1. Lé mìɖo akpɔnɔ gbedodoɖa nunana lɔ doɔ?

 JEŊKWI koɖo nyigban Watɔ lɔ na enuvevi ɖeka mì: Éɖe emɔ nɔ mì yí mìtɛnŋ donɔ gbe ɖaɖa ni. Bui kpɔ, mìatɛnŋ anu mìwo jimɛnyɔwo pleŋ nɔ Yehowa le gaɖekpokpuimɛ, do egbe ɖekpokpui mɛ. Mawu deɖo gamɛ ɖe nɔ mì mɔ eyi ji mìadonɔ gbe ɖaɖa nɔ ye le o. Nɔ mìle dotoxwe alo gakpa mɛɔ, mìatɛnŋ ado gbe ɖaɖa nɔ mìwo Da amɛlɔntɔ lɔ yí akando ji mɔ yɛsisiɛ. Mìdo akpe sugbɔ ni nɔ enunana vevi ŋtɔ́.

2. Lé Efyɔ Davidi dasɛ do mɔ gbedoɖa nyi enuvevi nɔ yeɔ?

² Efyɔ Davidi yɔ gbedoɖa mɔ enuvevi. Éji ha nɔ Yehowa yí mɔ: “Xɔ anyi kwifan. Na nɔ a le shigbe linfin jezo nunana ɛnɛ.” (Eha. 141:1, 2) Le Davidi hwenuɔ, ebulele gangan yí wosɔ ɖanɔ linfin ci yí avɔnsatɔwo zannɔ le sɛnsɛn kɔkɔɛ lɔ mɛ. (Hun. 30:34, 35) Davidi ji mɔ yeabunɔ tamɛ kpɔ nywiɖe so enyɔ ciwo yí yeanunɔ nɔ ye Daye ci yí le jeŋkwi mɛ le gbedoɖa mɛ shigbe lé mɛ ciwo yí ɖanɔ linfin lenɔ bu ni veviɖe nɛ. Eyi mìwo can mìji mɔ mìawanɔ. Mìji mɔ mìwo gbedoɖawo le kpenɔ nɔ Yehowa.

3. Nɔ mìdokɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowa ɖe, lé mìɖo awanɔ nu doɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

³ Mìdeji mɔ mìwo gbedodoɖawo ale shigbe lé mìxonɔ nuxu le kpaamɛ nɛ o. Vɔ ele mɔ mìawɛni koɖo bubu gangan. Bu tamɛ kpɔ so ŋtegan jiŋ ciwo yí Ezai, Ezekiɛli, Daniɛli koɖo Ʒan kpɔ nu. Ŋtegannukpɔkpɔ cɛwo to akpo nɔ nɔnɔ vɔ woɖi nɔnɔ do fiɖeka. Wo pleŋ dasɛ mɔ Yehowa nyi Efyɔ gangan. Ezai kpɔ Yehowa yí “E le anyinɔnɔ le  efyɔʒinkpin ji. Efyɔʒinkpin lɔ yì eji.” (Ezai 6:1-3) Ezekiɛli kpɔ Yehowa yí enɔ nyinɔnɔ do jeŋkwi mɛ hwakeke ɖeka ji. “Klɛnklɛn ci yí kɔkɔ trɔdi le shigbe anyiɖowɛɖo ci yí le ejiɖoɖwi mɛ ɛnɛ.” (Eze. 1:26-28) Daniɛli kpɔ “Efyɔ Xoxwi” alo Mɛ ci yí li xoxoxo yí edo awu ɣiwo, ezo totoɔ so yi fyɔʒinkpin mɛ. (Dan. 7:9, 10) Ʒan kpɔ Yehowa yí ele efyɔʒinkpin ji, anyiɖowɛɖo nyakpɔkpɔ ɖeka trɔdi yí yi shiŋmɛ le shigbe emerodi-kpe nɛ. (Enyɔ. 4:2-4) Nɔ mìbu tamɛ kpɔ so lé Yehowa gangan do nuɔ, mìaɖo ŋwi mɔ ci emɔ mìwo le donɔ gbe ɖaɖa nɔ yeɔ, mɔnukpɔkpɔ gangan ɖeka enyi yí mìɖo awɛni koɖo bubu. Vɔ lé mìɖo adonɔ gbe ɖaɖa doɔ?

4. Nyi mìatɛnŋ akpla so enyɔ ciwo yí Yesu sɔ tɔ kpɔwɛ gbedodoɖa ci yí le Matie 6:9, 10 mɛɔ?

⁴ Hlɛn Matie 6:9, 10. Le Etojinuxu Yesu tɔ mɛɔ, ékpla yi dokplɔtɔwo lé woado gbe ɖaɖa do yí ajɔ ji nɔ Mawu. Ci enu nɔ wo mɔ, “lé hanci yí mí a dogbe ɖaɖa do ke” ɖegbɔɔ, énu enuvevi ciwo yí ca ka koɖo Yehowa dro yí woabiɔnɔ. Wowo yí nyi: Mawu ŋkɔ ŋci kɔkɔ; Mawu Fyɔɖuxu ci yí agu Mawu ketɔnɔwo pleŋ si vava, enunywi ciwo yí Mawu avawa nɔ nyigban lɔ koɖo agbetɔwo le esɔ mɛ. Nɔ mìnunɔ enyɔ cɛ hanwo le mìwo gbedodoɖawo mɛɔ, anyi Mawu dro le veviɖe nɔ mì.

