1. Nyi yí dasɛ mɔ lɔnlɔn ɖota ɖe degbele xomu sugbɔ mɛ egbɛɔ?

BIBLA nui ɖɛ mɔ le ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛwo mɛɔ, amɛwo daɖo lɔnlɔn ɖota ɖe nɔ wowo xomumɛtɔwo o. (2 Tim. 3:1, 3) Mìkpɔ nyɔnuɖɛ cɛ vakɔmɛ le egbɛmɛ. Le kpɔwɛ mɛ, jila miliɔn sugbɔ gbe wowonɔnɔwo; wowanɔ dɔmɛzi do wowonɔnɔwo yí wowo viwo kpɔɛni mɔ wodelɔn yewo o. Xomu ciwo yí le axwe ɖekɛ mɛ can vale shigbe mɛdru hannɛ nɔ wowonɔnɔwo. Mɛɖeka ci yí kplanɔ nu xomuwo nu mɔ: “Vinɔ, vida koɖo wowo viwo degbexonɔ nuxu do wowonɔnɔwo ji o, ɖo ɔdinatɛɛ, tablɛti, telefonu koɖo munumumu le video ji yí wovakpɔkɔ truɖuɖu. Ci xomu cɛwo le xɔ ɖekɛ mɛ can ɔ, wodejeshi wowonɔnɔwo ɖɛ nywiɖe o.”

2-3. (a) Sɔ koɖo Rɔmatɔwo 12:10 ɖe, miwo yí mìalɔn veviɖeɔ? (b) Nyi mìakpla le nyɔta cɛ mɛɔ?

² Mìdeji mɔ xexe lɔ atrɔ mì yí mìami amɛwo lɔnlɔn o. (Rɔm. 12:2) Vɔ mìɖo akpla lé mìalɔn mìwo xomumɛtɔwo koɖo mìwo nɔviwo le hamɛ lɔ mɛ do. (Hlɛn Rɔmatɔwo 12:10.) Lɔnlɔn ɖoɖo nɔ xomumɛtɔwo gɔnmɛ ɖe? Enyi nyɔgbe ci wosɔ drenɔ exlɔnyinyi sɛnŋ ci yí le gblamɛ nɔ xomumɛtɔ veviwo. Lɔnlɔn cɛ hanci mìɖo aɖonɔ nɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo doji le hamɛ lɔ mɛ. Nɔ mìlɔn mìwo nɔviwoɔ, mìakpedo mɛshiamɛ nu yí woasɛn Yehowa le ɖekawawa koɖo jijɔ mɛ.—Mis. 2:12.

³ Mína mìakpɔ Bibla mɛ kpɔwɛwo keŋ akpla lé mìatɛnŋ aɖo lɔnlɔn cɛ do.

4. Lé Ӡaki 5:11 nu nɔ mì so Yehowa lɔnlɔn nuɔ?

⁴ Bibla xo nuxu so Yehowa nɔnɔmɛ nywiwo nu nɔ mì. Le kpɔwɛ mɛ, emɔ “Mawu nyi lɔnlɔn.” (1 Ӡan 4:8) Enyɔ cɛ ci mìnya cucu mì yí mìji mɔ mìanyi yi xlɔ. Vɔ Bibla gbenu mɔ “amɛ nu kunɔ lanmɛ nɔ Yehowa sugbɔ.” (Hlɛn Ӡaki 5:11, NWT.) Ecɛ dre lɔnlɔn gangan ci Yehowa ɖo nɔ mì mɛ nywiɖe!

