1-3. Nyi atɛnŋ ana Yehowa sɛntɔwo afan avin ɔ?

 GBIN yí nyi godugodutɔ ci èfan vin yɛɔ? Hweɖewonuɔ, mìfannɔ jijɔ vin. Vɔ ejɔnɔ blaŋblaŋ yí vevisesewo na mìfannɔ avin. Le kpɔwɛ mɛ, mìfannɔ avin nɔ amɛ vevi ku nɔ mì. Nɔvinyɔnu Lorilei ci yí le États-Unis ŋwlɛ mɔ: “Hwenu ɖewo vanɔ yí ŋsenɔ vevi sugbɔ do vinyɛ nyɔnuvi ci yí ku nu keke ewanɔ shigbe mɔ akɔnfɛ ɖe deli nɛ. Eyi ekpanɔcaŋ mɔ ŋle ŋshishi mɛ ahan.” *

² Nubuwo tɛnŋ na mìakɔ ɖashi hɛnnɛ. Nɔvinyɔnu Hiromi ci yí nyi mɔɖetɔ le Japon nu mɔ: “Hweɖewonuɔ, ŋnɔnɔ ŋshishi mɛ, nɔ mɛ ciwo ŋɖe kunu nɔ desɔkɔ ɖe le eŋɛnywi lɔ ji o. Eyi ŋbiɔnɔ Yehowa koɖo ɖashi le ŋmɛ mɔ yi le kpedo ŋnu makpɔ mɛɖeka ci yí jijiɛ nyɔnɔnwi lɔ.”

³ Ewanɔ nɔ eo shigbe nɔvinyɔnu cɛ hanwo nɛ hweɖewonua? Ewanɔ ahan nɔ amɛ sugbɔ le mì mɛ. (1 Piɛ 5:9) Mìjinɔ mɔ ‘mìakpɔ jijɔ hwecinu mìasɛnkɔ Yehowa,’ vɔ ejɔnɔ mɔ amɛ vevi ɖe ku, gbɔjɔgbɔjɔwo alo tetekpɔ ɖe ci yí na agbɔnnu mɔ mìakpɔtɔ anɔ gbeji nɔ Mawu tɛnŋ wɛ mɔ mìfannɔ avin. (Eha. 6:6; 100:2) Nyi mìatɛnŋ awa le nɔnɔmɛ ŋtɔ́ hanwo mɛɔ?

4. Nyi mìakpɔ le nyɔta cɛ mɛɔ?

 ⁴ Mìatɛnŋ akpla nu so Yesu kpɔwɛ mɛ. Éto cukaɖa ɖewo ciwo yí na ‘efan avin’ mɛ. (Ʒan 11:35; Luiki 19:41; 22:44; Ebre. 5:7) Na mìakpɔ ɖewo le wo mɛ keŋ akpɔ enu ciwo mìatɛnŋ akpla so Yesu koɖo Dalɔ, Yehowa gbɔ. Mìagbekpɔ enu ciwo mìatɛnŋ awa nɔ mìtokɔ cukaɖa ciwo yí atɛnŋ ana mìafan avin mɛ.

5. Nyi mìkpla so Yesu nu le enyɔ ciwo wonu do Ʒan 11:32-36 mɛɔ?

⁵ Le xwe 32 K.H. mɛɔ, Lazar ci yí nyi Yesu xlɔ vevi le dɔ̀ yí ku. (Ʒan 11:3, 14) Fofo nyɔnushi amɛve yí le Lazar shi, wowo yí nyi Mari koɖo Marta. Yesu lɔn xomu cɛ sugbɔ. Nyɔnu amɛve cɛwo se vevi ci wowo nɔvi ku. Le Lazar ku goduɔ, Yesu zɔn mɔ yi Betani fini Mari koɖo Marta le. Ci Marta se mɔ Yesu gbɔgbɔɔ, éso xaŋ keŋ ado go yi. Kpɔ vevisese ci Marta asɔ nukɔ enyɔ cɛwo nɔ Yesu ɖa: “Axwetɔ, nɔ́ È le elɛ sa ɔ, nɔvinyɛ da ku o.” (Ʒan 11:21) Dejinjin o “Yesu fan avin” ci ekpɔ Mari koɖo mɛbuwo le avin fankɔ.—Hlɛn Ʒan 11:32-36.

