1. Nyi yí taɖo wonanɔ kpla mìɔ, yí nyi yí taɖo ele veviɖe nɔ mì pleŋ ɔ?

 MÌ PLEŊ yí ʒan nukplamu gaɖewomɛ. Hweɖewonuɔ, mìwoŋtɔwo tɛnŋ biɔ nukplamu mɛɖe ci mìbunɔ. Le nɔnɔmɛ bu mɛɔ, nɔvi ɖe ci yí sɔ ɖe le ji nɔ mì tɛnŋ te sɔ mì yí anu mɔ mìɖekɔ ‘afɔ baɖa ɖe’ ci yí adɔ mìawa ŋɖe ci yí avave mì. (Gal. 6:1) Gaɖewomɛɔ, etɛnŋ nyi mɔ mìwa afɛn gangan ɖe yí mɛɖe gbe nyɔ nɔ mì. Nɔ egbenyi enuɖekpokpui yí dɔ yí wokpla nu mì can ɔ, mìɖo alɔn asi. Nɔ mìwɛni ahan ɔ, awa nywi nɔ mì yí agbetɛnŋ ahwlɛn mì gan!—Elo. 6:23.

2. Sɔgbe koɖo Elododo Wema 12:15 ɖe, nyi yí taɖo mìɖo alɔn axɔnɔ kplaɔ?

² Mìwo nukplakpla nyɔta lɔ do ŋsɛn mì mɔ mìwo le “ɖoto enyɔ ciwo yí . . . ŋununyatɔwo nu.” (Elo. 22:17) Mɛɖe deli yí nya enuwo pleŋ vɛ o; mɛɖe li yí nya ŋɖɛ alo nya ŋɖe wawa wu mì kokoko. (Hlɛn Elododo Wema 12:15.) Eyi taɖo nɔ mìlɔn yí senɔ nukplamunyɔ ci wonu nɔ mìɔ, anyi mìsɔ mìwoɖeki hwe. Egbedasɛ mɔ mìjeshi sɛnxu nɔ mìwoɖeki yí nya mɔ mìʒan alɔdu gbɔxwe yí awa enu ciwo mìɖo mɔ mìawa. Yehowa na Efyɔ ŋɖɛnyatɔ Salomɔ ŋwlɛ mɔ: “Amɛ lɔ a ɖuji nɔ é ɖoto enu ciwo yí ŋununyatɔwo nu ni.”—Elo. 15:22.

3. Lé mìatɛnŋ axɔ kpla doɔ?

³ Mìtɛnŋ xɔ kpla nɔ mìhlɛn Bibla alo mìwo wema ɖe.  Mìtɛnŋ kpɔ ŋɖe le wo mɛ ci yí akpedo mì nu mìami enu ci mìwakɔ wawa yí atrɔ adɛn. (Ebre. 4:12) Ahanke hamɛmɛshinshin ɖe alo nɔvi ɖe ci yí shin le gbɔngbɔn mɛ atɛnŋ akpla nu mì nɛ. Woatɛnŋ anu trɔtrɔ ɖe ci mìɖo awa nɔ mì. Nɔ mɛɖe lɔn mì yí yɔ mì keŋ kpla nu mì le Bibla mɛɔ, eɖo ajɔ ji nɔ mì yí mìasi awa do ji.

