1. Lé mìawɛ anɔnɔ ju koɖo Yehowaɔ?

 EJƆNƆ ji nɔ mì mɔ mìanɔ ju koɖo mɛ ciwo yí mìlɔn. Ejɔnɔ ji nɔ asu koɖo ashiwo sugbɔ mɔ yewoanɔ ju keŋ akan seŋ. Ejɔnɔ ji nɔ jajɛwo mɔ yewoanɔ koɖo yewo xlɔ veviwo. Yí mì pleŋ jinɔ mɔ mìanɔ ju koɖo mìwo kpena xɔsetɔwo. Vɔ ci yí nyi vevitɔ nɔ mì yí nyi mɔ, mìjinɔ mɔ mìanɔ ju koɖo mìwo Mawu. Mìwɛni ahan nɔ mìdokɔ gbe ɖaɖa ni, hlɛnnɔ yi Nyɔ lɔ yí bunɔ tamɛ kpɔ so enu ciwo emɔ yeawa koɖo yi nɔnɔmɛ nywiwo nu. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, gamɛ ci mìzannɔ do Yehowa nu le veviɖe nɔ mì sugbɔ!—Eha. 139:17.

2. Cukaɖa ci mìdonɔ goɔ?

² Ci gbedodoɖa koɖo Bibla hlɛnhlɛn jɔnɔ ji nɔ mì can ɔ, wo wawa defanɔ do mì gashiagamɛ o. Mìxanɔ sugbɔ keke egbɔnnɔnu mɔ mìaɖo gamɛ ɖɛ nɔ gbɔngbɔnmɛdɔwo. Edɔ ci mìawa aɖu nu, enu ciwo le kɔ nɔ mì mìawa le xomu lɔ mɛ koɖo nubuwo xɔnɔ gamɛ le mì shi keke mìdegbekpɔnɔ vovo ado gbe ɖaɖa, akpla nu alo abu tamɛ kpɔ so enu ci mìkpla nu o.

3. Nubu ci atɛnŋ axɔ gamɛ le mì shiɔ?

³ Nubu gbeli ci yí atɛnŋ axɔ gamɛ le mì shi. Nɔ mìdenya wawaɔ, mìtɛnŋ vale enu ɖewo ciwo yí dedɔn wakɔ keke gamɛ kpɔkpɔ ate gogo Yehowa aglo. Le kpɔwɛ mɛ, mìasɔ munumumu. Ejɔnɔ ji nɔ mì pleŋ mɔ mìamu munu. Vɔ nɔ  munumumu lɔ gbenyɔ can ɔ, gamɛ sugbɔ zanzan do nu adɔ yí mìdagbeɖo gamɛ adodwi ɖe ɖɛ nɔ gbɔngbɔnmɛnuwo o. Ele mɔ mìaɖo ŋwi mɔ munumumu denyi enutajitɔ nɔ mì o.—Elo. 25:27; 1 Tim. 4:8.

4. Nyi mɛ mìagbejeɔ?

⁴ Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ enu ci yí taɖo mìɖo anya enu ci yí nyi enuvevitɔ nɔ mì le agbe mɛ. Mìagbekpɔ lé mìatɛnŋ azan mìwo gamɛwo nywiɖe do Yehowa nu koɖo nyɔna ciwo mìakpɔ nɔ mìwa ɖaŋ zan mìwo gamɛ nywiɖe.