6. Nyi yí taɖo Yesu fan avin le lɛɔ?

⁶ Nyi yí taɖo Yesu fan avin ɔ? Wema ci woyɔnɔ mɔ Étude perspicace ɖo ŋci mɔ: “Ci Yesu xlɔ Lazar ku yí fofoɔ nyɔnushiwo le avin fankɔɔ, eyi taɖo Yesu ‘hùnhùn le gbɔngbɔn mɛ, yí fan avin.’” * Taŋfuin Yesu tɛnŋ kpɔɛ le susu mɛ yí akpɔ lé yi xlɔ Lazar se vevi do hwenu ele dɔ̀ yí nya mɔ yele kudu nu. Kankandoji li mɔ ci Yesu kpɔ Mari koɖo Marta yí wofanfan wowo nɔvi ku yí gbedɔ yɛ can fan vin. Taŋfuin èto nɔnɔmɛ cɛ hanci mɛ ci ao xlɔ vevi alo ao xomumɛtɔ ɖe ku. Mìakpɔ enu amɛtɔn ci mìakpla so enujɔjɔ cɛ mɛ.

7. Nyi avin ci Yesu fan koɖo yi xlɔwo kpla mì so Yehowa nuɔ?

⁷ Yehowa mɔŋje lé ewakɔ nɔ mɛ. Yesu “nyi enu ci yí Mawu nyi teŋ.” (Ebre. 1:3)  Ci Yesu fan avin ɔ, édasɛ lé ewanɔ nɔ Yehowa nɔ yi mɛ vevi ɖe ku. (Ʒan 14:9) Nɔ ao mɛ vevi ɖe kuɔ, kando ji mɔ denyi lé ewakɔ nɔ eo ɖekɛ yí Yehowa do jeshi o, vɔ égbesekɔ vevi koɖu. Égbeji mɔ yeafa akɔn nɔ eo.—Eha. 34:18; 147:3.

8. Nyi yí taɖo mìakando ji mɔ Yesu afɔn mìwo mɛ veviwo so kuɔ?

⁸ Yesu ji mɔ yeafɔn ao mɛ vevi ciwo yí ku do agbe. Gbɔxwe Yesu afan avin ɔ, éna kankandoji Marta yí nu ni mɔ: “Nɔvio a gbe fɔn.” Yí Marta kando enyɔ ci Yesu nu ji. (Ʒan 11:23-27) Ci Marta nyi Yehowa sɛntɔ egbejinɔtɔ ɖekaɔ, kankandoji li mɔ énya mɔ enyɔnuɖɛtɔ Eli koɖo Elize fɔn amowo so ku vayi. (1 Efy. 17:17-24; 2 Efy. 4:32-37) Taŋfuin, égbenya mɔ Yesu can fɔn mɛɖekawo hɛnnɛ. (Luiki 7:11-15; 8:41, 42, 49-56) Eɔ can àtɛnŋ akando ji mɔ yeagbevakpɔ ye mɛ vevi ciwo yí ku gbeɖeka. Eyi taɖo nyi mìkpla so avin ci Yesu fan mɛ hwenu efakɔ akɔn nɔ yi xlɔ ciwo enu waɔ? Eyi nyi mɔ, kpakpa sɔsɔɛ mɔ yeafɔn mɛkukuwo!

9. Lé mìatɛnŋ afa akɔn nɔ mɛ ciwo yí amɛ vevi ku nɔ shigbe lé Yesu wɛ do nɛɔ? Na kpɔwɛ ɖeka.

⁹ Kpedo mɛ ciwo yí amɛ ku nɔ nu. Denyi avin ɖekɛ yí Yesu fan koɖo Marta koɖo Mari o, vɔ égbeɖo to wo yí fa akɔn nɔ wo. Mìatɛnŋ awa yitɔ han nɔ mɛ ciwo amɛ ku nɔ. Dan ci yí nyi hamɛmɛshinshin le Australie nu mɔ: “Hwenu ashinyɛ kuɔ, ŋʒan kpekpedonu. Nɔviŋsu sugbɔ koɖo wowo shiwo le koɖoŋ kede koɖo zan yí ɖonɔ toŋ. Wodemɔ nyɛ le mi avin fanfan o, avin ci ŋfankɔ dena wodan ta nɔ wowoɖekiwo o. Nɔ wokpɔ mɔ ŋdatɛnŋ awa ŋɖekatɔwoɔ, wowanɔ wo yí sɔ donɔ alɔŋ. Woklɔ anyi hun, woyi xwle afi nɔŋ, yí ɖa ŋɖuɖu nɔŋ hɛnnɛ. Wogbedonɔ gbe ɖaɖa koɖoŋ. Wodasɛ mɔ yewonyi anyi xlɔ koɖo nɔvinyɛ ciwo yí nɔ ŋgbe nɔŋ ‘le cukaɖawo hwenu.’”—Elo. 17:17.

