1-2. Nɔnɔmɛ ciwo yí Yehowa sɛntɔ sugbɔtɔ donɔ goɔ, yí ŋsɛn ci woatɛnŋ akpɔ do wo jiɔ?

KPƆ kpɔwɛ ciwo yí gbɔgbɔ: Nɔviŋsu jajɛ ɖeka le dɔ̀ vwin ɖeka ci yí na lanmɛ kponɔ ni. Edɔ dahɛn nɔ nɔviŋsu edɔsɛnsinwatɔ ɖeka ci yí ɖo exwe 50 koɖo ŋɖe. Éje agbla keke, vɔ dekpɔ dɔ bu o. Nɔvinyɔnu shinshin egbejinɔtɔ ɖeka vakpɔɛ mɔ, yedegbesun ji yí wakɔ edɔ sugbɔ le Yehowa sumɔsumɔdɔ lɔ mɛ o.

² Nɔ ètokɔ nɔnɔmɛ cɛ hanci ɖe mɛɔ, àtɛnŋ akpɔɛ mɔ yedegbenyi ŋɖewanu o. Nɔnɔmɛ cɛwo atɛnŋ ana yí dagbekpɔnɔ jijɔ alo aɖonɔ susu nywi do eoɖeki nu o. Ecɛ atɛnŋ adahɛn ekacaca ci yí le eo koɖo mɛbuwo gblamɛ hɛnnɛ.

3. Susu ci yí Satana koɖo mɛ ciwo ji ekpɔ ŋsɛn do ɖo do agbetɔwo nuɔ?

³ Xexe cɛ danasɛ susu ci Satana ɖo do agbetɔwo gbe nu. Satana wanɔ nu do agbetɔwo nu shigbe mɔ wodele veviɖe hannɛ. Éve xomɛ sugbɔ keke nu nɔ Ɛva mɔ yɛavo, nɔ égbe tonu sese nɔ Mawu. Satana trɔ nya mɔ, tonumase cɛ ana woaku. Ékpɔtɔ kpɔkɔ ŋsɛn do afisasa gbɛbɔbɔ, acɛkpakpa koɖo ŋsusɛnsɛnha ciwo yí le xexeɛ mɛ ji. Eyi taɖo denyi agbetɔwo nyɔna yí le veviɖe nɔ afisatɔ, acɛkpatɔ koɖo sɛnsɛnŋkɔnɔtɔ sugbɔtɔwo o. Dekpaca mì mɔ, shigbe Satana ŋtɔ nɛɔ, wodesɔnɔ ɖe le ji nɔ agbetɔwo o.

4. Nyi mɛ mìagbeje le nyɔta cɛ mɛɔ?

 ⁴ Yehowa yɛ to akpo nɔ Satana. Éji mɔ mìaɖo susu nywi do mìwoɖeki nu. Égbekpenɔdo mì nu le nɔnɔmɛ ciwo yí ana mìatɛnŋ ase le mìwoɖekiwo mɛ mɔ, mìdenyi ŋɖewanu o. (Eha. 136:23; Rɔm. 12:3) Nyɔta cɛ agbeje lé Yehowa kpekɔdo mì nu le nɔnɔmɛ ciwo yí gbɔgbɔ mɛ: (1) Nɔ mìle dɔ̀, (2) nɔ mìtokɔ eho cukaɖa sɛnŋsɛnŋwo mɛ koɖo (3) nɔ shinshin na mìsenɔ le mìwoɖekiwo mɛ mɔ mìdegbetɛnŋ wakɔ sugbɔ le Yehowa sumɔsumɔdɔ lɔ mɛ o. Vɔ ŋkɔtɔɔ, mìakpɔ enu ci yí taɖo mìatɛnŋ akando ji mɔ mìwo domɛtɔ ɖekaɖeka le veviɖe nɔ Yehowa.

5. Nyi yí dasɛ mɔ agbetɔwo le veviɖe nɔ Yehowaɔ?

⁵ Ci enyi ekɔ wosɔ wa mì can ɔ, mìle veviɖe wu ekɔ lɔ ŋtɔkpu. (Gɔnm. 2:7) Mìakpɔ susu ciwo yí na mìnya mɔ mìle veviɖe nɔ Yehowa. Éwa agbetɔwo yí woɖo enujikpekpe yí srannɔ yi nɔnɔmɛwo. (Gɔnm. 1:27) Ecɛ dasɛ mɔ éwa mì yí mìɖo kpɛnkpɛnmɛ wu enu ciwo pleŋ ewa le nyigban ji. Ésɔ mì ɖo tɔ nɔ nyigban lɔ koɖo elanwo.​—Eha. 8:4-8.

