ akpedo mì nu mìakpɔ mɔ, susu ci mìɖo do edɔwawa koɖo gbɔndomɛ nu sɔgbe ma.

8. Sɔ koɖo Hunhun 31:12-15 ɖe, azan ci yí Sabati nyiɔ?

⁸ Mawu Nyɔ lɔ nu mɔ ci Mawu wa enuwo na nɔ “ŋkeke” amadɛn ɔ, égbɔn domɛ le edɔ ciwo yí ewa le nyigban ji mɛ. (Gɔnm. 2:2) Ele ahan gan, Yehowa lɔn edɔwawa yí le emɔ buwo jiɔ, “[é]kpɔtɔ le edɔ wakɔ.” (Ʒan 5:17) Yehowa wa dɔ na nɔ “ŋkeke” amadɛn yí gbɔn domɛ le “ŋkeke” amadrɛtɔ lɔ ji. Énu nɔ Izraɛliviwo mɔ wo le gbɔnnɔ le ŋkeke amadrɛtɔ lɔ ji hɛnnɛ. Mawu nu mɔ Sabati lɔ  nyi jeshi le gblamɛ nɔ ye koɖo Izraɛli. Enyi “ŋkeke vevi nɔ gbɔngbɔn xɔxɔ. Ŋkeke vevi enyi nɔ [Yehowa] kanfukanfu.” (Hlɛn Hunhun 31:12-15.) Wodeɖe mɔ mɔ mɛɖekɛ awa dɔ o; ɖeviwo, hwashiwo alo axomɛlanwo can dawa dɔ o. (Hun 20:10) Vɔ ena jukɔn lɔ asɔ susu ɖo gbɔngbɔnmɛnuwo nu doji.

9. Susu masɔgbe ci amɛwo ɖo do Sabati nu le Yesu hwenuɔ?

⁹ Sabati nyi ŋkeke nywi nɔ Mawu mɛwo. Vɔ sɛnsɛnŋkɔnɔtɔ sugbɔtɔ ciwo yí nɔ agbe le Yesu hwenu vado ese sɛnŋsɛnŋwo do nu. Wonu mɔ ese deɖe mɔ mɔ woaji jinuku aɖu alo ada dɔ̀ nɔ amɛ le Sabatigbe o. (Maki 2:23-27; 3:2-5) Vɔ denyi susu ci Mawu ɖo do nu nɛ o. Yesu na enyɔ cɛ ze gbajɛɛ nɔ yi nyɔsetɔwo.

10. Nyi mìatɛnŋ akpla so Matie 12:9-12 mɛ kudo susu ci Yesu ɖo do Sabati nuɔ?

¹⁰ Yesu koɖo yi dokplɔtɔ ciwo nyi Ʒuifuwo wa do Sabati se ji, ɖo Moizi Se lɔ yí kplɔkplɔ wo. * Vɔ Yesu dasɛ le nuxuxoxo koɖo nuwana mɛ mɔ, emɔɖeɖe li mɔ woawa xomɛvu yí akpedo mɛbuwo nu le Sabati ji. Énu tiin mɔ: “Wo na emɔ mɔ wo a wa enunywi le sabatigbe.” (Hlɛn Matie 12:9-12.) Dékpɔɛ mɔ xomɛvuwawa koɖo kpekpedo amɛwo nu nyi dada le Sabati se lɔ ji o. Yesu nuwanawo tɛ gbe do susu vevi ci yí taɖo Mawu mɔ, ye mɛwo le gbɔn domɛ le Sabatigbe ji. Ci Mawu mɛwo  degbewanɔ dɔ gbenɔgbe keŋ gbɔnnɔ domɛɔ, wotɛnŋ sɔ susu ɖonɔ gbɔngbɔnmɛnuwo ji. Xomu ci mɛ Yesu shin le, zannɔ Sabatigbewo sɔ sɛnnɔ Mawu. Mìnya ahan, ɖo mìhlɛn enyɔ cɛ so Yesu nu hwecinu ele yiŋtɔ jumɛ le Nazarɛti: “É ɖo Ʒuifuwo Nukplaxu Sabatigbe shigbe [lé] É wɛ ni do ɛnɛ. É so jete yí a hlɛn enu.”​—Luiki 4:15-19.