10. Dre enujɔjɔ ci woŋwlɛ do Luiki 19:36-40 mɛ.

¹⁰ Yesu vaɖo Ʒerusalɛmu le ŋkeke 9 tɔ nɔ nisan wleci le xwe 33 K.H. Ci egogokɔ jugan lɔɔ, amɛahwa ɖeka vlu wowo wuwo do mɔ ji ni keŋ asɔ dasɛ mɔ eyi nyi yewo Fyɔ. Enudojijɔnamɛ ɖeka yí nyi cɛ. (Hlɛn Luiki 19:36-40.) Eyi taɖo enu ci yí jɔ kplɔɛdo akpaca yi nukplaviwo. “Ci [Yesu] kpɔ eju lɔ ɖaa ɔ, É fan avin dota ni.” Koɖo ɖashi le ŋmɛ yí Yesu nu enubaɖa ciwo yí ajɔ do Ʒerusalɛmu jukɔn lɔ ji le majinjinɖe mɛ.—Luiki 19:41-44.

11. Nyi yí taɖo Yesu fan avin do nu nɔ Ʒerusalɛmu jumɛviwoɔ?

¹¹ Yesu nya mɔ ci ye jumɛviwo xɔ ye koɖo jijɔ ahan can ɔ, sugbɔtɔ dalɔn axɔ Fyɔɖuxu ŋɛdu lɔ o, eyi taɖo ele ŋshishi mɛ. Ecɛ adɔ woagban Ʒerusalɛmu ju lɔ yí akplɔ Ʒuifu ciwo yí aci agbe yi hwashigbemɛ. (Luiki 21:20-24) Esadɔnu mɔ shigbe lé Yesu nui nɛɔ, amɛ sugbɔ gbi. Lé amowo wanɔ nu do Fyɔɖuxu ŋɛnywi lɔ nu le míwo tɔxuɔ? Nɔ enyi amɛ kankin ɖe kpoŋ yí lɔn senɔ enyɔ lɔ ɖe, nyi àtɛnŋ akpla so avin ci Yesu fan mɛɔ? Mìakpɔ enu amɛtɔn ciwo mìatɛnŋ akpla.

12. Nyi mìatɛnŋ akpla so Yehowa nu le avin ci Yesu fan do nu nɔ Ʒuifuwo mɛɔ?

¹² Yehowa sɔ ɖe le ji nɔ agbetɔwo. Avin ci Yesu fan ɖo ŋwi nɔ mì mɔ Yehowa sɔnɔ ɖe le ji nɔ agbetɔwo sugbɔ. “Dé jiji mɔ amɛ ɖe a trɔn o, vɔ, É jiji mɔ amɛshamɛ a trɔjimɛ.” (2 Piɛ 3:9) Egbɛɔ, mìdadasɛ mɔ mìlɔn mìwo kpena agbetɔwo ci  mìjekɔ agbla keŋ ado eŋɛnywi lɔ nɔ wo.—Mt. 22:39. *

13-14. Lé Yesu ku ŋshishi nɔ amowo doɔ, yí lé mìatɛnŋ awa yi tɔ han doɔ?

¹³ Yesu wa dɔ sɛnsinɖe le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ. Édasɛ mɔ yelɔn amowo ci eto emɔ ɖeshiaɖe ji keŋ kpla nu wo. (Luiki 19:47, 48) Nyi yí na ewa ahan ɔ? Ðo wowo nu wa ŋshishi ni. Hweɖowonuɔ, amɛ sugbɔ jinɔ mɔ yewoaɖo to Yesu keke yɛ koɖo yi dokplɔtɔwo “de gbe [kpɔnɔ] etɛn yí a ɖu enu o.” (Maki 3:20) Gbesɔ kpe niɔ, ŋsu ɖeka yɛ ji mɔ zanmɛ yí yeakannɔ seŋ koɖo Yesu, vɔ Yesu degbe o. (Ʒan 3:1, 2) Amɛ sugbɔ devatrɔ Yesu nukplaviwo le mɛ ciwo yí ɖo to yi mɛ o. Ele ahan gan, éɖe kunu nɔ mɛ ciwo pleŋ yí ɖo to yi kitokito. Egbɛɔ, mìji mɔ mìana nɔ mɛɖekpokpui ase eŋɛnywi lɔ. (Edɔ. 10:42) Vɔ gbɔxwe mìawɛɔ, etɛnŋ ʒan mɔ mìatrɔ alɔ nɔ mìwo kunuɖeɖe mɔnuwo.

