1. Nɔnɔmɛ gbɔnnu ci mɛ yí Davidi kpɔ yiɖeki leɔ?

 DAVIDI shikɔ, ɖo mɛɖeka ji mɔ yeawui. Sɔlu ci yí nyi Izraɛli fyɔ sɛnŋ ɖui mɔ yeawu Davidi dandandan. Hwenu yí ŋɖuɖu hwedo Davidi yí eci te do Nɔbu ju mɛɔ, kpɔnnɔ amatɔn kpaŋ yí ebiɔ. (1 Sam. 21:1, 3) Le yi goduɔ, yi koɖo yi mɛwo vayi be do ekpetui ɖeka mɛ. (1 Sam. 22:1) Lé Davidi wɛ yí va le nɔnɔmɛ ŋtɔ́ mɛɔ?

2. Lé Sɔlu sɔ yiɖeki do afɔku mɛ doɔ? (1 Samiɛli 23:16, 17)

² Sɔlu hwanŋ Davidi veviɖe, ɖo amɛ sugbɔ lɔn Davidi nyɔ gbɔ yí kanfui nɔ ahwa sugbɔ ciwo ji eɖu. Sɔlu nya hɛnnɛ mɔ, tonumase yetɔ yí dɔ Yehowa gbe ye, yí mɔ yedagbenyi fyɔ nɔ Izraɛli o, keŋ sɔ Davidi mɔ eyi avanyi fyɔ lɔ. (Hlɛn 1 Samiɛli 23:16, 17.) Vɔ ci Sɔlu kpɔtɔ nyi efyɔ nɔ Izraɛliɔ, éɖo ahwakɔn gangan ɖeka yí amɛ sugbɔ le ji. Eyi taɖo Davidi ɖo ashi keŋ anɔ agbe. Sɔlu bu mɔ yeatɛnŋ awɛ keke yí aɖo te Mawu nɔ ŋgbesɔ Davidi ɖo fyɔa? (Ezai 55:11) Bibla denu nyɔ ɖe so nu o, vɔ ŋɖeka ci ji mìatɛnŋ akando yí nyi mɔ: Sɔlu sɔ yiɖeki dokɔ afɔku mɛ. Mɛ ciwo yí wanɔ ahwa koɖo Mawu deɖunɔ ji gbeɖe o!

3. Lé ewa nɔ Davidi ci etokɔ cukaɖawo mɛ can ɔ?

³ Davidi nyi mɛ ci yí sɔ yiɖeki hwenɔ. De yiŋtɔ yí mɔ yeanyi fyɔ nɔ Izraɛli o. Yehowa yí sɔɛ mɔ yɛavanyi fyɔ. (1 Sam. 16:1, 12, 13) Sɔlu vakpɔkpɔ Davidi do ketɔnɔ ji  teŋ. Vɔ Davidi dedo hwɛ Yehowa mɔ eyi na yele afɔku mɛ o; yí deto nyɔ mɔ ŋɖuɖu kankin ɖe yí yekpɔ yí enyi kpetui mɛ yeva be do o. Ewaɖeɔ, ewa mɔ hwenu ebe do kpetui lɔ mɛ yí ekpa kanfukanfuha vivi ci mɛ yí wosɔ mìwo nukplakpla nyɔta cɛ le. Emɔ: “Amɛ ciwo yí yì Mawu gbɔ nɔ alɔ̀du a xɔ enu nywi ɖeshaɖe.”—Eha. 34:10.