5. Lé tamɛbubukpɔ so enukplamu ci yí le Efezitɔwo 5:15-17 mɛ nu atɛnŋ akpedo jajɛ ɖe nu awa ɖaŋ azan yi gamɛ nywiɖeɔ?

⁵ Wa ɖaŋ azan ao gbe nywiɖe. Blaŋblaŋ ɔ, jajɛwo bunɔ tamɛ kpɔ so lé woazan wowo gbe do. Wowo cicawo koɖo wowo xomumɛtɔ ciwo denyi xɔsetɔwo o tɛnŋ nunɔ nɔ wo mɔ wo le yi suklu sugbɔ keŋ avawa edɔ kpɛnkpin le sɔmɛ. Vɔ suklu yiyi ahan aɖu gamɛ sugbɔ. Le akpaxwe buɔ, wowo jilawo koɖo wowo xlɔ ciwo yí le hamɛ lɔ mɛ tɛnŋ nukɔ nɔ wo mɔ wo le zan wowo gbe asɔ sɛn Yehowa. Nyi yí atɛnŋ akpedo jajɛ ɖe ci yí lɔn Yehowa nu nɔ asɔ gbeta nywiɔ? Átɛnŋ akpɔ nyɔna le Efezitɔwo 5:15-17 hlɛnhlɛn koɖo tamɛbubukpɔ so nu mɛ. (Hliin.) Nɔ jajɛ ɖe hlɛn kpukpui cɛwo ɖegbɔɔ, étɛnŋ biɔ yiɖeki se mɔ: ‘Nyi yí nyi “[Yehowa] droɔ”? Gbeta ci nasɔ ajɔ ji niɔ? Gbeta ci nasɔ yí anyi mɔ ŋzankɔ anyi gamɛ nywiɖeɔ?’ Ðo ŋwi mɔ “ŋkeke lɔwo nyina,” yí woagu xexe cɛ ci ji Satana kpakɔ acɛ do si le majinjinɖe mɛ. Anyi ŋɖɛnyanya mɔ mìazan mìwo gbe awa enu ciwo yí ana mìwo nu ajɔ ji nɔ Yehowa.

6. Gbeta ci Mari sɔɔ, yí nyi yí taɖo enyi gbeta nywiɔ?

⁶ Do jeshi enu ciwo yí nyi enuveviwo. Hweɖowonuɔ, nɔ mìawa ɖaŋ azan mìwo gamɛ nywiɖeɔ, mìɖo asɔ ɖeka le enu amɛve ciwo wawa denyina mɛ. Enu ci yí jɔ hwenu Yesu yi Mari koɖo Marta gbɔ le wowo xomɛ atɛnŋ akpedo mì nu mìase nyɔ cɛ mɛ. Kankandojitɔɔ, lé eji jɔkɔ Marta do mɔ yeaxɔ Yesu mɛdru na etɔ enu sugbɔ ɖaɖa. Vɔ nɔviɛ Mari yɛ nɔ nyi nɔnɔ do Yesu gbɔ yí sekɔ enyɔ ciwo enukɔ. Ci enu ci Marta wa denyi enudɔndɔn can ɔ, Yesu nu mɔ Mari “sɔ enu ci yí nyɔ wu.” (Luiki 10:38-42) Mari tɛnŋ ŋlɔbe enu ci woɖu gbenɔgbe, vɔ mìatɛnŋ akando ji mɔ daŋlɔbe enu ciwo ekpla le Yesu gbɔ gbenɔgbe gbeɖe o. Shigbe lé gamɛ kankin ci Mari sɔ nɔ ju koɖo Yesu ve ni nɛɔ, ahanke gamɛ ci mìsɔ nɔnɔ koɖo Yehowa venɔ nɔ mìwo can nɛ. Lé mìatɛnŋ awa ɖaŋ azan mìwo gamɛ doɔ?

7. Nyi yí taɖo ele veviɖe mɔ mìajinɔ gamɛ adonɔ gbe ɖaɖa, akplanɔ nu yí abunɔ tamɛ kpɔ so nuɔ?

⁷ Mɔŋje mɛ mɔ gbedodoɖa, enukplakpla koɖo tamɛbubukpɔ nyi mìwo sɛnsɛn kpaxwe ɖeka. Nɔ mìdokɔ gbe ɖaɖaɔ, mìkankɔ seŋ koɖo mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ, ci yí lɔn mì sugbɔ. (Eha. 5:7) Nɔ mìkplakɔ Biblaɔ, mìkplakɔ “nu so Mawu,” Mɛ ci yí nya ŋɖɛ wu amowo xloŋ nu. (Elo. 2:1-5) Nɔ mìbukɔ tamɛ kpɔ so enu ci mìkpla so Yehowa nuɔ, mìɖonɔ ŋwi yi nɔnɔmɛ nywiwo koɖo enujiŋ ciwo eji mɔ yeawa nɔ mìwo koɖo agbetɔ ciwo pleŋ yí le nyigban lɔ ji. Emɔ nywitɔ ci ji mìazan gamɛ nywiɖe do le nɛ. Vɔ nyi yí atɛnŋ akpedo mì nu mìawa cɛɔ?