6. Susu bu ci yí taɖo mìnya mɔ agbetɔ nuvɔnmɛwo le veviɖe nɔ Yehowaɔ?

⁶ Ci Adamu wa nuvɔn can ɔ, agbetɔwo kpɔtɔ le veviɖe nɔ Yehowa. Mìle veviɖe ni sugbɔ keke esɔ Eviɛ vevi, Yesu cu fɛn do mìwo nuvɔnwo ta. (1 Ʒan 4:9, 10) Yehowa ato tafɛn lɔ ji yí afɔn “amɛnywi koɖo amɛvɔn” ciwo yí ku do Adamu nuvɔn lɔ ŋci. (Edɔ. 24:15) Yi Nyɔ, Bibla dasɛ mɔ, nɔ edɔ̀lele, eho cukaɖawo alo shinshin dokɔ aya nɔ mì can ɔ, mìkpɔtɔ le veviɖe ni.​—Edɔ. 10:34, 35.

7. Susu bu ciwo yí taɖo Yehowa Mawu sɛntɔwo kando ji mɔ yewole veviɖe niɔ?

⁷ Susu buwo gbeli ciwo yí na mìkando ji mɔ mìle veviɖe nɔ Yehowa. Édɔn mì va yiɖeki gbɔ yí gbedo jeshi lé mìxɔ eŋɛnywi lɔ do. (Ʒan 6:44) Ci mìtɔ tete gogo Yehowaɔ, yɛ can te gogo mì doji. (Ʒaki 4:8) Yehowa zan gamɛ koɖo ŋsɛn sugbɔ sɔ kpla nu mì keŋ sɔ dasɛ mɔ mìle veviɖe nɔ ye. Énya mɛ ciŋmɛ mìnyi le egbɛmɛ koɖo mɛ ciŋmɛ mìavanyi le esɔmɛ. Énanɔ kpla mì, ɖo élɔn mì. (Elo. 3:11, 12) Kpeɖoji sɛnŋ cɛwo dasɛ mɔ mìle veviɖe nɔ Yehowa sugbɔ!

8. Lé Ehajiji Wema 18:27-29 mɛ nyɔwo atɛnŋ akpɔ ŋsɛn do lé mìkpɔnɔ cukaɖawo ji doɔ?

⁸ Ci mɛɖewo kpɔɛ mɔ Efyɔ Davidi dele bo ɖe nu can ɔ, énya mɔ Yehowa lɔn ye yí gbekpedo ye nu. Ecɛ na susu nywi kpɔtɔ le Davidi shi yí edo ji le nɔnɔmɛ lɔ mɛ. (2 Sam. 16:5-7) Nɔ mìgbɔjɔ alo mìdo go cukaɖawoɔ, Yehowa atɛnŋ akpedo mì nu mìaɖu wo ji. (Hlɛn Ehajiji Wema 18:27-29.) Nɔ Yehowa le godu nɔ mìɔ, ŋɖekpokpui datɛnŋ ana mìami sinsin koɖo jijɔ gbeɖe o. (Rɔm. 8:31) Ecɛyɛɔ, mìakpɔ nɔnɔmɛ ŋtɔŋtɔ amɛtɔn cɛ ciwo mɛ mìɖo aɖonɔ ŋwi le mɔ, Yehowa lɔn mì yí mìle veviɖe ni.

9. Lé edɔ̀lele atɛnŋ akpɔ ŋsɛn do susu ci mìɖo do mìwoɖekiwo nu jiɔ?

⁹ Edɔ̀lele atɛnŋ ana mìdagbevo le mìwoɖekiwo mɛ o. Atɛnŋ ana mìasenɔ le mìwoɖekiwo mɔ mìdenyi ŋɖewanu o. Atɛnŋ awa ɖeka nɔ mì, nɔ amɛwo nya mɔ mìle dɔ̀ alo nɔ mìʒan mɛbuwo kpekpedonu. Nɔ mɛbuwo denya mɔ mìle dɔ̀ can ɔ, etɛnŋ wakɔ ŋkpɛn nɔ mì, ɖo mìdegbetɛnŋ wakɔ edɔ ciwo mìwanɔ  sa o. Le nɔnɔmɛ sɛnŋsɛnŋ cɛ hanwo mɛɔ, Yehowa donɔ ŋsɛn mì. Lé ewɛni doɔ?