11. Mi yí ɖo edɔwawa kpɔwɛ nywi ɖɛ nɔ Yesuɔ?

¹¹ Kankandoji li mɔ, Ʒozɛfu nu susu ci Mawu ɖo do edɔwawa nu nɔ Yesu hwenu ekplakɔ kapitadɔ yi. (Mt. 13:55, 56) Yesu gbekpɔ lé Ʒozɛfu wanɔ dɔ sɛnsinɖe ŋkeŋke do yí sɔ kpɔnɔ yi xomu gangan lɔ ji. Eyi taɖo Yesu nu nɔ yi nukplaviwo mɔ: “Edɔwatɔ ɖo axɔ yi fɛncu.” (Luiki 10:7) Ɛɛ, Yesu nya lé wowanɔ dɔ sɛnsinɖe do.

12. Ŋwlɛnŋwlɛn ciwo yí dasɛ susu ci Pɔlu ɖo do edɔ sɛnsin wawa nuɔ?

¹² Apotru Pɔlu can nya lé wowanɔ dɔ sɛnsinɖe do. Edɔ vevitɔ ci ewanɔ yí nyi kunuɖeɖe nɔ amɛwo so Yesu koɖo yi ŋɛdu nu. Vɔ Pɔlu wa dɔ yí sɔ kpɔnɔ yiɖeki ji. Tɛsalonikitɔwo nya mɔ Pɔlu “wanɔ edɔ sugbɔ sugbɔ nɔ . . . ŋgbe nyi enu le ekɔ ji nɔ amɛ ɖekpokpwi le [wo] mɛ o. [É]wanɔ edɔ ezan koɖo kede.” (2 Tɛs. 3:8; Edɔ. 20:34, 35) Etɛnŋ nyi avɔnzavadɔ ci Pɔlu wanɔ nu yí exokɔ nuxu so. Ci ele Korɛntiɔ, énɔ Akilasi koɖo Prisi gbɔ. “[Avɔnzavawatɔ] wo nyi, shigbe Pɔlu ɛnɛ. Pɔlu nɔ̀ koɖo wo, yí wadɔ koɖo wo.” Pɔlu mɔ “[ye]wanɔ edɔ ezan koɖo kede,” vɔ dedasɛ mɔ éwanɔ dɔ madrɔmadrɔ o. Égbɔnnɔ domɛ le avɔnzavadɔ lɔ wawa mɛ le Sabatigbe. Le ŋkeke lɔ jiɔ, emɔ hunnɔ ni yí eɖenɔ kunu nɔ Ʒuifuwo, ɖo wowo can dewanɔ dɔ le Sabatigbe o.​—Edɔ. 13:14-16, 42-44; 16:13; 18:1-4.

13. Nyi mìatɛnŋ akpla so Pɔlu kpɔwɛ lɔ mɛɔ?

¹³ Apotru Pɔlu ɖo kpɔwɛ nywi daɖɛ. Éɖo awa ŋcilanmɛdɔ, vɔ éte kpɔ “sumɔ Mawu toto Yi Ŋɛnywi kplakpla [amɛwo] ji.” (Rɔm. 15:16; 2 Kor. 11:23) Édo ŋsɛn mɛbuwo mɔ wo le wa shigbe ye hannɛ. Eyi taɖo Akilasi koɖo Prisi “wa Kristo Yesu dɔ koɖo” Pɔlu. (Rɔm. 12:11; 16:3) Pɔlu do ŋsɛn Korɛntitɔwo mɔ wo le “yì ŋkɔ doji tɛgbɛɛ le Mawu dɔwawawo mɛ.” (1 Kor. 15:58; 2 Kor. 9:8) Yehowa na yí apotru Pɔlu ŋwlɛn mɔ: “Nɔ amɛ ɖe de wa edɔ ɔ, dá ɖu enu o.”​—2 Tɛs. 3:10.

14. Yesu nyɔ ciwo yí le Ʒan 14:12 gɔnmɛ ɖe?

¹⁴ Edɔ vevitɔ ci yí li le ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛ cɛwo mɛ yí nyi eŋɛnywidradra koɖo nukplaviwo ɖoɖo. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, Yesu nu ɖɛ mɔ ye nukplaviwo awa dɔ ciwo awugan ye tɔ! (Hlɛn Ʒan 14:12.) Nyɔ ci enukɔ denyi mɔ mìawa enujiŋwo shigbe ye hannɛ o. Vɔ, mìwo ciwo yí nyi yi dokplɔtɔwo aɖe kunu yí akpla nu amɛwo le texwe sugbɔ na nɔ hwenu jinjinɖe sɔwu lé ewɛ.