8. Nyi mìatɛnŋ akpla so lé Yesu zan yi gamɛ do le zogbeji mɛɔ?

 ⁸ Nɔ anyɔɔ, ji gamɛ anɔ afi ci yí ɖo ɖa. Mìasɔ Yesu kpɔwɛ. Gbɔxwe Yesu atɔ yi kunuɖeɖedɔ lɔ ji le nyigban jiɔ, énɔ zogbeji na nɔ ŋkeke 40. (Luiki 4:1, 2) Ci Yesu le afi ŋtɔ́ ci yí ɖo ɖaɔ, étɛnŋ do gbe ɖaɖa nɔ Yehowa yí bu tamɛ kpɔ so enu ci Edalɔ ji mɔ yɛ le wa nu. Ecɛ kpedo Yesu nu yí ele gbesɔsɔ nɔ dodokpɔ ciwo mɛ avato le majinjinɖe mɛ. Nyi àtɛnŋ akpla le Yesu kpɔwɛ lɔ mɛɔ? Nɔ èle xomu ci mɛ agbetɔ sugbɔ leɔ, taŋfuin danyi gashiagamɛ yí akpɔnɔ afi ci yí ɖo ɖa le axomɛ o. Le nɔnɔmɛ ŋtɔ́ mɛɔ, anyɔ mɔ àto keŋ aji fini yí ɖo ɖa. Enu cɛ yí Julie wanɔ nɔ éji mɔ yeado gbe ɖaɖa nɔ Yehowa nɛ. Yɛ koɖo asuɔ le axwe hwɛhwɛ ɖeka mɛ le France, yí egbɔnnɔnu ni mɔ anɔ yiɖekɛ yí ŋɖe dado aya ni o. Julie nu mɔ: “Nɔ matɛnŋ nɔ nyɛɖekɛ yí axo nuxu koɖo Yehowaɔ, ŋzɔnnɔ zɔnlin yi fini amowo va gbɔnnɔ do mɛ le keŋ ado gbe ɖaɖa.”

9. Ci Yesu jan sugbɔ can ɖe, lé edasɛ mɔ exlɔnyinyi ci yí le ye koɖo Yehowa gblamɛ ve nɔ ye doɔ?

⁹ Hwenu Yesu le jigban jiɔ, dekpɔnɔ vovo o. Hwenu eɖekɔ kunu le texwe vovovowoɔ, amɛ sugbɔ kplɔɛni do, wo pleŋ jinɔ mɔ yewoase enyɔ ci enukɔ. Gbeɖekaɔ, “eju lɔ keŋkeŋ va bɔ le xɔmɔnu gbigbigbi” keŋ akpɔɛ. Ci ele ahan can ɔ, Yesu ji gamɛ keŋ do gbe ɖaɖa nɔ Yehowa. Gbɔxwe ewe atoɔ, éji “afi ci” anɔ “Yiɖekɛ” keŋ yí atɛnŋ azan gamɛ do Dalɔ nu.—Maki 1:32-35.

10-11. Sɔ koɖo Matie 26:40, 41 ɖe, nukplamu ci yí va do gamɛ ci Yesu na yi nukplaviwoɔ, vɔ nyi yí jɔɔ?

¹⁰ Le ezan kpɛtɛkpɛtɛ ci ewa le nyigban ji le vɔvɔnu nɔ yi sumɔsumɔdɔ lɔɔ, Yesu gbeji fini yí aɖo ɖa keŋ abu tamɛ yí agbedo gbe ɖaɖa. Éyi Gɛtisemani kpa lɔ mɛ, fini yí ɖo ɖa. (Mt. 26:36) Hwenɔnuɔ, Yesu xo nuxu vevi ɖeka nɔ yi nukplaviwo so gbedodoɖa nu.