¹⁴ Le gbesɔsɔ awa trɔtrɔ ciwo yí ʒan. Nɔ mìdetrɔnɔ hwenu mìɖenɔ kunuɔ, taŋfuin mìdakpɔ amɛ agbu ɖe ado eŋɛnywi lɔ nɔ o. Nɔvinyɔnu mɔɖetɔ ɖeka ci yí tɔ mɔ Matilda nu mɔ: “Nyɛ koɖo asunyɛ tekpɔ trɔnɔ yi amowo gbɔ le hwenu vovovo ji. Nyidin kucukucuɔ, mìyinɔ fyɔsewo koɖo afisaxuwo. Nyidɔn mɛɔ, amɛ sugbɔ nɔnɔ emɔ ji, eyi taɖo mìzannɔ kekeviwo. Vɔ le fiɛfi mɛ kpa jiɔ, mìkpɔnɔ amɛ sugbɔ le wowo xwewo mɛ.” Denyi gacimɛ yí nyɔ nɔ mì ɖekɛ yí mìaɖenɔ kunu o, vɔ etɛnŋ ʒan mɔ mìatrɔ mìwo toto keŋ aɖenɔ kunu le hwenu mìatɛnŋ akpɔ amowo. Nɔ mìwɛ ahan ɔ, mìatɛnŋ akando ji mɔ ajɔ ji nɔ Yehowa.

15. Sɔ koɖo Luiki 22:39-44 ɖe, nyi yí jɔ le ezan ci yí do ŋkɔ nɔ Yesu ku mɛɔ?

¹⁵ Le ŋkeke 14 tɔ nɔ nisan wleci le xwe 33 K.H. le zanmɛɔ, Yesu yi Gɛtisemani kpa mɛ. Le nɔɔ, énu yi jimɛnyɔwo nɔ Yehowa. (Hlɛn Luiki 22:39-44.) Le hwenu sɛnŋsɛnŋ ŋtɔ́wo mɛ yí Yesu fan kwi nɔ “Mawu koɖo axwagangan dodo  koɖo ɖashiwo le ŋkuvi ji.” (Ebre. 5:7) Nyi Yesu do gbe ɖaɖa yí biɔ le ezan ci yí do ŋkɔ nɔ yi ku lɔ mɛɔ? Édo gbe ɖaɖa keŋ akpɔtɔ anɔ gbeji nɔ Yehowa yí awa Yi dro. Yehowa se Eviɛ kwifan ci ewa koɖo ɖashiwo yí dɔ yi dɔla ɖeka ɖaɖɛ yí edo ŋsɛn yi.

16. Nyi yí taɖo Yesu fan avin ci edokɔ gbe ɖaɖa le Gɛtisemani kpa lɔ mɛɔ?

¹⁶ Kankandoji li mɔ, ci amowo ava kpɔ Yesu do mɛ ci yí nu enyɔ kpotuwo do Mawu nu ji yí na edo gbe ɖaɖa koɖo ɖashi le Gɛtisemani kpa lɔ mɛ. Égbenya mɔ agban gangan enyi yí le ye ji mɔ yeahwlɛn ta nɔ ye Daye ŋkɔ lɔ. Nɔ ètokɔ tetekpɔ ciwo yí atɛnŋ ado egbejinɔnɔ ao tɔ kpɔ mɛ ɖe, nyi àtɛnŋ akpla so avin ci Yesu fan mɛɔ? Mìakpɔ enu amɛtɔn bu ciwo mìatɛnŋ akpla so mɛ.

17. Nyi mìatɛnŋ akpla so Yehowa nu so ci eɖo Yesu kwifan ciwo ewa so ji mɛ nuɔ?

¹⁷ Yehowa senɔ ao kwifanwo. Yehowa se Yesu kwifan ciwo yí ewa so ji mɛ. Nyi yí taɖoɔ? Ðo enu ŋkɔŋkɔtɔ ci yí le veviɖe nɔ Yesu yí nyi mɔ yeanɔ gbeji nɔ ye Daye keŋ ahwlɛn ta nɔ Yi ŋkɔ lɔ. Nɔ enyi egbejinɔnɔ nɔ Yehowa koɖo yi ŋkɔ lɔ ta hwlɛnhwlɛn yí nyi enu ŋkɔtɔ ci yí xa mì le agbe mɛɔ, áse kwifan ciwo mìwanɔ yí biɔni alɔdu.—Eha. 145:18, 19.