4. Nyɔbiɔse ciwo mɛ mìagbeje yɛɔ, yí nyi taɖo wole veviɖeɔ?

⁴ Hweɖewonuɔ, ŋɖuɖu alo gbɛmɛnu veviwo vahwenɔ do Yehowa sɛntɔ sugbɔ le egbɛ mɛ. * Ecɛ jɔ do Yehowa sɛntɔ sugbɔ ji, vevitɔ le xexeɛ mɛ pleŋ dɔ̀bamɛ ci yí to vayi yɛ mɛ. Yí ci yí “xáxá gangan” lɔ gbɔgbɔ xiiɔ, mìatɛnŋ akpɔkɔ emɔ mɔ, enuwo agbevasɛnŋ wu cɛ. (Mt. 24:21) Ci nyɔ cɛwo le susu mɛ nɔ mìɔ, mína mìakpɔ ɖoŋci nɔ nyɔbiɔse amɛnɛ cɛwo: Lé Davidi xɔ “enu nywi ɖeshaɖe” doɔ? Nyi yí taɖo mìɖo akpla enujeŋnamɛɔ? Nyi yí taɖo mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa ale bu nɔ mìɔ? Yí lé mìatɛnŋ adra do ɖɛ gbɛ nɔ esɔ ci yí gbɔgbɔɔ?

5-6. Lé Ehajiji Wema 23 kpedo mì nu mìmɔŋje enyɔ ci Davidi jikɔ anu ci emɔ Mawu sɛntɔwo axɔ “enu nywi ɖeshaɖe” mɛɔ?

⁵ Nyɔ ci yí Davidi jikɔ anu ci emɔ Yehowa sɛntɔwo axɔ “enu nywi ɖeshaɖeɔ”? Ci Davidi ŋwlɛ Ehajiji Wema 23 tɔɔ, énu enyɔ ɖekɛ ŋmɛ lɔwo le mɛ. Eyi taɖo atɛnŋ akpedo mì nu mìamɔŋje nyɔ ci enukɔ mɛ. (Hlɛn Ehajiji Wema 23:1-6.) Davidi tɔ eha lɔ ji koɖo nyɔ cɛwo: “[Yehowa] yí nyi lɛngbɔkplɔtɔ nɔ ŋ. Na xɔ enushanu ci yí ʒan ŋ tɛgbɛɛ.” Le akpaxwe kpɛtɛ nɔ ha lɔɔ, Davidi nu enu ciwo yí le veviɖe ni teŋ. Ðewo yí nyi gbɔngbɔn mɛ shicu sugbɔ ciwo yí exɔ, ci elɔn mɔ Yehowa le nyi ye Kplɔtɔ. Yehowa kplɔ Davidi “toto emɔ jɔjɔɛwo ji,” yí kpedo nu le egbejinɔnɔ mɛ le hwenu nywiwo koɖo hwenu vwinwo mɛ. Davidi nya  mɔ ci Yehowa na emɔ ye yí yemlɔ “egbe fanfan” yitɔwo ji can ɔ, yeado go cukaɖawo le agbe mɛ. Hweɖewonuɔ, étɛnŋ gbɔjɔ yí ewanɔ ni shigbe mɔ ezɔnkɔ zɔnlin “toto balimɛ ci yí do vinvin” hannɛ yí egbeɖo ketɔnɔwo. Vɔ ci Yehowa nyi Davidi Kplɔtɔɔ, “da vɔn nɔ afɔku ɖekpokpwi o.”

⁶ Ecɛyɛ ɖe, lé Davidi xɔ “enu nywi ɖeshaɖe” doɔ? Ðoŋci lɔ ke: Éɖo ŋɖekpokpui ci eʒan keŋ akpɔtɔ ate gogo Yehowa. Denyi gbɛmɛnu ciwo yí le shi yí dɔ ekpɔ jijɔ o. Enu ci Yehowa na Davidi jeŋ ni. Enu ciwo yí nyi enuvevitɔ ni yí nyi eshi ci Mawu acu ni koɖo eta ci aglɔn ni.

7. Sɔ koɖo Luiki 21:20-24 ɖe, cukaɖa ciwo yí exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔ ciwo yí le Ʒude do goɔ?