4. Sɔgbe koɖo Ŋununyatɔ 7:9 ɖe, nyi mìdeɖo awa nɔ wokpla nu mìɔ?

⁴ Le nyɔnɔnwi mɛɔ, etɛnŋ gbɔnnu nɔ mì mɔ mìalɔn awa do enyɔ ci mɛɖe nu nɔ mì ji. Etɛnŋ na mìado dɔmɛzi. Nyi yí taɖoɔ? Ðo ci mìlɔnnɔ do ji mɔ mìnyi nuvɔnmɛwo can ɔ, nɔ mɛɖe xo nuxu nɔ mì so afɛn ɖe ci mìwa nuɔ, egbɔnnɔnu nɔ mì mɔ mìalɔn do ji. (Hlɛn Ŋununyatɔ 7:9.) Vɔ mìtɛnŋ hwlɛn ta nɔ mìwoɖekiwo. Mìatɛnŋ akpɔ enyɔ anu so enu ciwo yí dɔ mɛ lɔ kpla nu mì nu alo amɔ lé enu enyɔ lɔ do dejɔ ji nɔ mì o. Ŋtɔkpu can ɔ, mìtɛnŋ kpɔ afɛnwo le yiŋtɔ nu yí amɔ: ‘Mi yɛnyi yí avakpla nu nyɛɔ? Yɛnyɔ wu nyɛa?’ Eyi nɔ nyɔ lɔ dekpe nɔ mìɔ, mìtɛnŋ gblali alo ayi biɔ nukplamu mɛbuɖe koɖo susu mɔ yɛanu nyɔ ci yí avivi to mɛ nɔ mì.

5. Nyi mìakpɔ le nyɔta cɛ mɛɔ?

⁵ Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ mɛɖewo kpɔwɛ le Bibla mɛ, eɖewo lɔn xɔ nukplamu yí ebuwo gbe. Mìagbekpɔ enu ci yí akpedo mì nu mìalɔn axɔnɔ kpla koɖo nyɔna ciwo mìakpɔ le mɛ.

6. Nyi mìkpla so lé Efyɔ Roboamu wa nu do ci wokpla nu yi mɛɔ?

⁶ Mìakpɔ Roboamu kpɔwɛ. Hwenu etɔ acɛ kpakpa le Izraɛliɔ, jukɔn lɔ va gbɔ yí biɛ mɔ yi le ɖe edɔ ciwo yí edalɔ Salomɔ ɖo nɔ yewo kpɔtɔ. Roboamu wa ɖaŋ wɛ yí biɔ nyɔ Izraɛli mɛganwo se mɔ lé yeawɛ do ma. Mɛgan lɔwo nu ni mɔ, nɔ yɛɖe edɔ lɔ kpɔtɔ nɔ woɔ, woakpɔtɔ anɔ godu ni. (1 Efy. 12:3-7) Ewa mɔ, enyɔ ci wonu nɔ Roboamu dekpe ni o, eyi taɖo eyi kpɔ yi hamɛtɔwo. Yi kpena lɔwo tɛnŋ ɖo exwe 40 han, taɖo woɖo ato ŋɖewo mɛ le agbe mɛ kpɔ. (2 Kro. 12:13) Ci enyi ahan can ɔ, nukplamu dɔndɔn yí wona Roboamu. Wonu ni mɔ yɛ le wɛ keke edɔ lɔwo agbesɛnŋ kpi nɔ jukɔn lɔ. (1 Efy. 12:8-11) Mìkpɔɛ mɔ, nukplamu vovovo amɛve yí wona Roboamu. Eyi taɖo nɔ anyɔ saɔ, ábiɔ Yehowa se mɔ ci yeɖo awa le wo mɛ yí anyɔ ma. Vɔ nyɔ ci yi hamɛtɔ lɔwo nu ni yí jɔ ji ni wu yí ewa do ji. Enumanyɔmanyɔwo yí vato so mɛ nɔ yiŋtɔ koɖo Izraɛli jukɔn lɔ. Taŋfuin de tɛgbɛɛ yí enyɔ ci mìji mɔ mìase yí woanu asɔ kpla nu mì o. Vɔ nɔ Mawu Nyɔ lɔ mɛ yí nukplamu lɔ so duuɔ, mìɖo alɔn awa do ji.

