ENUKPLAKPLA NYƆTA 49
Ese Wema ŋkɔtɔ kpla mì lé mìɖo awanɔ nu do amowo nu
“Mí lɔn míwo kpena shigbe lé mí lɔn míwoŋtɔwo ɛnɛ.”—1 ESE. 19:18.
EHAJIJI 109 Milɔ̃ Mia Nɔewo Vevie Tso Dzi Me Ke
SUSU VEVI LƆ *
1-2. Nyi nu mìxo nuxu so le nyɔta ci yí vayi mɛɔ, yí nyi mìakpɔ le nyɔta cɛ mɛɔ?
LE NYƆTA ci yí vayi mɛɔ, mìkpɔ nukplamu ɖewo ciwo yí akpedo mì nu le Ese Wema ŋkɔtɔ eta 19 mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, le kpukpui 3 tɔ mɛɔ, mìhlɛn yí Yehowa nu nɔ Izraɛliviwo mɔ wo le shi wowo jilawo. Mìxo nuxu so lé mìawɛ akpɔ mìwo jilawo ʒanwo gbɔ, ado ŋsɛn wo, afa kɔn nɔ wo yí akpedo wo nu woakpɔtɔ asɛnkɔ Yehowa. Le kpukpui lɔ ke mɛɔ, Mawu nu nɔ yi mɛwo mɔ wo le kpɔtɔ awanɔ do Sabati se lɔ ji. Mìkpla mɔ ci mìdewakɔ do Sabati se lɔ ji le egbɛ mɛ can ɔ, mìatɛnŋ awa do gɔnmɛɖose ciwo yí le mɛ ji. Le kpɔwɛ mɛ, mìajinɔ gamɛ ɖe ɖɛ ŋkeŋke asɔ wanɔ gbɔngbɔnmɛdɔwo. Ecɛ wawa adasɛ mɔ mìle agbla jekɔ anɔ kɔkɔɛɖe shigbe lé 1 Ese Wema 19:2 koɖo 1 Piɛ 1:15 nu mɔ mìɖo awɛ nɛ.
2 Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìagbexo nuxu so kpukpui sugbɔ buwo nu le Ese Wema ŋkɔtɔ eta 19 mɛ. Nyi yí eta cɛ atɛnŋ akpla mì so lé mìabu tokunɔwo, ŋkuvitɔnnɔwo koɖo mɛ ciwo shi afɔ alo abɔ dele tɔ kpɔɔ? Nyi atɛnŋ akpla mì so nyɔnɔnwitoto le edɔ koɖo ajɔ nyɔwo mɛ, sɔ kpe nɔ lɔnlɔn ɖoɖo nɔ mɛbuwoɔ? Mìji mɔ mìanɔ mɛmiɖe shigbe lé Mawu le mɛmiɖe do nɛ, eyi taɖo mína mìakpɔ enu ciwo mìatɛnŋ akpla so eta cɛ mɛ.
WA XOMƐVU NƆ ŊKUVITƆNNƆ, TOKUNƆ KOÐO MƐ CI SHI AFƆ ALO ABƆ DELE O
Lé 1 Ese Wema 19:14 nu mɔ mìwo ɖo awa nu do ŋkuvitɔnnɔ alo tokunɔwo nu doɔ? (Kpɔ mamamɛ 3-5) *
3-4. Sɔ koɖo 1 Ese Wema 19:14 ɖe, lé woɖo awa nu do ŋkuvitɔnnɔwo koɖo tokunɔwo nu doɔ?
3 Hlɛn 1 Ese Wema 19:14. Yehowa ji mɔ ye mɛwo le wa xomɛvu nɔ tokunɔwo, ŋkuvitɔnnɔwo koɖo mɛ ciwo shi afɔ alo abɔ dele o. Le kpɔwɛ mɛ, énu nɔ Izraɛliviwo mɔ woŋgbedo nu tokunɔ ɖe o. Enudoamu ɖewo tɛnŋ nyi mɔ woakankan adan ni alo anu enyɔdɔndɔn ɖe so nu. Enu cɛwo wawa koɖo tokunɔ ɖe denyɔ ɖeeɖe o! Ci dese nyɔ ci ènukɔ so nu ɖe, lé awɛ ahwlɛn ta nɔ yiɖekiɔ?