⁷ Davidi nyɔ lɔwo na mìkpɔ lé ele veviɖe do mɔ mìaɖo susu ci yí sɔgbe do gbɛmɛnuwo nu. Mìatɛnŋ azan gbɛmɛnu ɖekpokpui ci yí le mì shi, vɔ deɖo anyi enuvevitɔ nɔ mì le agbe mɛ o. Ecɛ nyi nyɔnɔnwi vevi ɖeka ci mɛ yí exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔ ciwo yí le Ʒude ɖo amɔŋje. (Hlɛn Luiki 21:20-24.) Yesu kanxle wo mɔ hwenu ɖe avava yí “ahwawaviwo [a]trɔdo” Ʒerusalɛmu ju lɔ. Nɔ evajɔ ahan ɔ, ele mɔ “[wo] a shi yì etowo ji.” Nɔ woshiɔ, ana woagan, vɔ ecɛ ana woatashi wowo nu sugbɔ ɖɛ. Xwe ɖewo ke vayi yɛɔ, Jutakpɔxɔ nu mɔ: “Wotashi wowo bowo koɖo wowo xwewo ɖɛ, wodelɔ enu ciwo yí le wowo xwewo mɛ yi o. Wokando Yehowa ji mɔ yɛaglɔn ta nɔ yewo akpedo yewo nu, eyi taɖo wosɔ yi sɛnsɛn ɖo texwe ŋkɔtɔ nɔ enuɖekpokpui ci yí aze shigbe enuvevi nɛ.”

8. Enuvevi ci mìatɛnŋ akpla so enu ci yí jɔ do exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔ ciwo yí le Ʒude ji mɛɔ?

⁸ Enuvevi ci mìatɛnŋ akpla so enu ci yí jɔ do exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔ ciwo yí le Ʒude ji mɛɔ? Jutakpɔxɔ ci nyɔ mìnu yɛ nu mɔ: “Taŋfuin le esɔ mɛɔ, mìato dodokpɔ ciwo yí adasɛ lé mìkpɔnɔ ŋcilanmɛnuwo do mɛ. Wowo yí nyi enu ciwo yí le veviɖe nɔ mì wua alo hwlɛngan ci mɛ ciwo pleŋ yí le Mawu kpaxwe akpɔ yí le veviɖe wu? Ɛɛ, etɛnŋ vajɔ mɔ mìakpe fun yí ŋɖewo ahwedo mì hwenu mìashikɔ. Ele mɔ mìale gbesɔsɔ yí awa enuɖekpokpui ci yí le veviɖe shigbe lé mìwo kpena exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔ ciwo yí shi le Ʒude wɛ nɛ.” *

9. Lé nukplamu ci Pɔlu na Ebretɔwo do ŋsɛn eo doɔ?

⁹ Àtɛnŋ akpɔ lé egbɔnnu nɔ Kristotɔ cɛwo mɔ woaso gbeɖe enu ciwo yí le wo shi yí ayi ci fibu le susu mɛa? Ele mɔ woaɖo xɔse yí aɖoŋ do Yehowa nu mɔ yɛana enuvevi ciwo yí wudo yewo. Vɔ nubu gbeli ci yí atɛnŋ akpedo wo nu. Exwe amatɔn doŋkɔ gbɔxwe Rɔmatɔwo atrɔdo Ʒerusalɛmuɔ, apotru Pɔlu nu nukplamunyɔ vevi cɛ nɔ Ebretɔwo mɔ: “Mí na nɔ míwo susuwo a vo le eho lɔnlɔn nu. Enu ciwo yí le mí shi le je ŋmɛ nɔ mí. Mawu nu mɔ, “Ŋ da tashi mí gbeɖe o. Ŋ da gbé mí ɖɛ gbeɖe o. Eyi, mì a nu koɖo ejidodo mɔ [Yehowa] yí nyi alɔ̀dotɔ nɔ ŋ. Ŋ da vɔn o. Agbetɔwo da tɛnŋ wa ŋɖe nɔ ŋ o.’” (Ebre. 13:5, 6) Kankandojitɔɔ, enɔ fafɛɖe nɔ mɛ ciwo yí wa do Pɔlu nyɔ lɔ ji, ci woɖo enu kankin le fini wovayi ci can ɔ, ejeŋ nɔ wo. Wokando ji mɔ Yehowa ana enuvevi ciwo wudo yewo. Pɔlu nyɔ lɔwo dɔ mìwo can mìatɛnŋ akando Yehowa ji hɛnnɛ mɔ yeana enu ciwo wudo mì.