7. Nyi yí Efyɔ Ozia kpɔwɛ lɔ kpla mìɔ?

⁷ Efyɔ Ozia can gbe ekpla ci woni. Éyi Yehowa gbedoxɔ mɛ le fini yí avɔnsatɔwo ɖekɛ yinɔ keŋ mɔ yeasa linfin vɔn. Yehowa vɔnsatɔ lɔwo nu ni mɔ: “Ozia, de ao dɔ enyi mɔ nasa linfin vɔn nɔ Yehowa o! Avɔnsatɔwo ɖekɛ yí ɖo asa linfin vɔn.” Lé Ozia wa nu doɔ? Nɔ ésɔ yiɖeki hwe yí se nyɔ ci wonu ni yí to le gbedoxɔ lɔ mɛ zeɖeka saɔ, Yehowa tɛnŋ sɔ ki. Vɔ “Ozia . . . do dɔmɛzi.” Nyi yí taɖo egbe ekpla ci woniɔ? Taŋfuin ékpɔɛ mɔ ci yenyi efyɔɔ, yeatɛnŋ awa ŋɖekpokpui ci yí dro ye. Vɔ Yehowa yɛ dekpɔɛ do ahan ji o. Ci Ozia sɔ egoyiyi wa enu ci yí deɖogbe awaɔ, éle kpodɔ̀ yí “nyi kponɔ keke je yi kugbe.” (2 Kro. 26:16-21, NWT) Ozia kpɔwɛ lɔ kpla mì mɔ, nɔ mìgbe ekpla ci wona mì so Bibla mɛɔ, mìwo nu dagbekpe nɔ Yehowa o, nɔ mìnyi ŋɖeŋɖe can.

8. Lé Job wa nu do ci wokpla nu yiɔ?

⁸ To akpo nɔ amɛkanxle kpɔwɛ ciwo mìkpɔ sabaɖe yɛɔ, Bibla gbexo nuxu so mɛbuwo kpɔwɛ nywiwo nu, wolɔn xɔ kpla yí wocu shi nɔ wo. Na mìakpɔ Job kpɔwɛ. Ci elɔn Mawu yí jinɔ mɔ ye nu le kpe ni can ɔ, éwanɔ afɛnwo. Hwenu esekɔ vevi sugbɔɔ, énu enyɔ masɔgbewo. Ecɛ wɛ mɔ Yehowa koɖo Eliwu gbe nyɔ ni sɛnsinɖe. Lé Job wa nu doɔ? Ésɔ yiɖeki hwe yí lɔn xɔ kpla lɔ. Énu mɔ: “Ŋ xo nuxu so enu ciwo nu ŋ de mɔŋje o. . . Tɔhonɔ, ŋkpɛn wa nyɛŋtɔ. Tɔhonɔ, ŋ ɖe kuku. Ci ŋ le nyinɔnɔ le afizɔ mɛ ɔ, ŋ tagbe mɔ na trɔ anyi ji koɖo anyi gbe.” Yehowa yra Job ci esɔ yiɖeki hwe.—Job 42:3-6, 12-17.

9. Lé Moizi wa nu do ci wokpla nu yiɔ, yí nyi yí taɖo enyi kpɔwɛ nywi nɔ mìɔ?

⁹ Moizi can nyi kpɔwɛ nywi, élɔn xɔ ekpla hwenu ewa afɛn gangan ɖeka. Gbeɖekaɔ, éwa dɔmɛzi yí desɔ kanfukanfu lɔ na Yehowa o. Ecɛ wɛ mɔ, Yehowa gbe mɔ yidayi Gbeɖu Nyigban lɔ ji o. (Amh. 20:1-13) Hwenu yí Moizi nu nɔ Yehowa mɔ yi le kpɔɛ awɛ nɔ yeɔ, Yehowa nu ni mɔ: “Ŋgbexo nuxu so nyɔ cɛ nu nɔŋ ke o.” (2 Ese. 3:23-27, NWT) Moizi dedo dɔmɛzi o. Vɔ élɔn do Yehowa nyɔ lɔ ji yí Yehowa kpɔtɔ zin yí sɔ kplɔ Izraɛliviwo. (2 Ese. 4:1) Job koɖo Moizi lɔn yí xɔ kpla ci wona wo yí wonyi kpɔwɛ nywi ciwo mìasran. Job trɔ yi susu, detekpɔ mɔ yeahwlɛn ta nɔ yeɖeki le nyɔ lɔ mɛ o. Moizi can lɔn yí xɔ etodɔndɔn lɔ, ɖo ci datɛnŋ agbeyi Gbeɖu Nyigban lɔ ji can ɔ, ékpɔtɔ nɔ gbeji nɔ Yehowa.