4 Gbesɔ kpe niɔ, le kpukpui 14 tɔ lɔ mɛɔ, Mawu nu nɔ yi sɛntɔwo mɔ wodeɖo “a sɔ enu daɖo ŋkɔ nɔ ŋkuvitɔnɔ yí a lɔɛ yí a jwin o.” Wema ɖeka xo nuxu so tokunɔwo, ŋkuvitɔnnɔwo koɖo mɛ ciwo shi afɔ alo abɔ dele nu yí mɔ: “Le texwe ciwo Izraɛli sasa tɔ nɔɔ, wowanɔ enumajɔmajɔ koɖo tamɛsɛnnu koɖo wo blaŋblaŋ.” Taŋfuin tamɛsɛntɔ ɖe tɛnŋ sɔ ŋɖe da do ŋkɔ nɔ ŋkuvitɔnnɔ ɖe koɖo susu mɔ yɛaklin ajuin keŋ nɔ yeakui. Tamɛsɛnnuwawa teŋ yí nyi cɛ! Eyi dɔ ese ci yí le kpukpui 14 tɔ lɔ mɛ kpedo Yehowa mɛwo nu yí wokpɔɛ mɔ, yewoɖo akunɔ ŋshishi nɔ tokunɔwo, ŋkuvitɔnnɔwo koɖo mɛ ciwo shi afɔ alo abɔ dele o.
5. Lé mìatɛnŋ ase vevi koɖo tokunɔwo, ŋkuvitɔnnɔwo koɖo mɛ ciwo shi afɔ alo abɔ deleɔ?
5 Yesu senɔ vevi koɖo tokunɔwo, ŋkuvitɔnnɔwo koɖo mɛ ciwo shi afɔ alo abɔ dele o. Èɖo ŋwi eŋɛ ci edo ɖaɖa Ʒan amɛʒindoshimɛtɔa? Énu ni mɔ: “Ŋkuvitɔnnɔwo kpɔkpɔ enu, amɛ ciwo shi afɔwo de le ɔ, zɔnzɔn, kponɔwo kpɔkpɔ edɔ̀ yɔyɔ, tokunɔwo le etonusekɔ, kuvitɔwo fɔnfɔn.” Ci amowo kpɔ enujiŋ ciwo Yesu wakɔɔ, “wowo can kanfu Mawu.” (Luiki 7:20-22; 18:43) Kristotɔwo ji mɔ yewoaɖyi Yesu yí asenɔ vevi koɖo mɛ ciwo yí le nɔnɔmɛ ŋtɔ́wo mɛ. Eyi taɖo mìwanɔ xomɛvu yí donɔ ʒinxo nɔ mɛ ŋtɔ́wo. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, Yehowa dena ŋsɛn mì mɔ mìawa enujiŋwo shigbe Yesu nɛ o. Ganŋgan, mɔnukpɔkpɔ enyi nɔ mì mɔ mìaxo nuxu nɔ mɛ ciwo ŋkuvi tɔn nɔ le ŋcilan mɛ koɖo gbɔngbɔn mɛ so paradiso lɔ nu. Ðo le paradiso lɔ mɛɔ, mɛshiamɛ ale lanmɛsɛn blebu mɛ le ŋcilan mɛ koɖo le gbɔngbɔn mɛ. (Luiki 4:18) Eŋɛnywi cɛ kpekɔdo amɛ sugbɔ nu le kakacɛ mɛ yí wokanfukɔ Mawu.