10. Nyi yí Pɔlu “kplaɔ”?

¹⁰ Pɔlu na nukplamu ŋtɔ́ han Timɔte, yí eyi nɔ mìwo can. Éŋwlɛ mɔ: “Ci e le nɛnɛ ɔ, nɔ́ ŋɖuɖu koɖo avɔnwo le mì shi ɔ, wo a jeŋ nɔ mì.” (1 Tim. 6:8) Yi gɔnmɛ yí nyi mɔ mìdatɛnŋ aɖunɔ ŋɖuɖu viviwo, anɔ axwe nywi mɛ alo axwlenɔ awu yoyu adonɔ gaɖewomɛ yɔa? De nyɔ ci Pɔlu nukɔ nɛ o. Pɔlu nukɔ mɔ gbɛmɛnu ɖekpokpui ci yí le mì shi ɖo ajeŋ nɔ mì. (Fili. 4:12) Enu ci yí Pɔlu “kpla” nɛ. Ekacaca ci yí le mìwo koɖo Mawu gblamɛ yí nyi enunywi gangantɔ ci mìɖo, denyi gbɛmɛnu ciwo yí le mì shi yɔ o.—Xab. 3:17, 18.

11. Nyi mìatɛnŋ akpla so enujeŋnamɛ nu le enyɔ ciwo Moizi nu nɔ Izraɛliviwo mɛɔ?

¹¹ Enu ci mìwo bu mɔ yiwudo mì tɛnŋ to akpo nɔ ci Yehowa yɛ nya mɔ yiwudo mì. Kpɔ nyɔ ci yí Moizi nu nɔ Izraɛliviwo ci wowa xwe 40 le zogbeji godu ɖa: “Yehowa ao Mawu cu shi nɔ eo do enu ciwo pleŋ èwa ji. Énya lé èzɔn toto zogbe gangan cɛ ji do. Le exwe 40 cɛwo mɛɔ, Yehowa ao Mawu nɔ koɖo eo, yí ŋɖekɛ dewudo eo o.” (2 Ese. 2:7, NWT) Le exwe 40 lɔwo mɛɔ, Yehowa na mana Izraɛliviwo woɖu. Wowo wuwo, awu ciwo wodo so Eʒipti devu kpɔ o. (2 Ese. 8:3, 4) Ci Izraɛlivi ɖewo tɛnŋ kpɔɛ mɔ enu cɛwo denyi enu keke ɖe can ɔ, Moizi ɖo ŋwi nɔ Izraɛliviwo mɔ woɖo enuɖekpokpui ci woʒan. Nɔ mìtɛnŋ kpla enujeŋnamɛ, yí enu kleŋ ciwo Yehowa nakɔ mì jɔ ji nɔ mì yí mìkpɔ wo mɔ wonyi shicu keŋ donɔ akpe do ta nɔ woɔ, ajɔ ji nɔ Yehowa.

12. Nyiwo yí dasɛ mɔ Davidi kando Yehowa ji yí denyi yiɖeki ji ekandoɔ?

¹² Davidi nya mɔ Yehowa nɔnɔ gbeji yí sɔnɔ ɖe le ji nɔ mɛ ciwo yí luin. Ci Davidi gbe le fɔku mɛ hwenu ekpakɔ eha ci yí le Ehajiji Wema 34 tɔ mɛ can ɔ, ékpɔɛ koɖo xɔse ŋkuviwo mɔ, “[Yehowa] dɔdɔla cu ahwakpa” trɔdo ye. (Eha. 34:7) Taŋfuin Davidi sɔ mawudɔla Yehowa tɔ sɔ koɖo sɔja ɖe ci yí le gbe mɛ yí le glaglaji ɖɛ nɔ ketɔnɔwo. Ci Davidi ŋtɔ nyi ahwawatɔ sɛnŋ yí Yehowa ɖo gbe ni mɔ yianyi efyɔ can ɔ, deɖoŋ do lé atɛnŋ ada kanŋkpe alo awa ɖaŋ azan ewui yí aɖu yi ketɔnɔwo ji o. (1 Sam. 16:13; 24:12) Éɖoŋ do Yehowa nu, yí kando ji mɔ yi dɔdɔla ‘hwlɛnnɔ mɛ ciwo yí kplɔɛ do gan.’ Le nyɔnɔnwi mɛɔ, mìdaɖeŋ akpɔ emɔ mɔ woaglɔn ta nɔ mì enujiŋtɔ le egbɛ mɛ o. Vɔ mìnya mɔ ŋɖekɛ deli yí ado vevisese nɔ mɛ ci yí kando Yehowa ji tɛgbɛɛ o.