¹¹ Kpɔ enu ci yí jɔ ɖa. Ci woɖo Gɛtisemani kpa lɔ mɛɔ, ezan shin, taŋfuin exo zan gawive tonu. Yesu nu nɔ apotru yitɔwo mɔ wo le “nɔ̀ zanŋte,” yí ete le wo gbɔ keŋ ado gbe ɖaɖa. (Mt. 26:37-39) Vɔ hwenu edokɔ gbe ɖaɖaɔ, wotɔ alɔn dɔndɔn. Ci Yesu kpɔ wo yí wo le alɔn dɔnkɔɔ, égbedo ŋsɛn mɔ wo le kpɔtɔ “nɔ̀ zanŋte yí a wa kwifan.” (Hlɛn Matie 26:40, 41.) Édo jeshi mɔ wolokɔ nu kpɔ sugbɔ yí enu cikɔ nɔ wo. Yesu se vevi do wo nu yí nya mɔ “gbaza lɔ gbɔjɔ.” Ele ahan gan, ci Yesu trɔva wo gbɔ zeveɔ, wodedokɔ gbe ɖaɖa o, alɔn dɔnkɔ wole.—Mt. 26:42-45.

12. Nyi àtɛnŋ awa nɔ enulolokpɔ alo enucikɔnamɛ na yí detɛnŋ gbedokɔ gbe ɖaɖaɔ?

 ¹² Ji gamɛ ci yí anyɔ. Hweɖowonuɔ, mìtɛnŋ lokɔ nu kpɔ yí nu acikɔ nɔ mì keke gbedoɖa avatrɔ kpɛntɛn. Nɔ ejɔnɔ do eo ji ahan ɔ, nya mɔ de yeɖekɛ yɔ o. Vɔ lé àwɛ doɔ? Mɛ ciwo yí enu cinɔkɔ nɔ yí gbedodoɖa gbɔnnɔnu nɔ le anyimlɔmlɔ hwenu, tekpɔ yí wɛni nɔ ekpɔtɔ hwɛɖeka gbɔxwe ezan ado. Ega ŋtɔ́wo mɛɔ, enu decinɔkɔ nɔ wo sugbɔ o. Mɛbuwo kpɔɛ mɔ lé yewonɔnɔ gbɔxwe yí donɔ gbe ɖaɖa na yí yewotɛnŋ wɛni nywiɖe. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ yewonɔ nyinɔnɔ alo je klo ji. Vɔ nɔ èloloɔ nu kpɔ yí gbɔjɔ sugbɔ keke detɛnŋ dokɔ gbe ɖaɖa ɖe, lé àwɛɔ? Nu lé èwakɔ do nɔ eo nɔ Yehowa. Kando ji mɔ mìwo Da ŋshishikunamɛtɔ mɔŋje enu ci yí wakɔ eo mɛ.—Eha. 139:4.

13. Lé telefonu atɛnŋ ado aya nɔ mì hwenu mìkplakɔ nu alo le bɔbɔwoɔ?

¹³ Ao susu ŋgbedandan nɔ èkplakɔ nu o. Denyi gbedodoɖa ɖekɛ yí akpedo mì nu mìado ŋsɛn exlɔnyinyi ci yí le mìwo koɖo Yehowa gblamɛ o. Mawu Nyɔ lɔ kplakpla koɖo bɔbɔwo yiyi atɛnŋ agbekpedo mì nu mìate gogo Mawu doji. Ŋɖe li yí àtɛnŋ awa yí azannɔ gamɛ ci èsɔ kplanɔ nu koɖo gamɛ ci èzannɔ le hamɛ lɔ bɔbɔwo nywiɖea? Biɔ eoɖeki se mɔ, ‘Nyi yí na anyi susu dannɔ nɔ ŋle bɔbɔwo mɛ alo nɔ ŋle enu kplakɔɔ?’ Etɛnŋ nyi woyɔnɔŋ le telefonu alo tablɛti ji yɔa, alo woŋwlɛnɔ nu ɖaɖaŋ yí dɔ? Telefonu le amɛ miliya nɛniɖe shi gbɛ. Nugɔnmɛjitɔ ɖewo nu mɔ: “Nɔ mìji mɔ mìwo susu anɔ texwe ɖekaɔ, telefonu ŋgbenɔ axa nɔ mì o.” Enukplamɛtɔ ɖeka nu mɔ: “Datɛnŋ awa enu ci èwakɔ nywiɖe nɔ telefonu le nɔ o. Àvatɔ enubuwo bubu kpɔ.” Gbɔxwe woatɔ takpekpe alo takpekpegan ɖe jiɔ, wonunɔ nɔ mì mɔ mìwo le wɛ keke nɔ mìwo telefonu alo tablɛti ŋgbedo aya nɔ mɛbuwo o. Nɔ mìle mìwoɖekɛ yí jikɔ azan gamɛ do Yehowa nu ɖe, danyɔ mɔ mìawɛ do ɖe nɔ mìwo telefonu lɔ ŋgbedo aya nɔ mì ba?