10. (a) Sɔ koɖo Elododo Wema 4:10-13 ɖe, nyɔna ciwo yí mìakpɔ nɔ mìlɔn yí xɔ kplaɔ? (b) Lé mɛɖewo wa ɖaŋ wa nu do ci wona kpla woɔ?

¹⁰ Mìkpɔnɔ nyɔna nɔ mìtekpɔ mɔ mìawa nu shigbe egbejinɔtɔ Job koɖo Moizi nɛ. (Hlɛn Elododo Wema 4:10-13.) Mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu sugbɔ tekpɔ yí wa wowo tɔ han. Kpɔ nyɔ ci nɔviŋsu Emmanuel ci yí le Congo nu so amɛkanxlenyɔ ɖeka ci woni nu ɖa, émɔ: “Nɔviŋsu ciwo yí shin le gbɔngbɔn mɛ ciwo yí le anyi hamɛ lɔ mɛ kpɔ mɔ ŋtɔ fafa le gbɔngbɔn mɛ yí wovaxɔŋ gan. Ŋwa do nyɔ ciwo wonu ji yí ecɛ kpedo ŋnu ŋze nɔ cukaɖa sugbɔwo.” * Nɔvinyɔnu mɔɖetɔ ɖeka ci woyɔnɔ mɔ Megan yí le Canada nu so ekplanana nu mɔ: “De nyɔ ci ŋjinɔ mɔ mase yí wonunɔ nɔŋ gashiagamɛ o, vɔ eyi woɖo anu nɔŋ gbɔxwe anyɔ.” Nɔviŋsu Marko ci yí so Croatie nu mɔ: “Woxɔ edɔ ciwo ŋwanɔ le hamɛ lɔ mɛ le ŋshi, vɔ nɔ anyi susu yi hwenɔnu jiɔ, ŋkpɔɛni mɔ eto ci wodɔn nɔŋ kpedo ŋnu yí nyɛ koɖo Yehowa gblamɛ gbevanyɔ doji.”

11. Nyɔ ci nɔviŋsu Karl Klein nu so ekplaxɔxɔ nuɔ?

¹¹ Mɛbu ci yí gbeɖu le nɔ ekpla ci woni yí nyi nɔviŋsu Karl Klein, ényi Edɔjikpɔha mɛ tɔ ɖeka vayi. Le agbe mɛ xolɔlɔ yitɔ mɛɔ, éxo nuxu so hwenu yí nɔviŋsu Joseph F. Rutherford ci yí nyi yi xlɔ vevi ɖeka gbe nyɔ ni sɛnsinɖe nu. Nɔviŋsu Klein nu mɔ nyɔ lɔ ve ye nu doŋkɔ. Émɔ: “Gabumɛ ci nɔviŋsu Rutherford kpɔŋ ɔ, édo gbe nɔŋ mɔ: ‘Karl, lé èfɔn doɔ?’ Vɔ ci nyɔ lɔ kpɔtɔ veveɛ ŋnuɔ, ŋxɔ gbe ni do hlo mɛ. Eyi enu zeɖeka mɔ: ‘Karl, wa blɛwu! Legba trɔtrɔ do eo!’ Ewa ɖeka nɔŋ yí ŋnu mɔ: ‘Oo, nɔviŋsu Rutherford, nyɔ ɖe le nɔ go.’ Vɔ énya mɔ nyɛŋwa dɔmɛzi, eyi taɖo egbetrɔ yí nu nyɔ lɔ ke mɔ: ‘Ŋsi, vɔ wa blɛwu, Legba trɔtrɔ do eo.’ Nyɔnɔnwi teŋ enu! Nɔ mìlé mìwo nɔvi ɖe do dɔmɛ ɖo égbe nyɔ nɔ mìɔ,  . . . anyi mìgbe mìwoɖekiwo ɖɛ nɔ Legba ale.” * (Efe. 4:25-27) Nɔviŋsu Klein lɔn yí se nyɔ ci nɔviŋsu Rutherford nu ni yí wo koɖo ve lɔwo gbenyi xlɔwo.