18. Nyi yí taɖo woatɛnŋ amɔ Yesu nyi exlɔ ci yí mɔnɔŋje lé enu wakɔ nɔ mì mɛɔ?

¹⁸ Yesu mɔŋje lé enuwo wakɔ nɔ mɛ. Nɔ mìtokɔ cukaɖawo mɛɔ, ejɔnɔ ji nɔ mì nɔ exlɔ ɖe se nu gɔnmɛ nɔ mì, vevitɔ exlɔ ci yí to cukaɖa ciwo han mɛ mìle mɛ. Exlɔ ŋtɔ́ yí Yesu nyi. Éto cukaɖa ciwo yí na egbɔjɔ yí ʒan alɔdu mɛ. Émɔŋje mìwo gbɔjɔgbɔjɔwo mɛ, áwɛ keke mìaxɔ alɔdu ci yí ʒan “le gamɛ nywi lɔ ji.” (Ebre. 4:15, 16) Shigbe lé Yesu lɔn yí mawudɔla ɖeka kpedo nu le Gɛtisemani kpa lɔ mɛ nɛɔ, mìɖo alɔn axɔ kpekpedonu ci Yehowa nakɔ mì to mìwo wemawo, videowo, nuxuwo, hamɛmɛshinshinwo jijikpɔ alo exlɔ ɖe ci yí shin le gbɔngbɔn mɛ ji.

19. Lé àwɛ yí akpɔ ŋsɛn le cukaɖawo hwenuɔ? Na kpɔwɛ ɖeka.

¹⁹ Yehowa ana eo “fafa Mawu tɔ.” Lé Yehowa donɔ ŋsɛn mì doɔ? Nɔ mìdo gbe  ɖaɖaɔ, mìkpɔnɔ “fafa Mawu tɔ, ci mɛ agbetɔ da tɛnŋ mɔŋje o.” (Fili. 4:6, 7) Fafa ci Yehowa nanɔ na mìnɔnɔ kpuu yí mìwo ji koɖo mìwo susu mɛ fanɔ. Mìakpɔ lé ecɛ kpedo nɔvinyɔnu ɖeka ci woyɔnɔ mɔ Luz nu. Émɔ: “Blaŋblaŋ ɔ, ŋkpɔnɔ mɔ ŋci nyɛɖekɛ. Eyi taɖo ewanɔ nɔŋ mɔ Yehowa delɔnŋ o. Vɔ nɔ ewa ahan nɔŋ ɔ, ŋdonɔ gbe ɖaɖa kaka yí nunɔ lé ewakɔ nɔŋ nɔ Yehowa. Gbedoɖa kpenɔdo ŋnu yí ŋvanɔnɔ nywiɖe le nyɛɖeki mɛ.” Shigbe lé nɔvinyɔnu cɛ kpɔwɛ dasɛ nɛɔ, mìatɛnŋ akpɔ fafa nɔ mìdonɔ gbe ɖaɖa.

20. Nyiwo mìkpla le avin ciwo Yesu fan mɛɔ?

²⁰ Enukplamu nywiwo koɖo akɔnfa ŋtɔŋtɔ yí mìkpɔ le avin ciwo Yesu fan mɛ! Mìkpla mɔ mìɖo akpedo mìwo nɔvi ciwo amɛ vevi ku nɔ nu, yí agbekando ji mɔ Yehowa koɖo Yesu akpedo mì nu nɔ mìwo mɛ vevi ɖe dɔn alɔn le ku mɛ. Mìgbexɔ ŋsɛndoamu keŋ asɔ vevisedoamɛnu wanɔ kunuɖeɖe koɖo nukplaviwowawadɔ lɔ, ɖo mìji mɔ mìasran nɔnɔmɛ nywi cɛ le Yehowa koɖo Yesu Kristo gbɔ. Sɔ ta niɔ, mìgbexɔ akɔnfɛ ci mìnya mɔ Yehowa koɖo Eviɛ vevi lɔ mɔŋje lé enuwo wakɔ nɔ mì mɛ, senɔ vevi koɖo mì nɔ mìgbɔjɔ yí woji mɔ yewoakpedo mì nu mìado ji. Le vamɛ mɔ mìakpɔtɔ awakɔ do enu cɛ ciwo mìkpla ji keke je hwenu yí Yehowa awa do egbe ci eɖo ji mɔ ye “a cucu ɖashi keŋkeŋ le ŋkuviwo ji nɔ [mì]”!—Enyɔ. 21:4.