15. Enyɔ ciwo mìɖo abiɔ mìwoɖekiwo seɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

¹⁵ Nɔ ènyi edɔ ɖe watɔɔ, biɔ nyɔ cɛwo eoɖeki se: ‘Wojeshiŋ ɖɛ le dɔmɛ mɔ ŋnyi edɔsɛnsinwatɔa? Ŋwanɔ anyi dɔwo lé nakpe ji do yí ɖenɔ gbɔ nɔ wo do gamɛ jia?’ Nɔ àtɛnŋ aɖoŋci mɔ ɛɛɔ, anyi ao dɔmɛxwetɔ akando eo ji. Agbena mɛ ciwo yí lekɔ ŋkuvi do eo nu aji mɔ yewoase Fyɔɖuxu ŋɛnywi lɔ. Le kunuɖeɖe koɖo enukplakpladɔ lɔ kpaxweɔ, biɔ nyɔ cɛwo eoɖeki se: ‘Wojeshiŋ ɖɛ mɔ ŋnyi edɔsɛnsinwatɔ le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛa? Ŋdranɔ  yiyi ŋkɔtɔwo do nywiɖea? Ŋɖe blɛ yí trɔnɔyi mɛ ciwo yí sɔ ɖe le ji gbɔa? Ŋwanɔ kunuɖeɖedɔ lɔ kpaxwe vovovowoa?’ Nɔ àtɛnŋ aɖoŋci mɔ ɛɛɔ, anyi àkpɔ jijɔ le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ.

16. Lé Yesu koɖo apotruwo kpɔnɔ gbɔndomɛ doɔ, yí lé amɛ sugbɔtɔ kpɔɛni do le egbɛmɛɔ?

¹⁶ Yesu nya mɔ hweɖewonuɔ, ye koɖo apotru ye tɔwo ɖo agbɔn domɛ. Vɔ woatɛnŋ sɔ amɛ sugbɔ ciwo yí nɔ agbe hwenɔnu koɖo amɛ sugbɔ le egbɛmɛ sɔ koɖo ŋsu hotɔnɔ ci yí le Yesu labalu lɔ mɛ. Ŋsu lɔ nu le yiɖeki mɛ mɔ: ‘Nagbɔn, yí aɖu, yí anu, keŋ akpɔ jijɔ.’ (Luiki 12:19; 2 Tim. 3:4) Ŋsu lɔ bui mɔ gbɔndomɛ koɖo jijɔkpɔkpɔ yí nyi enuvevitɔwo le agbemɛ. Vɔ Yesu koɖo apotru lɔwo desɔ jijɔdodo nɔ wowoɖekiwo ɖo texwe ŋkɔtɔ le agbemɛ o.

17. Lé mìzannɔ gamɛ ci mìdesɔ yinɔ dɔmɛ doɔ?

¹⁷ Egbɛɔ, mìte kpɔ yí srannɔ Yesu yí sɔ gamɛ ci mìdeyinɔ dɔmɛ gbɔnnɔ domɛ keŋ gbeɖenɔ kunu nɔ amɛwo yí yinɔ Kristotɔwo bɔbɔwo. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, nukplaviwowawadɔ lɔ koɖo bɔbɔwo yiyi le veviɖe nɔ mì sugbɔ, eyi taɖo mìwanɔ ci ji mìsun keŋ kpɔtɔ wanɔ gbɔngbɔnmɛdɔ cɛwo. (Ebre. 10:24, 25) Nɔ mìxɔ mɔ can ɔ, mìkpɔtɔ yinɔ bɔbɔwo le fiɖekpokpui ci mìle yí mìjinɔ emɔ ciwo ji mìato akan seŋ koɖo amɛwo so Bibla nu.​—2 Tim. 4:2.

18. Nyi mìwo Fyɔ Kristo Yesu ji mɔ mìwo le waɔ?

¹⁸ Mìdokɔ akpe sugbɔ mɔ mìwo Fyɔ Kristo Yesu senɔ nu gɔnmɛ nɔ amɛ yí kpekɔdo mì nu nɔ mìaɖo susu sɔgbe do edɔwawa koɖo gbɔndomɛ nu! (Ebre. 4:15) Éji mɔ mìwo le gbɔn domɛ asun mì. Égbeji mɔ mìwo le wa dɔ sɛnsinɖe asɔ kpɔ mìwoɖekiwo ji yí agbewa enukplaviwowawadɔ ci mɛ jijɔkpɔkpɔ le. Le nyɔta ci yí gbɔgbɔ mɛɔ, mìakpɔ edɔ ci yí Yesu wa yí sɔ hwlɛn mì gan le hwashinyinyi vwin ɖeka mɛ.