12. Lé amɛɖekisɔsɔhwe akpedo mì nu mìalɔn axɔ kplaɔ? (Ehajiji Wema 141:5)

¹² Nyi yí atɛnŋ akpedo mì nu mìalɔn axɔnɔ kplaɔ? Ele mɔ mìasɔ mìwoɖekiwo hwe yí aɖonɔ ŋwi mɔ mìnyi nuvɔnmɛ ciwo wanɔ afɛn hweɖewonu. Shigbe lé mìkpɔɛ sabaɖe yɛ nɛɔ, Job ɖo susu dɔndɔnwo, vɔ ci evatrɔ susuɔ, Yehowa cu shi ni. Nyi yí taɖoɔ? Ðo Job sɔ yiɖeki hwe, élɔn yí Eliwu gbe nyɔ ni ci enyi vihwɛ ni can. (Job 32:6, 7) Ahanke amɛɖekisɔsɔhwe atɛnŋ akpedo mì nu mìawa do nukplamu ci mìxɔ ji, nɔ ewa nɔ mì mɔ nukplamu lɔ desɔgbe alo mɛ ci yí nikɔ nyi vihwɛ nɔ mì can. Hamɛmɛshinshin ɖeka le Canada nu mɔ: “Lé mìkpɔnɔ mìwoɖekiwo do to akpo nɔ lé mɛbuwo kpɔnɔ mì do, eyi taɖo agbɔnnu mɔ mìayi ŋkɔ nɔ mɛɖe dena kpla mì o.” Mɛɖe le mì mɛ yí atɛnŋ amɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ kusɛnsɛn nɔnɔmɛ lɔwo pleŋ le ye shi yí degbeʒan mɔ yeado gbla ɖea, alo amɔ yewakɔ kunuɖeɖe koɖo nukplaviwowawadɔ lɔ nywiɖe vɔa?—Hlɛn Ehajiji Wema 141:5.

13. Lé mìɖo akpɔnɔ ekpla ci wonanɔ mì doɔ?

¹³ Kpɔɛni mɔ Mawu yí lɔn ye taɖo wonakɔ kpla ye. Enu ci yí anyɔ nɔ mì yí Yehowa jikɔ nɔ mì. (Elo. 4:20-22) Nɔ éna kpla mì to yi Nyɔ, wema ciwo wozan Bibla yí ŋwlɛ ji alo to mìwo kpena Kristotɔ ɖe ci yí shin le gbɔngbɔn mɛ jiɔ, da edadasɛ mɔ yelɔn mì. Ebretɔwo 12:9, 10 nu mɔ: “Mawu dɔnnɔto nɔ mì yí a sɔ kpedo mì nu.”

14. Nyi ji mìɖo asɔ susu ɖo nɔ wonakɔ kpla mìɔ?

¹⁴ Ŋgbenyi lé wona kpla lɔ eo do ji yí àsɔ susu ɖo o, sɔ susu ɖo ekpla lɔ ŋtɔ ji. Hweɖewonuɔ, mìtɛnŋ kpɔɛ mɔ lé wona kpla lɔ mì do denyɔ o. Nyɔnɔnwi yɔ, mɛ ci yí nakɔ kpla lɔ ɖo atekpɔ awɛ keke nɔ anya sese. * (Gal. 6:1) Vɔ nɔ enyi mìwo yí wokplakɔ nuɔ, ele mɔ mìasɔ susu ɖo enukplamu lɔ ji, nɔ mìkpɔ mɔ wodewa ɖaŋ na kpla lɔ mì can. Mìatɛnŋ abiɔ mìwoɖekiwo se mɔ: ‘Nɔ lé wona kpla lɔ do dejɔ ji nɔŋ can ɖe, enukplamu ɖe le mɛ nɔŋ a? Natɛnŋ aŋwla ŋkuvi do lé wowa fɛn na ekpla lɔŋ do keŋ akpla nu so mɛa?’ Ŋɖɛnyanya anyi mɔ, mìalɔn axɔnɔ nukplamu to emɔ ɖekpokpui ji.—Elo. 15:31.