TONƆ NYƆNƆNWI LE EDƆ ALO AJƆ NYƆWO MƐ
6. Lé nyɔ ci yí le Ese Wema ŋkɔtɔ eta 19 mɛ kpedo mì nu yí mìmɔŋje Ese Amɛwo lɔwo mɛ dojiɔ?
6 Kpukpui ɖewo le Ese Wema ŋkɔtɔ eta 19 mɛ yí xo nuxu so enyɔ ciwo yí le Ese Amɛwo lɔwo mɛ nu. Le kpɔwɛ mɛ, ese amɛnyitɔ nu le kleŋ mɛ mɔ: “De ɖo a fi efi o.” (Hun. 20:15) Mɛɖe tɛnŋ bu mɔ ci yedesɔ mɛbu nu ɖe kpɔɔ, anyi yewakɔ do ese cɛ ji. Vɔ, taŋfuin étɛnŋ zankɔ mɔnu buwo yí fikɔ fi fɛɛ.
7. Lé ajɔdotɔ ɖe atɛnŋ agbe wawa do ese amɛnyitɔ ci yí xo nuxu so efififi nu ji doɔ?
7 Ajɔdotɔ ɖe tɛnŋ bu mɔ yedenyi flafinɔ o, ɖo yedesɔ mɛbu nu ɖe kpɔ o. Vɔ gashiagamɛ yí étonɔ nyɔnɔnwi le ajɔdodo nyɔwo mɛa? Mìhlɛn le 1 Ese Wema 19:35, 36 mɛ yí Yehowa nu mɔ: “Mí ɖo a le jɔjɔɛɖe hwecinu mí dre enuwo kpɔ yí da wo kpɔ. Míwo kishi ɖo a ɖo toga jɔjɔɛ. Míwo shizewo ɖo a ɖo toga adodwiwo. Míwo gadanuwo ɖo a da enu nywiɖe.” Eyi taɖo nɔ ajɔdotɔ ɖe zannɔ enudrenu masɔgbewo keŋ asɔ ble mɛ ciwo yí esanɔ nu nɔɔ, anyi éle efi fikɔ. Kpukpui buwo le Ese Wema ŋkɔtɔ eta 19 tɔ mɛ yí na enyɔ cɛ mɛ gbeze gbawlɛɛ.
Sɔ koɖo 1 Ese Wema 19:11-13 ɖe, enyɔ ci Kristotɔ ɖe atɛnŋ abiɔ yiɖeki se so lé ewakɔ yi dɔ alo dokɔ yi jɔ doɔ? (Kpɔ mamamɛ 8-10) *
8. Lé enyɔ ciwo yí le 1 Ese Wema 19:11-13 mɛ kpedo Ʒuifuwo nu wowa do gɔnmɛɖose ci yí le godu nɔ ese amɛnyitɔ lɔ ji doɔ, yí nyi yí ecɛ atɛnŋ akpedo mì nu mìawaɔ?
8 Hlɛn 1 Ese Wema 19:11-13. Tɔtɔmɛ nɔ 1 Ese Wema 19:11 hlɛn mɔ: “Mí de ɖo a fi efi o.” Kpukpui 13 tɔ nu ekacaca ci yí le gblamɛ nɔ efififi koɖo nyɔnɔnwimatomato le ajɔnyɔwo mɛ. Enu mɔ: ‘Mídeɖo atafu míwo kpenawo o.’ Eyi taɖo amɛtafutafu le dɔwawa alo ajɔdodo nyɔwo mɛ nyi efififi. Ese amɛnyitɔ lɔ nu kpoŋ mɔ wodeɖo afi fi o. Vɔ lé wovaɖe nyɔ lɔwo mɛ kitokito do le Ese Wema ŋkɔtɔ mɛ kpedo Ʒuifuwo nu wonya lé woawɛ awa do gɔnmɛɖose ci le godu nɔ ese cɛ ji, wonya lé woawɛ atonɔ nyɔnɔnwi le nushianu ci wowanɔ mɛ. Nɔ mìbunɔ tamɛ kpɔ so lé Yehowa kpɔnɔ ŋsukankan koɖo efififi doɔ, awa nywi nɔ mì. Mìatɛnŋ abiɔ mìwoɖekiwo se mɔ: ‘Ci ŋbu tamɛ kpɔ so 1 Ese Wema 19:11-13 nu ɖe, ŋdo jeshi trɔtrɔ ɖewo ciwo ŋɖo awa le anyi gbe mɛa, vevitɔ, le anyi dɔ alo ajɔdodo mɛa?’