5. Lé Yehowa kunɔ ŋshishi nɔ amɛ doɔ, yí lé mìawɛ asrin ɔ?

⁵ Do jeshi mɔ le Ӡaki 5:11 lɔ mɛɔ, lé amɛ nu kunɔ lanmɛ nɔ Yehowa do ca ka koɖo yi nɔnɔmɛ bu ci yí na mìtenɔ gogui; eyi nyi ŋshishikuku. (Hun. 34:6) Emɔ ɖeka ci ji Yehowa kunɔ ŋshishi nɔ mì le yí nyi mɔ, ésɔ afɛn ciwo mìwa kenɔ mì. (Eha. 51:1) Le Bibla mɛɔ, denyi enuwo sɔsɔ ke amɛ ɖekɛ yí nyi ŋshishikuku o. Ŋshishikuku nyi seselelanmɛ sɛnŋ ci yí mɛɖe ɖonɔ, nɔ ékpɔ mɛbu le vevisese mɛ; egbecucuini yí etekpɔ kpenɔdo mɛ lɔ nu. Yehowa dre lé eji veviɖe mɔ yeakpedo mì nu yí mɔ yɛsɛnŋ wu seselelanmɛ ciwo vinɔ ɖe ɖo nɔ eviɛ. (Ezai 49:15) Nɔ mìsekɔ veviɔ, Yehowa ŋshishikuku cucuini yí kpenɔdo mì nu. (Eha. 37:39; 1 Kor. 10:13) Mìatɛnŋ akunɔ ŋshishi nɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nɔ mìsɔ nu kenɔ wo yí mìdelenɔ wo do dɔmɛ nɔ woje agɔ do mì o. (Efe. 4:32) Vɔ emɔ vevitɔ ci ji mìatɛnŋ aku ŋshishi nɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo le yí nyi mɔ, mìakpedo wo nu nɔ wole cukaɖawo mɛ. Nɔ lɔnlɔn cucu mì yí mìku ŋshishi nɔ mɛbuwoɔ, mìsrankɔ Yehowa, amɛ ci yí amɛ nu kunɔ lanmɛ nɔ wu mɛɖekpokpui.—Efe. 5:1.

6. Lé Ӡonatan koɖo Davidi dasɛ mɔ yewolɔn yewonɔnɔwo doɔ?

⁶ Bibla xo nuxu so agbetɔ nuvɔnmɛ ciwo yí lɔn wowonɔnɔwo shigbe exlɔ  veviwo nɛ. Mìakpɔ Davidi koɖo Ӡonatan kpɔwɛ. Bibla nu mɔ: “Ӡonatan tɔ́ Davidi gogogo shigbe exlɔwo ɛnɛ. Ӡonatan lɔn Davidi sugbɔ shigbe le é lɔn yiŋtɔ do ɛnɛ.” (1 Sam. 18:1) Woshi ami nɔ Davidi nɔ aɖɔli Efyɔ Sɔlu. Le yi goduɔ, Sɔlu le Davidi do dɔmɛ keke tekpɔ mɔ yeawui. Vɔ Sɔlu vi Ӡonatan debɔdo dalɔ nu hwenu etekpɔ mɔ yeawu Davidi o. Ӡonatan koɖo Davidi ɖo gbe nɔ wowonɔnɔwo mɔ yewoakpɔtɔ anyi xlɔ keŋ akpenɔdo yewonɔnɔwo nu tɛgbɛɛ.—1 Sam. 20:42.

7. Nyi yí atɛnŋ ana Ӡonatan koɖo Davidi anyi xlɔ sa agloɔ?

⁷ Exlɔnyinyi ci yí le Ӡonatan koɖo Davidi gblamɛ jiŋ sugbɔ, ɖo enu sugbɔ atɛnŋ ana woanyi xlɔ sa aglo. Le kpɔwɛ mɛ, Ӡonatan sɔ exwe 30 han shin wu Davidi. Ӡonatan tɛnŋ kpɔɛ mɔ ye koɖo yɛ denyi hamɛtɔ o, yɛdenya ŋɖe le agbemɛ ahan keke yewoanyi xlɔ o. Vɔ Ӡonatan dekpɔnɔ Davidi alo wanɔ nu do nu shigbe mɔ yɛdesɔ koɖo ye nɛ o, vɔ énanɔ bubu yi.

8. Nyi yí taɖo èkpɔɛ mɔ Ӡonatan nyi exlɔ adodwi nɔ Davidiɔ?

⁸ Ӡonatan atɛnŋ ahwanŋ Davidi. Ðo ci Ӡonatan nyi Efyɔ Sɔlu viɔ, átɛnŋ anui kplikpɛɛ mɔ, eye yí ɖo aɖu fyɔ do ye Daye dumɛ. (1 Sam. 20:31) Vɔ Ӡonatan sɔ yiɖeki hwe yí nɔ gbeji nɔ Yehowa. Eyi taɖo esɔ ji pleŋ nɔ godu nɔ cancan ci Yehowa wa mɔ Davidi yí anyi efyɔ kplɔ ye daye do. Égbenɔ gbeji nɔ Davidi hɛnnɛ, ci ecɛ do dɔmɛzi nɔ Sɔlu doji can.—1 Sam. 20:32-34.