15. Nyi yí taɖo mìɖo abiɔnɔ nukplamu amowoɔ?

¹⁵ Bibla do ŋsɛn mì mɔ mìwo le jinɔ nukplamuwo. Elododo Wema 13:10 nu mɔ: “Mɛ ci yí jinɔ nukplamuwo gbɔ yí nunya le.” Nyɔnɔnwi teŋ yí nyɔ cɛ nyi! Mɛ ci yí yinɔ mɛ ciwo yí shin le gbɔngbɔn mɛ gbɔ yiŋtɔ keŋ abiɔ nukplamuwo, ɖeblɛ yinɔ ŋkɔ le gbɔngbɔn mɛ sɔwu mɛ ciwo yí nɔnɔ te mɔ woavana nukplamu yewo. Eyi taɖo biɔnɔ nukplamu amowo eoŋtɔ.

16. Hwenu yí anyɔ mɔ mìabiɔ enukplamu mìwo kpena xɔsetɔwoɔ?

¹⁶ Hwenu yí anyɔ mɔ mìabiɔ enukplamu mìwo kpena xɔsetɔwoɔ? Mìasɔ kpɔwɛ ɖewo. (1) Nɔvinyɔnu ɖeka nu nɔ eŋɛnywidratɔ bibi ɖeka mɔ yi le kplɔ ye yi nukplavi ɖe gbɔ, le yi goduɔ, ébiɛ se mɔ nyi yeawa keŋ abi doji le enukplakpladɔ lɔ mɛ ma. (2) Nɔvinyɔnu trɛnnɔ ɖeka jikɔ axwle awu yí nu nɔ nɔvinyɔnu ɖeka ci yí shin le gbɔngbɔn mɛ mɔ yi le nu nyɔnɔnwi nɔ ye, lé yɛkpɔ awu lɔ do ma. (3) Ŋkɔtɔ lɔ ke yí nɔviŋsu ɖeka jikɔ axo jugbaja nuxu. Énu nɔ nɔviŋsu ɖeka ci yí wɛni nywiɖe mɔ le ɖo to ye keŋ avana nukplamu ye so lé yeawɛ abi doji le mɛ nu. Nɔviŋsu ɖe ci yí tɔ jugbaja nuxu xoxo so exwe sugbɔ ke can atɛnŋ awɛ ahan hɛnnɛ yí nɔ wona nukplamu ɖe yiɔ, atekpɔ asɔ do dɔwawa mɛ.

17. Lé mìawɛ aɖu le nɔ ekplaxɔxɔɔ?

¹⁷ Le kwɛshila alo wleci ciwo yí gbɔgbɔ mɛɔ, mì pleŋ axɔ nukplamuwo le emɔ ɖe nu kokoko. Nɔ evajɔ ahan ɔ, ɖo ŋwi enu ciwo mìkpla le nyɔta cɛ mɛ. Kpɔtɔ asɔ eoɖeki hwe. Ŋgbenyi lé wona kpla lɔ eo do ji yí àsɔ susu ɖo o, sɔ susu ɖo ekpla lɔ ŋtɔ ji. Wa do ekpla ci wona eo ji. Wodejinɔ mɛɖe koɖo nunya o. Vɔ Mawu Nyɔ lɔ nu mɔ: “Ðoto a se [ekpla] xɔxɔ yí a xɔ etodɔndɔn, eyi à trɔsun ŋununyatɔ.”—Elo. 19:20.