9. Lé ese ci yí le 1 Ese Wema 19:13 mɛ kpedo dɔwatɔwo nu doɔ?
9 Akpaxwe bu li Kristotɔ ɖe ɖo agbekpɔ, eyi nyi nɔ éxɔ mɛɖe do yi dɔ mɛ. 1 Ese Wema 19:13 nu mɔ: “Mí de ɖo a ʒin efɛncu ji nɔ edɔwatɔ le ezan pleŋ mɛ keke eŋ a ke o.” Le Izraɛliɔ, amɛ sugbɔ nyi agbledetɔwo yí wocunɔ fɛn nɔ dɔwatɔwo le ŋkeke lɔ vɔvɔnu gbeɖeka duu. Nɔ wodecu fɛn nɔ dɔwatɔ ɖe le ŋkeke lɔ vɔvɔnuɔ, datɛnŋ akpɔ yi xomumɛtɔwo ʒanwo gbɔ gbenɔgbe o. Yehowa ɖe mɛ mɔ: “Ðo, wamɛnɔ yí e nyi, yi ho nyi enu ci yí ʒin.”—2 Ese. 24:14, 15; Mt. 20:8.
10. Nyi mìatɛnŋ akpla le 1 Ese Wema 19:13 mɛɔ?
10 Egbɛɔ, wodecunɔ ho nɔ dɔwatɔwo ŋkeŋke o, vɔ wocuini nɔ wo zeɖeka alo zeve le wleci ɖeka mɛ. Ele ahan gan, gɔnmɛɖose ci yí le 1 Ese Wema 19:13 mɛ kpɔtɔ le dɔ wakɔ gbɛ. Dɔwaxuga ɖewo dewanɔ nu do wowo dɔwatɔwo nu nywiɖe o, yí eho ci wocunɔ nɔ wo hwenɔ wu edɔ ci wowa. Wonya mɔ ɖewaxu deli nɔ dɔwatɔ lɔwo o, yí woakpɔtɔ awakɔ dɔ nɔ yewo nɔ edɔ lɔ gbewugan eho lɔ can. Nɔ mìanuiɔ, dɔwaxuga cɛwo ‘ʒinkɔ fɛncu ji nɔ edɔwatɔ lɔwo.’ Kristotɔ ci yí xɔ amɛ do yi dɔ mɛ ɖo awɛ keke nɔ ŋgbetanɔfu yi dɔwaviwo o. Ecɛyɛɔ, na mìakpɔ enubu ci mìatɛnŋ akpla le Ese Wema ŋkɔtɔ eta 19 lɔ mɛ.
LƆN MƐBUWO SHIGBE EOŊTƆ NƐ
11-12. Nyi ji Yesu tɛ gbe do ci eyɔ enyɔ so 1 Ese Wema 19:17, 18 mɛɔ?
11 Mawu denu nɔ mì kpoŋ mɔ mìwoŋgbewa nuvwin do mɛbuwo o, vɔ éji mɔ mìwo le wa nu do amowo nu nywiɖe. Mìatɛnŋ akpɔ ecɛ le 1 Ese Wema 19:17, 18 mɛ. (Hliin.) Yehowa nui yi mɛ kɔ petii mɔ: “Mí lɔn míwo kpena shigbe le mí lɔn míwoŋtɔwo ɛnɛ.” Nɔ Kristotɔ ɖe ji mɔ ye nu akpe nɔ Yehowaɔ, éɖo awa do ese cɛ ji.