13. Hwenu Gɔgi ci yí so Magɔgi aje mì ji ɖe, nyi taɖo mìaze shigbe mɛ ciwo datɛnŋ awa ŋɖe nɛɔ, vɔ nyi yí taɖo mìdeɖo avɔn ɔ? (Kpɔ foto ci yí le akpa lɔ ji.)

¹³ Le majinjinɖe mɛɔ, woado kankandoji ci mìɖo do Yehowa nu mɔ yeatɛnŋ aglɔn ta nɔ mì kpɔ. Hwenu Gɔgi ci yí so Magɔgi aje Mawu mɛwo jiɔ, aze shigbe mìwo gbe le fɔku mɛ hannɛ. Ele mɔ mìakando ji hwenɔnu mɔ Yehowa axɔ nɔ mì. Awa nɔ jukɔnwo shigbe mɔ mìnyi lɛngbɔ ciwo mɛɖe deli aglɔn ta nɔ nɛ. (Eze. 38:10-12) Mìdahɛn ahwawanuwo o, yí mìdakpla ahwawawa hɛnnɛ o, eyi taɖo jukɔnwo abu mɔ yewoaɖu mì ji fafɛɖe. Wodaɖeŋ akpɔ enu ci mìwokpɔkɔ koɖo xɔse ŋkuviwo o, mawudɔla sugbɔ ciwo yí trɔdo Mawu mɛwo le gbesɔsɔ mɔ yewoahwlɛn mì gan. Lé jukɔnwo awɛ akpɔ woɔ? Wodeɖo gbɔngbɔn mɛ ŋkuviwo o. Eyi taɖo ajiŋ nɔ wo sugbɔ hwenu jeŋkwi mɛ hwakɔnwo ale ahwa wakɔ doŋ nɔ mì!—Enyɔ. 19:11, 14, 15.

14. Nyi mìatɛnŋ awa yɛ asɔ dra do ɖɛ nɔ esɔ ci yí gbɔgbɔɔ?

¹⁴ Nyi mìatɛnŋ awa yɛ asɔ dra do ɖɛ nɔ esɔ ci yí gbɔgbɔɔ? Ŋkɔtɔ, mìɖo aɖo susu ci yí sɔgbe do gbɛmɛnuwo nu, yí anya mɔ mìavaso gbeɖe enu ciwo yí le mì shi ɖɛ gbeɖeka. Gbesɔ kpe niɔ, enu ciwo yí le mì shi ɖo ajeŋ nɔ mì yí ci mìwo koɖo Yehowa gblamɛ le nywiɖeɔ, eji ŋtɔŋtɔ ɖo ajɔnɔ mì. Nɔ mìjekɔshi mìwo Mawu nywiɖe dojiɔ, kankandoji ci mìɖo mɔ yɛaglɔn ta nɔ mì hwenu Gɔgi ci yí so Magɔgi aje mì ji asɛnsɛnŋ doji.