10. Sɔ koɖo Elododo Wema 12:25 ɖe, nyi yí atɛnŋ akpedo mì nu nɔ mìle dɔ̀ɔ?

¹⁰ ‘Enyɔ nywiwo’ sese atɛnŋ ado ŋsɛn mì, nɔ mìle dɔ̀. (Hlɛn Elododo Wema 12:25, NWT.) Yehowa nu enyɔ nywiwo do Bibla mɛ keŋ sɔ ɖonɔ ŋwi nɔ mì mɔ, mìkpɔtɔ le veviɖe nɔ ye nɔ mìle edɔ̀ can. (Eha. 31:19; 41:3) Nɔ mìhlɛnnɔ enyɔ cɛ ciwo yí so gbɔngbɔnmɛ yí gbetrɔ tonɔ wo jiɔ, Yehowa akpedo mì nu mìaɖe susu masɔgbe ciwo edɔ̀lele hɛnnɔ vɛ si.

11. Lé Yehowa kpedo nɔviŋsu ɖeka nu doɔ?

¹¹ Mìakpɔ enu ci mɛ Jorge to. Hwenu Jorge nyi ɖajɛviɔ, éle edɔ̀ sɛnsin ɖeka ci yí na wokponɔ. Edɔ̀ lɔ vasɛnkɔŋ doji yí esenɔ le yiɖeki mɛ mɔ yedenyi ŋɖewanu o. Jorge nu mɔ: “Lé edɔ̀ lɔ na amɛwo vaglokɔŋ kpɔ do wakɔ ŋkpɛn nɔŋ. Ci edɔ̀ lɔ vasɛnkɔŋ dojiɔ, ŋbukɔ tamɛ kpɔ so lé anyi gbe avanɔ do nu. Eɖe fun nɔŋ sugbɔ yí ŋɖe kuku nɔ Yehowa mɔ yɛ le kpedo ŋnu.” Lé Yehowa kpedo nu doɔ? Énu mɔ: “Ci ŋdevo le nyɛɖeki mɛɔ, nɔviwo do ŋsɛnŋ mɔ nyɛ le hlɛnnɔ kpukpui ɖewo le Ehajiji Wema mɛ. Kpukpui lɔwo dasɛ lé Yehowa sɔ ɖe le ji nɔ yi sɛntɔwo do. Ŋkeke ɖeshiaɖe duuɔ, ŋtrɔ yí hlɛnnɔ kpukpui lɔwo yí wofa kɔn nɔŋ sugbɔ. Le yiyimɛɔ, amɛwo vado jeshi mɔ ŋmɛ vo nɔŋ doji. Wonu nɔŋ hɛnnɛ mɔ anyi jijɔkpɔkpɔ do ŋsɛn yewo. Ŋdo jeshi mɔ Yehowa ɖo anyi gbedodoɖawo ŋci! Ékpedo ŋnu yí ŋtrɔ susu ci ŋɖo do nyɛɖeki nu. Ŋvasɔ susu ɖo enyɔ ci Mawu Nyɔ lɔ nu sɔ dasɛ nɔŋ mɔ ŋkpɔtɔ le veviɖe, ci ŋnyi dɔ̀nɔ can.”

12. Nɔ ètokɔ dɔ̀lele cukaɖawo mɛ ɖe, nyi àtɛnŋ awa yí Yehowa akpedo eo nuɔ?

 ¹² Nɔ ètokɔ dɔ̀lele cukaɖawo mɛɔ, kando ji mɔ Yehowa nya enu ci yí jɔjɔ do ye ji. Ðe kuku ni nɔ akpedo eo nu naɖo susu nywi do ao nɔnɔmɛ lɔ nu. To vo nɔ yɛɔ, Yehowa na woŋwlɛn akɔnfanamɛnyɔwo do Bibla mɛ nɔ mì, hlɛnnɔ wo. Sɔ susu ɖo kpukpui ciwo yí dasɛ lé Yehowa sɛntɔwo le veviɖe ni sugbɔ ji. Nɔ èwɛni ahan ɔ, àvakpɔɛ mɔ Yehowa wanɔ xomɛvu nɔ mɛ ciwo pleŋ yí sinni le egbejinɔnɔ mɛ.​—Eha. 84:11.