9. Ӡonatan hwanŋ Davidia? Ðe mɛ.

⁹ Ӡonatan lɔn Davidi, eyi taɖo dehwanŋ yi o. Ӡonatan nyi avlɔdatɔ bibi koɖo ahwawatɔ edɔngbetɔ. Wojeshi yɛ koɖo dalɔ, Sɔlu ɖɛ mɔ “wo ɖeblɛ wu ehɔ́nwo, yí wo sɛnŋ wu janŋtanwo.” (2 Sam. 1:22, 23) Eyi taɖo Ӡonatan atɛnŋ ayi go so enu ciwo yí ewa vayi nu. Ele ahan gan, Ӡonatan detekpɔ mɔ yeahwlɛn texwe koɖo Davidi alo ahwanŋ yi o. Ewaɖeɔ, Ӡonatan kanfu Davidi do yi dɔngbegbe koɖo lé eɖoŋ do Yehowa nu do. Le kpɔwɛ mɛ, ci Davidi wu Goliatiɔ, Ӡonatan tɔ luinluin shigbe yiɖeki nɛ. Lé mìawɛ alɔn mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo ahan ɔ?

10. ‘Woalɔn nɔnɔ sɛnsinɖe koɖo eji pleŋ’ gɔnmɛ ɖe?

¹⁰ Bibla nu nɔ mì mɔ mìwo le ‘lɔn mìwonɔnɔwo sɛnsinɖe koɖo mìwo jiwo pleŋ.’ (1 Piɛ 1:22) Yehowa ɖo kpɔwɛ nywi ɖɛ nɔ mì. Yi lɔnlɔn lɔ sɛnŋ keke nɔ mìnɔ gbeji niɔ, ŋɖekɛ datɛnŋ ana ami lɔnlɔn ɖoɖo nɔ mì gbeɖe o. (Rɔm. 8:38, 39) Grɛki nyɔgbe ci gɔnmɛ woɖe mɔ “sɛnsinɖe” dɔn susu yi lé mɛɖe ado gbla sɛnsinɖe gbɔxwe alɔn amɛ ji. Hweɖewonuɔ, denɔnɔ fafɛɖe mɔ mìado gbla keŋ alɔn mìwo kpena xɔsetɔwo o. Nɔ mɛbuwo do dɔmɛzi nɔ mìɔ, mìakpɔtɔ “ado ji anɔ koɖo [mìwonɔnɔwo] le lɔnlɔn mɛ, yí aje agbla veviɖe keŋ akpɔtɔ alé ɖekawawa gbɔngbɔn lɔ tɔ do te le ejunɔnɔ fafa tɔ mɛ.” (Efe. 4:1-3, NWT) Nɔ mìje agbla sɛnsinɖe nɔ fafa anɔ mìwo koɖo nɔviwo gblamɛɔ, mìdasɔ susu ɖonɔ wowo fɛnwo ji o. Mìaje agbla awa ci ji mìsun keŋ akpɔnɔ mìwo nɔviwo shigbe lé Yehowa kpɔnɔ wo do nɛ.—1 Sam. 16:7; Eha. 130:3.

11. Nyi yí taɖo atɛnŋ agbɔnnu nɔ mì hweɖewonu mɔ mìalɔn mìwo nɔviwoɔ?

 ¹¹ Denɔnɔ fafɛɖe gashiagamɛ mɔ, mìalɔn mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo, vevitɔ nɔ mìkpɔkpɔ wowo fɛnwo goɖuu ahan o. Ewa shigbe mɔ ecɛ nyi cukaɖa nɔ exwe sanŋdi ŋkɔtɔ Kristotɔ ɖewo hannɛ. Le kpɔwɛ mɛ, ewa shigbe mɔ, hwenu Evodi koɖo Sɛntishi wa dɔ yí sɔ “kpedo [Pɔlu] nu nɔ Eŋɛnywi lɔ dɔwawaɔ,” cukaɖa ɖe dele gblamɛ nɔ wo hannɛ. Vɔ ŋɖewo na wodegbevanyikɔ o. Eyi taɖo Pɔlu do ŋsɛn wo mɔ “wo le ɖo susu ɖekaŋmɛ le Axwetɔ lɔ mɛ.”—Fili. 4:2, 3.