12 Yesu dasɛ mɔ ese ci yí le 1 Ese Wema 19:18 mɛ le veviɖe sugbɔ. Gbeɖekaɔ, Farizitɔ ɖeka biɔ Yesu se mɔ: “Le Ese lɔ mɛ ɔ, esedodo ci yí nyi gangantɔ sɔwu ɔ?” Yesu ɖo ŋci mɔ, “ese ŋkɔtɔ koɖo ese vevitɔ lɔ” yí nyi mɔ mìalɔn Yehowa koɖo mìwo ji pleŋ, mìwo se pleŋ koɖo mìwo susuwo pleŋ. Le yi goduɔ, Yesu yɔ enyɔ so 1 Ese Wema 19:18 mɛ, yí nu mɔ: “Ese amɛvetɔ lɔ ci yí le shigbe ŋkɔtɔ lɔ ɛnɛ ke, ‘À ɖo lɔnlɔn nɔ ao kpena shigbe [lé] è lɔn eoŋtɔ ɛnɛ.’” (Mt. 22:35-40) Emɔ sugbɔ ji yí mìadasɛ le mɔ mìlɔn mìwo kpenawo, vɔ nukplamu ɖewo ciwo le Ese Wema ŋkɔtɔ eta 19 mɛ agbekpedo mì nu mìanya lé mìawɛ do.
13. Lé Ʒozɛfu xolɔlɔ ci yí le Bibla mɛ na mìmɔŋje 1 Ese Wema 19:18 mɛ dojiɔ?
13 Emɔ ɖeka ci ji mìato alɔn mìwo kpenawo yí nyi mɔ mìawa do enukplamu ci yí le 1 Ese Wema 19:18 mɛ ji. Enu mɔ: “Mí ŋlɔbe enu vɔn ciwo yí amɛwo wa do mí. Mí ŋgbe ɖe ehlɔn [o].” Amɛ sugbɔtɔ le mì mɛ jeshi mɛɖe ci yí le nyɔ do dɔmɛ do yi dɔmɛkpena, suklukpena, amɛnyanyi alo xomumɛtɔ ɖe nu yí hweɖewonuɔ, na nɔ xwe sugbɔ! Ðo ŋwi mɔ ci Ʒozɛfu nɔviɛwo do dɔmɛzi di sugbɔ yí dɔ wovawa nu koɖi. (Gɔnm. 37:2-8, 25-28) Vɔ Ʒozɛfu dewa wadonu o! Hwenu evale acɛtɔxuɔ, éhɛn amɔ yeaɖe fi, vɔ éku ŋshishi nɔ wo. Ci ewɛ ahan ɔ, éwa nu yí esɔ koɖo nukplamu ci yí le 1 Ese Wema 19:18 mɛ.—Gɔnm. 50:19-21.
14. Nyi yí dasɛ mɔ mìagbekpɔtɔ awanɔ do gɔnmɛɖose ci yí le 1 Ese Wema 19:18 mɛ jiɔ?
14 Lé Ʒozɛfu sɔ nu ke nɔviɛwo yí dele nyɔ do dɔmɛ abi yí mɔ yeaɖe fi, nyi kpɔwɛ ci Kristotɔ ciwo yí ji mɔ yewo nu akpe nɔ Mawu ɖo asran. Enyɔ cɛ hanke yí Yesu nu le kpɔwɛ gbedodoɖa lɔ mɛ, émɔ mìwo le sɔ enu ke mɛ ciwo yí wa nu koɖo mì. (Mt. 6:9, 12) Ahanke yí apotru Pɔlu na nukplamu cɛ yi kpena Kristotɔwo. Émɔ: “Anyi xlɔwo, mí ŋgbe dɔnto nɔ amɛ ciwo yí wa evɔn do mí o.” (Rɔm. 12:19) Égbedo ŋsɛn wo mɔ: “Mí ŋgbe do dɔmɛzi do míwonɔnɔwo [o], vɔ mí sɔ agɔjeje ke míwonɔnɔwo shigbe lé Axwetɔ sɔ ke mí ɛnɛ.” (Kol. 3:13) Gɔnmɛɖose Yehowa tɔwo detrɔnɔ o. Mìɖo akpɔtɔ awakɔ do gɔnmɛɖose ci yí le godu nɔ ese ci yí le 1 Ese Wema 19:18 mɛ ji.