13. Lé xomutatɔ ɖe atɛnŋ ase le yiɖeki mɛ, nɔ edɔ dahɛn niɔ?

¹³ Xomutatɔ ɖeshiaɖe jinɔ mɔ yeale gbesɔsɔ akpɔnɔ ye xomu ʒanwo gbɔ. Vɔ mìasɔɛ mɔ edɔ dahɛn nɔ nɔviŋsu ɖeka do ŋɖemajɔji. Éji edɔ keke eglo. Le nɔnɔmɛ ŋtɔ́wo mɛɔ, nɔviŋsu lɔ tɛnŋ se le yiɖeki mɛ mɔ, yedegbenyi ŋɖewanu o. Lé susu sɔsɔ ɖo Yehowa gbeɖuwo ji atɛnŋ akpedo nu doɔ?

14. Susu ciwo yí dɔ Yehowa wanɔ do yi gbeɖuwo jiɔ?

¹⁴ Yehowa na yi gbeɖuwo vanɔmɛ hweshiahwenu. (Ʒoz. 21:45; 23:14) Susu sugbɔ yí dɔ ewɛni ahan. Ŋkɔtɔ yí nyi mɔ, nɔ dewɛɔ, axo ɖyi ŋkɔ nywi ci yí le shi. Yehowa ɖo gbe mɔ yealenɔ bu nɔ ye sɛntɔ egbejinɔtɔwo, eyi eɖui gligaan yí wanɔ do gbeɖu cɛ ji. (Eha. 31:1-3) Gbesɔ kpe niɔ, Yehowa nya mɔ mìanɔ ŋshishi mɛ nɔ yedesɔkɔ ɖe le ji nɔ mìwo ciwo yí nyi ye xomumɛtɔwo o. Éɖo gbe mɔ yeana gbɔngbɔnmɛnu koɖo ŋcilanmɛnu ciwo yí ʒan mì yí ŋɖekpokpui dana agbe  wawa do gbeɖu ŋtɔ́ ji o!​—Mt. 6:30-33; 24:45.

15. (a) Cukaɖa ci yí exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo do goɔ? (b) Kankandojinyɔ ci yí le Ehajiji Wema 37:18, 19 mɛ nɔ mìɔ?

¹⁵ Nɔ mìɖonɔ ŋwi enu ci yí taɖo Yehowa wanɔ do yi gbeɖuwo jiɔ, ana mìakando ji mɔ yɛatɛnŋ akpedo mì nu le eho cukaɖawo mɛ. Mína mìakpɔ exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo kpɔwɛ. Ci yumɛcici gangan ɖeka va Ʒeruzalɛmu hamɛ lɔ jiɔ, “wo pleŋ shi . . . yí ekpɔtɔ apotru lɔwo ɖekɛ.” (Edɔ. 8:1, NWT) Kpɔ lé enuwo ale do hwenɔnu le susumɛ. Eho adɛn wo! Edɔ tɛnŋ dahɛn nɔ nɔvi lɔwo yí axwe dagbele wo shi o. Ele ahan gan, Yehowa deŋlɔbe wo o; wokpɔtɔ kpɔkɔ jijɔ. (Edɔ. 8:4; Ebre. 13:5, 6; Ʒaki 1:2, 3) Yehowa kpedo Kristotɔ egbejinɔtɔ ŋtɔ́wo nu. Ágbekpedo mìwo can nu.​—Hlɛn Ehajiji Wema 37:18, 19.

16. Nɔnɔmɛ ci yí atɛnŋ ana mìabuini mɔ mìwo sɛnsɛn dele veviɖe nɔ Yehowaɔ?

¹⁶ Nɔ mìtɔ shinshin ɔ, mìtɛnŋ vatɔ sese le mìwoɖekiwo mɛ mɔ mìdegbewakɔ sugbɔ nɔ Yehowa o. Ci Efyɔ Davidi tɔ kpokpoɔ, yɛ can se le yiɖeki mɛ ahan. (Eha. 71:9) Lé Yehowa atɛnŋ akpedo mì nu doɔ?