14. Sɔ koɖo Filipitɔwo 4:6, 7 ɖe, lé Yehowa akpedo mì nu yí mìwo susu anɔ texwe ɖeka doɔ?

¹⁴ Biɔ Yehowa nɔ akpedo eo nu nɔ ao susu anɔ texwe ɖeka. Nɔ èdo jeshi mɔ ao susu dandan le ao nukplakpla hwenu  alo hamɛ lɔ bɔbɔwo mɛɔ, biɔ Yehowa nɔ akpedo eo nu. Nɔ èvɔnkɔ alo lokɔ nu kpɔɔ, dale fafɛɖe mɔ ao susu anɔ texwe ɖeka keŋ nabu gbɔngbɔnmɛnuwo kpɔ o. Vɔ ecɛ wawa trɔ le veviɖe. Do gbe ɖaɖa nɔ fafa Mawu tɔ alé ao ji koɖo ao “susuwo dote.”—Hlɛn Filipitɔwo 4:6, 7.

15. Nyɔna ɖeka ci mìakpɔ nɔ mìzannɔ gamɛ do Yehowa nuɔ?

¹⁵ Nɔ èji gamɛ yí xonɔ nuxu nɔ Yehowa, ɖonɔ to yi yí gbebunɔ tamɛ kpɔ so Yehowa nuɔ, àkpɔ nyɔna sugbɔ le mɛ. Nyɔna ciwo àkpɔɔ? Ŋkɔtɔ, ana yí àsɔnɔ gbeta nywiwo. Bibla na kankandoji mì mɔ nɔ mìnyi ‘exlɔ koɖo mɛ ciwo yí nyi ŋununyatɔwoɔ, mìanyi ŋununyatɔ.’ (Elo. 13:20) Nɔ èzan gamɛ do Yehowa, Mɛ ci gbɔ enunyanya so nuɔ, ànyi nunyatɔ. Àvanya lé àwɛ yí ao nu akpe ni doji koɖo lé àwɛ yí aze nɔ enu ciwo yí ado vevi sese ni wawa.

16. Lé gamɛ zanzan do Yehowa nu ana mìwo nukplakpla anyɔ dojiɔ?

¹⁶ Evetɔ, àvanyi enukplamɛtɔ nywi. Nɔ mìkplakɔ Bibla koɖo mɛɖeɔ, enu ɖeka ci yí anɔ veviɖe nɔ mì yí nyi mɔ mìakpedo nu ate gogo Yehowa. Nɔ mìdonɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowa sugbɔ yí kplanɔ nu so nuɔ, lɔnlɔn ci mìɖo ni agbesɛnsɛnŋ doji. Ecɛ ana mìasun ji akpla mìwo nukplaviwo lé woawɛ alɔn Yehowa do. Bu tamɛ kpɔ so kpɔwɛ ci Yesu ɖo nu. Lé esɔ jijɔ koɖo lɔnlɔn xo nuxu so Yehowa nu yí kpedo yi nukplaviwo nu wowo can valɔn Yehowa.—Ʒan 17:25, 26.

17. Nyi yí taɖo gbedodoɖa koɖo nukplakpla kpenɔdo mì nu mìdonɔ ŋsɛn mìwo xɔseɔ?

¹⁷ Amɛtɔntɔ, ao xɔse asɛnsɛnŋ doji. Kpɔ enu ci yí jɔ hwenu èbiɔ Yehowa mɔ yɛ le dasɛ mɔ nɔ ye, afa akɔn nɔ ye alo akpedo ye nu. Hweɖekpokpuinu ci Yehowa ɖo ao gbedoɖawo ŋciɔ, xɔse ci èɖo do nu sɛnnɔŋ. (1 Ʒan 5:15) Nubu ci yí atɛnŋ akpedo eo nu nado ŋsɛn ao xɔseɔ? Eyi nyi amɛɖekɛnukplakpla. Ðo ŋwi mɔ, “xɔse sonɔ etoɖoɖo Eŋɛnywi lɔ nu.” (Rɔm. 10:17) Vɔ nɔ mìado ŋsɛn mìwo xɔseɔ, mìɖo awa nu wu enukplakpla kpoŋ. Nubu ci mìɖo awaɔ?