Shigbe lé denyɔ mɔ mìagbijikɔ abi ɖe nɛɔ, ahanke denyɔ mɔ mìabukɔ enu ciwo yí do dɔmɛzi nɔ mì kpɔ nɛ. Mìɖo atekpɔ aŋlɔbe wo gbijigbiji (Kpɔ mamamɛ 15) *
15. Kpɔwɛ ci yí kpedo mì nu mìmɔŋje enu ci yí taɖo mìɖo asɔ enu ke amɛɔ?
15 Mìasɔ kpɔwɛ ɖeka asɔ ɖe mɛ. Nɔ nyɔ ɖe veveɛ mì nuɔ, ele shigbe abi yí wa gotu nɔ mì hannɛ. Abi ɖewo hwenɔ, ɖewo gangannɔ. Sɔɛ mɔ èkpakɔ fɛn yí lamu shi lɔvi nɔ eo hwɛɖeka. Le ŋkeke ɖeka alo amɛve goduɔ, taŋfuin dagbeɖo ŋwi mɔ ŋɖe wa lɔvi nɔ ye kpetii o. Ahanke ŋɖewo ci wowanɔ koɖo mì denyinɔ nu gangan ɖe sugbɔ nɛ. Le kpɔwɛ mɛ, exlɔ ɖe atɛnŋ anu nyɔ alo awa nu ɖe tamɛmabutɔ yí ave mì nu, yí mìatɛnŋ asɔ ki fafɛɖe. Vɔ nɔ akpa lɔ gangan ɔ, doto tɛnŋ tuin yí ablaɛ nɔ mì. Gan nɔ mìkpɔtɔ gbijikɔ abi lɔɔ, taŋfuin agbe kuku, yí mìadokɔ vevisese nɔ mìwoɖeki gbaagbali. Ewa ŋshishi mɔ mɛɖe tɛnŋ wa enu cɛ han hwenu wodo dɔmɛzi ni sugbɔ. Taŋfuin mɛ lɔ kpɔtɔ bukɔ tamɛ kpɔ so enu ci wowa koɖi yí ele vevi sekɔ nu. Mɛ ciwo yí lenɔ enyɔ do dɔmɛ donɔ gbazavi nɔ wowoɖekiwo. Anyɔ mɔ mìawa do enukplamu ci yí le 1 Ese Wema 19:18 mɛ ji!
16. Sɔ koɖo 1 Ese Wema 19:33, 34 ɖe, lé Yehowa ji mɔ Izraɛliviwo le wa nu do mɛdruwo nu doɔ, yí nyi mìatɛnŋ akpla so mɛɔ?
16 Ci Yehowa do se nɔ Izraɛliviwo mɔ wo le lɔn wowo kpenawoɔ, denyi nu énunuɔ nɔ wo mɔ wo le lɔn wowo kpena Izraɛliviwo ɖekɛ yɔ o. Égbenu nɔ wo mɔ wo le lɔn eju bu mɛ tɔ ciwo yí le wo mɛ hɛnnɛ. Enyɔ ci yí le 1 Ese Wema 19:33, 34 mɛ kɔ petii. (Hliin.) Yehowa ji mɔ Izraɛliviwo le wa nu do mɛdruwo nu shigbe “jumɛviwo ɛnɛ,” yí ‘alɔn wo’ shigbe lé wolɔn wowoŋtɔwo nɛ. Le kpɔwɛ mɛ, Ese lɔ nu mɔ Izraɛliviwo le tashi mɛdruwo koɖo wamɛnɔwo nɔ woasa kli enuwo le wowo bowo ji. (1 Ese. 19:9, 10) Kristotɔwo ɖo awa do gɔnmɛɖose ci yí xo nuxu so mɛdruwo lɔnlɔn nu ji le egbɛ mɛ. (Luiki 10:30-37) Lé woawɛ doɔ? Amɛ miliɔn sugbɔ so le wowo ju mɛ yí va ci eju bu mɛ, taŋfuin eɖewo le axa nɔ eo. Ele veviɖe mɔ mìawa nu do ŋsu, nyɔnu koɖo ɖevi cɛwo nu koɖo bubu.