12. Lé mìawɛ alɔn mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo sugbɔ dojiɔ?

¹² Lé mìawɛ alɔnnɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo doji le egbɛmɛɔ? Nɔ mìtekpɔ yí jeshi mìwo nɔviwo dojiɔ, atɛnŋ anɔ fafɛɖe nɔ mì mɔ mìamɔŋje wo mɛ yí alɔn wo sugbɔ doji. Exwe ci nɔvi lɔ ɖo koɖo fini eso daxe mɔ nɔ lɔnlɔn ci mìaɖo ni o. Ðo ŋwi mɔ, Ӡonatan sɔ exwe 30 han shin wu Davidi; gan ényi exlɔ bakpomadɔn koɖi. Àtɛnŋ anyi xlɔ koɖo mɛɖe ci yí shin wu eo alo ci èshin wu le hamɛ lɔ mɛa? Nɔ èwɛ ahan ɔ, àdasɛ mɔ ‘yelɔn nɔviwo’ habɔbɔ lɔ pleŋ.—1 Piɛ 2:17.

13. Nyi yí taɖo mìdatɛnŋ aɖo lɔnlɔn sɔsɔminasɔɛ nɔ mɛshiamɛ le hamɛ lɔ mɛɔ?

¹³ Lɔnlɔn ɖoɖo nɔ mìwo kpena xɔsetɔwo dasɛ mɔ mìalɔn amɛshiamɛ sɔsɔminasɔɛ le hamɛ lɔ mɛa? Oo, atɛnŋ ajɔ ahan go. Mɛɖewo nyi exlɔ bakpomadɔnwo, ɖo wolɔn nu ŋmɛɖekɛwo. Denyina o. Yesu yɔnɔ yi apotruwo pleŋ mɔ “exlɔwo,” vɔ élɔn Ӡan veviɖe. (Ӡan 13:23; 15:15; 20:2) Ele ahan gan, Yesu dewanɔ nu do Ӡan nu nywiɖe wu mɛkpɛtɛwo o. Le kpɔwɛ mɛ, ci Ӡan koɖo nɔviɛ Ӡaki biɔ mɔ yewoanɔ texwe vevi ɖeka le Mawu Fyɔɖuxu lɔ mɛɔ, Yesu nu nɔ wo mɔ: “Ŋ da tɛnŋ can amɛ ci yí a nɔ̀ Anyi ɖushi ji alo Anyi miɔn ji o.” (Maki 10:35-40) Shigbe Yesu nɛɔ, mìdeɖo awa nu do mìwo xlɔ veviwo nu wu mɛkpɛtɛwo. (Ӡaki 2:3, 4) Nɔ mìwɛ ahan ɔ, ahɛn mama va hamɛ lɔ mɛ yí fafa dani o.—Ӡuda 17-19.

14. Sɔ koɖo Filipitɔwo 2:3 ɖe, nyi yí akpedo mì nu yí mìdahwlɛnnɔ texwe koɖo mɛbuwoɔ?

 ¹⁴ Nɔ mìlɔnnɔ mìwonɔnɔwoɔ, mìdadɔ ehwlɛnwawa koɖo nɔviwo anɔ hamɛ lɔ mɛ o. Ðo ŋwi mɔ Ӡonatan detekpɔ mɔ yeahwlɛn texwe koɖo Davidi keŋ anyi fyɔ o. Mì pleŋ atɛnŋ asran Ӡonatan kpɔwɛ lɔ. Enujikpekpe ciwo yí le nɔviowo shi ŋgbena nahwanŋ wo o, “vɔ amɛɖekihwehwe le dɔ nɔ amɛ ɖeka ɖeka a kpɔnɔ yi kpena shigbe amɛ ci yí le ŋkɔ ni ɛnɛ.” (Hlɛn Filipitɔwo 2:3.) Le nɔ susumɛ nɔ eo mɔ, mɛɖekamɛɖeka atɛnŋ awa ŋɖe asɔ kpedo hamɛ lɔ nu. Nɔ amɛɖekisɔsɔhwe susu kpɔtɔ le mì shiɔ, mìakpɔnɔ nɔnɔmɛ nywiwo le mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nu yí akpɔ nyɔna so wowo gbejinɔnɔ kpɔwɛwo mɛ.—1 Kor. 12:21-25.