18. Dre enu ci yí taɖo ele veviɖe mɔ mìabunɔ tamɛ kpɔ so enu ci mìkpla nu.

¹⁸ Mìɖo abunɔ tamɛ kpɔ so enu ci mìkplakɔ nu. Kpɔ enu ci yí jɔ do mɛ ci yí ŋwlɛ Ehajiji Wema 77 tɔ lɔ ji ɖa. Élokɔ nu kpɔ, ɖo ékpɔ mɔ ye koɖo ye kpena Izraɛliviwo nu degbekpe nɔ Yehowa o. Enulolokpɔ cɛ na ekpɔtɔ bunɔ tamɛ le zanmɛ yí alɔndɔndɔn glonɔ. (Kpukpui 2-8) Nyi ewaɔ? Énu nɔ Yehowa  mɔ: “Ŋ bu tamɛ so enu ci yí È wa nu. Ŋ bu tamɛ so enu hunnɔwo nu.” (Kpukpui 12) Le nyɔnɔnwi mɛɔ, ehakpatɔ lɔ nya enu ciwo Yehowa wa nɔ yi jukɔn lɔ vayi nywiɖe, ganŋgan yí vabiɔkɔ se mɔ: “Mawu ŋlɔbe enu ci yí ŋshishikuku nyi a? Vevisese do amɛ shi Yitɔ va trɔ dɔmɛzi a?” (Kpukpui 9) Ehakpatɔ lɔ bu tamɛ kpɔ so edɔ ciwo Yehowa wa nu yí kpɔ mɔ Mawu ku ŋshishi yí se vevi do yewo nu vayi. (Kpukpui 11) Nyi yí to so mɛɔ? Ehakpatɔ lɔ vakando ji mɔ Yehowa dagbe Yi mɛwo ɖɛ o. (Kpukpui 15) Gbɔxwe ao xɔse asɛnŋ ɔ, èɖo abunɔ tamɛ kpɔ so enu ciwo Yehowa wa nɔ yi mɛwo vayi koɖo enu ciwo ewa nɔ eoŋtɔ nu.

19. Nyɔna bu ci mìakpɔ nɔ mìnɔnɔ ju koɖo Yehowaɔ?

¹⁹ Amɛnɛtɔ ci yí gbenyi vevitɔ wu yí nyi, lɔnlɔn ci èɖo nɔ Yehowa asɛnsɛnŋ doji. Lɔnlɔn yí le ŋkɔ nɔ nɔnɔmɛ kpɛtɛwo pleŋ, ana mìaji mɔ mìase tonu nɔ Yehowa, awa vɔnsa ciwo yí akpe ni yí ado ji le tetekpɔ ɖekpokpui mɛ. (Mt. 22:37-39; 1 Kor. 13:4, 7; 1 Ʒan 5:3) Ŋɖɛkɛ dele veviɖe nɔ mì sɔwu mɔ mìate gogo mìwo xlɔ amɛlɔntɔ Yehowa o!—Eha. 63:1-8.

20. Lé àwɛ anya mɔ yezanzan gamɛ do Yehowa nu nywiɖeɔ?

²⁰ Ðo ŋwi mɔ gbedodoɖa, enukplakpla koɖo tamɛbubukpɔ nyi mìwo sɛnsɛn kpaxwe ɖeka. Shigbe Yesu nɛɔ, ji fini yí ɖo ɖa keŋ azan gamɛ do Yehowa nu. Tekpɔ aɖe enu ciwo yí ana ao susu danɔ texwe ɖeka si. Nɔ èwakɔ gbɔngbɔnmɛdɔwoɔ, biɔ Yehowa nɔ akpedo eo nu nɔ ao susu ami dandan. Nɔ èzan ao gamɛ nywiɖe le kakacɛ mɛɔ, Yehowa acu shi nɔ eo yí àvase vivi nɔ agbe lɔ sɔyi mavɔ le Mawu xexe yoyu lɔ mɛ.—Maki 4:24.