15. Nyiwo mɛ Davidi to hwenu enyi jajɛ ciwo yí na ekando ji mɔ Yehowa dagbe ye ɖɛ gbeɖeɔ?

¹⁵ Kpɔ nubu ci yí kpedo Davidi nu yí atɛnŋ akpedo mìwo can nu mìadra do ɖɛ nɔ tetekpɔwo ɖa. Davidi nu mɔ: “Tɔ aɖe [Yehowa] yí akpɔ lé É vivi do. Amɛ ci yí godo Tɔhonɔ nu a kpɔ jijɔ nyɔnɔnwitɔ.” (Eha. 34:8) Nyɔ cɛwo dre enu ci yí taɖo Davidi nya mɔ yeatɛnŋ akando Yehowa ji mɔ yeakpedo ye nu mɛ. Davidi gonɔ kpo do Yehowa nu blaŋblaŋ yí yi Mawu dedo ŋkpɛn yi kpɔ o. Hwenu Davidi nyi jajɛ yí kpanŋkɔ Filistɛn jaji Goliatiɔ, énu nɔ ahwawatɔ sɛnŋ ŋtɔ́ mɔ: “Egbɛ ɔ, [Yehowa] a nà yí na ɖu eo ji.” (1 Sam. 17:46) Le yiyi mɛɔ, Davidi vawa dɔ nɔ Efyɔ Sɔlu, mɛ ci yí tekpɔ zenɛniɖe mɔ yeawui. Vɔ “[Yehowa] le koɖo Davidi.” (1 Sam. 18:12) Ci Yehowa kpedo Davidi nu vayiɔ, edɔ enya mɔ yeatɛnŋ akando Yehowa ji le tetekpɔ ciwo mɛ yetokɔ yɛ mɛ.

16. Enu ŋtɔŋtɔ ciwo mɛ yí mìatɛnŋ “atɔ aɖe” lé Yehowa nyɔ do kpɔɔ?

 ¹⁶ Nɔ mìɖoŋ do Yehowa nu le kakacɛ mɛ nɔ adasɛ emɔ nɔ mìɔ, ana yí kandoji ci mìɖo do nu mɔ yɛahwlɛn mì gan le esɔ mɛ asɛnŋ doji. Ele mɔ mìaɖo xɔse, yí aɖoŋ do Yehowa nu gbɔxwe abiɔ gbe mìwo dɔmɛga keŋ atɛnŋ ayi takpekpe alo takpekpegan; abi abiɔ gbe yi nɔ atrɔ gamɛ ci mìsɔ wanɔ dɔ nɔ mìatɛnŋ ayinɔ bɔbɔwo pleŋ yí agbezannɔ gamɛ sugbɔ wu le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ. Vɔ sɔɛ mɔ mìwo dɔmɛga gbe yí edɔ dahɛn nɔ mì. Mìakando Yehowa ji mɔ yɛdatashi mì ɖɛ gbeɖea, mɔ yɛakpɔtɔ anakɔ enuvevitɔ ciwo yí wudo mì gashiagamɛa? (Ebre. 13:5) Gashiagamɛ sumɔsumɔdɔwatɔ sugbɔ atɛnŋ anu nɔ mì, enu ciwo mɛ woto ciwo yí dasɛ lé Yehowa kpedo wo nu le hwenu ciwo mɛ woʒin veviɖe sɔwu. Egbejinɔtɔ yí Yehowa nyi.

17. Mawunyɔkpukpui ci wosɔ nɔ exwe 2022 ɔ, yí nyi yí taɖo esɔgbeɔ?

¹⁷ Ci Yehowa le axa nɔ mìɔ, ŋɖekɛ ɖeli ci yí adɔ mìavɔn nɔ esɔ ci yí gbɔgbɔ o. Nɔ mìkpɔtɔ sɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ ɖo texwe ŋkɔtɔ le mìwo gbe mɛɔ, Mawu dagbe mì ɖɛ kpɔ gbeɖe o. Eyi dɔ Edɔjikpɔha lɔ sɔ Ehajiji Wema 34:10 nɔ anyi exwe 2022 mawunyɔkpukpui keŋ asɔ ɖo ŋwi nɔ mì mɔ yile veviɖe mɔ, mìadradra do ɖɛ le kakacɛ mɛ nɔ hwenu sɛnŋ ciwo yí gbɔgbɔ yí akando ji mɔ Yehowa dagbe mì ɖɛ gbeɖe o. Yi nyɔta yí nyi: “Amɛ ciwo yí yì Mawu gbɔ nɔ alɔ̀du a xɔ enu nywi ɖeshaɖe.”