17. Nyi mìkpla so enu ci mɛ nɔvinyɔnu Jheri to mɛɔ?

¹⁷ Mína mìakpɔ enu ci mɛ nɔvinyɔnu Jheri to. Woyɔ yɛ koɖo mɛbuwo va Fyɔɖuxuxɔ mɛ keŋ ana kpla wo so lé woale bu nɔ mìwo sɛnsɛnxɔwo do. Vɔ deji mɔ yeayi o. Énu mɔ: “Ŋshin yí gbenyi kposhu. Ŋdeɖo enujikpekpe ɖe keke Yehowa azanŋ o. Ŋdele ɖe o.” Le ezan ci yí doŋkɔ nɔ bɔbɔ lɔ mɛɔ,  énu yi jimɛnyɔwo nɔ Yehowa le gbedodoɖa mɛ. Ci eva Fyɔɖuxuxɔ lɔ mɛ yi ŋkegbuɔ, ébiɔbiɔ yiɖeki se mɔ, nyi yí taɖo yeva lɛ ma. Le bɔbɔ lɔ mɛɔ, nuxunatɔ ɖeka tɛ gbe do ji mɔ enujikpekpe vevitɔ ci mìɖo yí nyi mɔ, nɔ mìlɔn mɔ Yehowa le na kpla mì. Jheri ɖo ŋwi mɔ: “Ŋnu le nyɛɖeki mɛ mɔ ‘ŋɖo enujikpekpe ŋtɔ́ yɛ!’ Ci ŋvakpɔɛ mɔ Yehowa ɖo anyi gbedodoɖa lɔ ŋciɔ, ŋtɔ avin fanfan. Yehowa na kankandojiŋ mɔ, ŋɖo enuvevi ɖeka yí ana ye, eyi taɖo elɔn mɔ yeana kplaŋ!” Jheri vanu kpi mɔ: “Ci ŋva bɔbɔ lɔɔ, ŋvɔnkɔ, ŋgbɔjɔ yí sekɔ le nyɛɖeki mɛ mɔ ŋde le ɖe o. Vɔ ci mìto le bɔbɔ lɔɔ, ŋvakando nyɛɖeki ji, ŋsɛn ɖo lanmɛ nɔŋ yí ŋkpɔ mɔ ŋle veviɖe!”

18. Lé Bibla dasɛ do mɔ mìwo sɛnsɛn kpɔtɔ le veviɖe nɔ Yehowa nɔ mìshinkɔ can ɔ?

¹⁸ Nɔ mìshinkɔ can ɔ, mìatɛnŋ akando ji mɔ ŋɖe li mìawa nɔ Yehowa. (Eha. 92:12-15) Yesu kpla mì mɔ, nɔ mìkpɔɛ mɔ mìdeɖo enujikpekpe sugbɔ can ɔ, ŋɖekpokpui ci mìtɛnŋ wa le Yehowa sɛnsɛn mɛ jɔnɔ ji ni. (Luiki 21:2-4) Eyi taɖo sɔ susu ɖo enu ci àtɛnŋ awa ji. Le kpɔwɛ mɛ, àtɛnŋ axo nuxu so Yehowa nu, ado gbe ɖaɖa do nɔviwo ta yí ado ŋsɛn mɛbuwo nɔ woakpɔtɔ anɔ egbeji. Denyi enujikpekpe ao tɔ yí na Yehowa mɔ eo le wa edɔ koɖo ye o, vɔ ci èlɔn mɔ yease tonu ni yí taɖo.​—1 Kor. 3:5-9.

19. Kankandojinyɔ ci yí le Rɔmatɔwo 8:38, 39 mɛ nɔ mìɔ?

¹⁹ Jijɔ gangan enyi nɔ mì mɔ mìsɛnkɔ Yehowa, Mawu ci yí yi sɛntɔwo le veviɖe nɔ le nyɔnɔnwi mɛ! Éwa mì nɔ mìawa yi dro yí ecɛ na mìkpɔnɔ jijɔ le agbemɛ. (Enyɔ. 4:11) Ci xexe lɔ kpɔnɔ mì mɔ mìdenyi ŋɖewanu can ɔ, Yehowa yɛ dekpɔnɔ mì ahan o. (Ebre. 11:16, 38) Eyi taɖo nɔ edɔ̀lele, eho cukaɖa alo shinshin na mìgbɔjɔ can ɔ, mína mìaɖo ŋwi mɔ ŋɖekpokpui datɛnŋ ama mì so lɔnlɔn ci mìwo Da ci yí le jeŋkwimɛ ɖo nɔ mì nu o.​—Hlɛn Rɔmatɔwo 8:38, 39.