EDƆ VEVI ÐEKA CI NU ESE WEMA ŊKƆTƆ ETA 19 DEXO NUXU SO O
17-18. (a) Nyi yí 1 Ese Wema 19:2 koɖo 1 Piɛ 1:15 do ŋsɛn mì mɔ mìwo le waɔ? (b) Edɔ vevi ci yí apotru Piɛ do ŋsɛn mì mɔ mìwo le waɔ?
17 1 Ese Wema 19:2 koɖo 1 Piɛ 1:15 do ŋsɛn Mawu mɛwo mɔ wo le nɔ kɔkɔɛɖe. Kpukpui sugbɔ buwo le Ese Wema ŋkɔtɔ eta 19 mɛ ciwo atɛnŋ akpedo mì nu mìanya lé mìawɛ nɔ mìwo nu akpe nɔ Yehowa. Mìgbeje kpukpui ciwo yí nu enunywi ɖewo ciwo mìawa koɖo enudɔndɔn ɖewo ciwo mìdawa mɛ. * Kristotɔwo Grɛki Nuŋwlɛŋwlɛwo dasɛ mɔ ele veviɖe mɔ mìawa do gɔnmɛɖose ŋtɔ́wo ji. Vɔ apotru Piɛ gbenu nyɔ bu kpi.
18 Mìtɛnŋ wanɔ gbɔngbɔnmɛdɔ vovowo yí awanɔ enunywiwo nɔ amowo. Vɔ Piɛ tɛ gbe do enuvevi ɖeka ji. Gbɔxwe Piɛ anu nɔ mì mɔ mìwo le tekpɔ anɔ kɔkɔɛɖe le mìwo wanawo pleŋ mɛɔ, énu mɔ: “Mí a dra míwo susuwo do nɔ enuwawa.” (1 Piɛ 1:13, 15) Enuwawa ci yɔɔ? Piɛ nu mɔ Kristo nɔviɛ amɛshiaminɔwo “‘a kanfu’ Mɛ ci yɔ” wo. (1 Piɛ 2:9) Kristotɔ ciwo pleŋ li gbɛ wakɔ edɔ vevi ɖeka, edɔ ci yí wakɔ nywi nɔ amowo wu ɖekpokpui. Mɔnukpɔkpɔ vevi ɖeka enyi nɔ mì mɔ mìnyi Mawu jukɔn kɔkɔɛ yí ɖekɔ kunu yí kplakɔ nu amowo koɖo zolelanmɛ! (Maki 13:10) Nɔ mìtekpɔ yí wa do gɔnmɛɖose ciwo yí le Ese Wema ŋkɔtɔ eta 19 mɛ jiɔ, anyi mìnukɔ mɔ mìlɔn Mawu koɖo mìwo kpenawo. Mìgbedadasɛ hɛnnɛ mɔ mìji mɔ ‘mìanɔ kɔkɔɛɖe’ le mìwo wanawo pleŋ mɛ.
EHAJIJI 111 Nu Si Ta Míekpɔa Dzidzɔ Ðo
^ par. 5 Kristotɔwo denyinɔ Moizi Se lɔ o, vɔ Ese lɔ nu enu sugbɔ ciwo mìɖo awa koɖo ciwo mìdeɖo awa o. Enukplakpla so wo nu akpedo mì nu mìaɖo lɔnlɔn nɔ mɛbuwo yí mìwo nu akpe nɔ Mawu. Nyɔta cɛ akpedo mì nu mìamɔŋje lé mìatɛnŋ awa do nukplamu ciwo yí le Ese Wema ŋkɔtɔ eta 19 mɛ ji le mìwo gbe mɛ.
^ par. 17 Kpukpui ciwo mɛ wodegbeje le nyɔta cɛwo mɛ xo nuxu so amɛmɛtratra, amɛnyɔnunu, ehunɖuɖu, gbɔngbɔn yɔyɔ, efankankan koɖo gbɔndɔndɔn masɔkoɖose nu.—1 Ese. 19:15, 16, 26-29, 31.—Kpɔ “Enyɔbiɔse ciwo yí so yi hlɛntɔwo gbɔ” ci yí le Jutakpɔxɔ cɛ mɛ.