15. Nyi èkpla so nɔnɔmɛ ci mɛ yí Tanya koɖo yi xomu to mɛɔ?

¹⁵ Nɔ mìdo go cukaɖa maɖoŋdonuwoɔ, Yehowa fanɔ akɔn nɔ mì to lɔnlɔn ci mìwo nɔviwo ɖo nɔ mì koɖo emɔ ŋtɔŋtɔ ciwo ji woto yí kpenɔdo mì nu ji. Kpɔ enu ci yí jɔ do xomu ɖeka ji ɖa. Le Zozangbeɔ, Tanya koɖo eviɛ amɛtɔn va jukɔnwo domɛ takpekpegan ci yí nyi “Lɔnlɔn dekunɔ gbeɖe o!” ci wowa le Etats-Unis le exwe 2019 mɛ. Tanya nu mɔ: “Ci mìku hun yikɔ mɛdruzexuɔ, ehun ɖeka gan ka yí vagbla mìwo hun. Ŋɖe dewa mɛɖe o, vɔ mìto le hun lɔ mɛ yí vayi nɔ te le emɔ lɔ ji. Eyi, mɛɖeka mɔ mìwo le va ɖo ye hun mɛ. Mìwo nɔviŋsu ɖeka yɔ; yɛ can so le takpekpegan lɔ vayikɔ axomɛ. Vɔ denyi yiɖekɛ yí ci te o. Kunuɖetɔ amatɔn ciwo yí so Suède va takpekpegan lɔ can nɔ te.  Nɔvinyɔnu lɔwo fan nyɛ koɖo vinyɛ nyɔnuvi yí mìvo le mìwoɖekiwo mɛ! Ŋnu nɔ nɔvi lɔwo mɔ mìle nywiɖe taɖo wotɛnŋ yi faa. Vɔ wodelɔn mɔ yewoaso le mì gbɔ o. Wonɔ mì gbɔ keke ɖo hwenu dotowo va, wogbekpɔ mɔ enu ciwo pleŋ yí ӡan mì le mì shi ma. Le hwenu sɛnŋsɛnŋ cɛ mɛɔ, mìkpɔ lé Yehowa lɔn mì do. Nɔnɔmɛ cɛ ci mɛ mìto do ŋsɛn lɔnlɔn ci mìɖo nɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo yí mìgbedonɔ akpe nɔ Yehowa doji.” Èɖo ŋwi hwenu ɖe ci èӡan kpekpedonu yí ao kpena xɔsetɔ ɖe lɔn eo veviɖe yí kpedo eo nua?

16. Susu ciwo yí taɖo mìɖo alɔnnɔ mìwonɔnɔwoɔ?

¹⁶ Nɔ mìɖo lɔnlɔn adodwi nɔ mìwonɔnɔwoɔ, enunywi sugbɔ tonɔ so mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, mìfanɔ akɔn nɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nɔ wole cukaɖa mɛ. Mìdonɔ ŋsɛn ɖekawawa ci yí le Mawu mɛwo mɛ. Mìdanasɛ mɔ mìnyi Yesu nukplaviwo yí ecɛ dɔnnɔ ejinywitɔwo va sɛnsɛn adodwi lɔ mɛ. Vevitɔ lɔ yí nyi mɔ, mìkannɔfu “Eda ci yí ɖɔ koɖo ŋshishikuku.” Yehowa “gbe nyi Mawu nɔ akɔnfafawo keŋkeŋ.” (2 Kor. 1:3) Le vamɛ mɔ mì pleŋ aɖui gligaan akpɔtɔ alɔnnɔ mìwo nɔviwo yí ashinkɔ le lɔnlɔn mɛ!