5. Esɔgbe mɔ mìadonɔ gbe ɖaɖa nɔ mìwoŋtɔwo ʒanwoa?

⁵ Le enyɔ ciwo Yesu nu kplɔɛdo mɛɔ, esɔgbe mɔ mìatɛnŋ axonɔ nuxu so mìwoŋtɔwo ʒanwo nu le gbedodoɖawo mɛ hɛnnɛ. Mìatɛnŋ abiɔ Yehowa mɔ yɛ le na mì ŋɖuɖu ci mìaɖu gbeɖeka duu, asɔ mìwo nuvɔnwo sɔ ke mì, akpɔ mì ji nɔ mìŋgbeje tetekpɔwo mɛ o yí ahwlɛn mì gan le nuvɔnwatɔ lɔ lɔmɛ. (Mt. 6:11-13) Enu cɛwo biɔbiɔ le mìwo gbedodoɖawo mɛ dasɛ mɔ mìʒan Yehowa le mìwo gbe mɛ yí mìji mɔ mìwo nu le kpe ni.

6. Enu ciwo yí Yesu yɔ do kpɔwɛ gbedodoɖa lɔ mɛ ɖekɛwo yí mìadonɔ gbe ɖaɖa abiɔa? Ðe mɛ.

⁶ Yesu deji mɔ ye dokplɔtɔwo le nunɔ kpɔwɛ gbedodoɖa lɔ mɛ nyɔwo pɛpɛpɛ o. Le gbedodoɖa buwo mɛɔ, Yesu biɔ nubu ciwo yí le veviɖe ni le gaxoxo ŋtɔ́wo  mɛ. (Mt. 26:39, 42; Ʒan 17:1-26) Nɛnɛke mìwo can mìatɛnŋ ado gbe ɖaɖa so ŋɖekpokpui ci yí xaxa mì nu nɛ. Nɔ mìjikɔ asɔ gbeta ɖeɔ, ele mɔ mìado gbe ɖaɖa keŋ abiɔ nunya koɖo enugɔnmɛsese. (Eha. 119:33, 34) Nɔ woɖo edɔ gbɔnnu ɖe nɔ mìɔ, mìatɛnŋ ado gbe ɖaɖa yí abiɔ Yehowa nɔ akpedo mì nu mìanya lé mìatɛnŋ awɛ do. (Elo. 2:6) Ajitɔ koɖo ajinɔwo atɛnŋ ado gbe ɖaɖa do ta nɔ wowo viwo, ɖeviɛwo can atɛnŋ ado gbe ɖaɖa do ta nɔ wowo jilawo yí mì pleŋ ɖo ado gbe ɖaɖa do ta nɔ mìwo Bibla nukplaviwo koɖo mɛ ciwo yí mìɖenɔ kunu nɔ. Vɔ mìwo gbedodoɖawo deɖo anyi enubiɔbiɔ ɖekɛ o.

7. Nyi yí taɖo mìɖo akannɔfu Yehowa le gbedodoɖa mɛɔ?

⁷ Mìɖo aɖo ŋwi akannɔfu Yehowa le mìwo gbedodoɖawo mɛ. Mìwo Mawu ɖekɛ yí je nɔ kanfukanfu sɔwu amɛshiamɛ. Ényɔ ‘yí lɔn sɔsɔke.’ Égbenyi “Mawu xomɛvu koɖo ŋshishikunɔamɛtɔ. É nyi jigbɔnɖɛxɔtɔ . . . yí E ɖɔ koɖo lɔnlɔn.” (Eha. 86:5, 15) Susu nywi li ci yí taɖo mìakannɔfu Yehowa do mɛ ci enyi koɖo enu ci ewanɔ ŋci.

8. Ŋɖewo ciwo nu mìatɛnŋ adonɔ akpe nɔ Yehowa doɔ? (Ehajiji Wema 104:12-15, 24)

⁸ To akpo nɔ Yehowa kanfukanfu le mìwo gbedodoɖawo mɛɔ, mìɖo agbedonɔ akpe ni do enunywi ciwo yí ena mì ŋci. Le kpɔwɛ mɛ, mìatɛnŋ adonɔ akpe ni do sese nyakpɔkpɔ shiŋmɛ vovovo ciwo yí ewa nɔ mì, ŋɖuɖu vivi hamɛhamɛ koɖo exlɔ nywi ciwo yí ena mì ŋci. Mìwo Da amɛlɔntɔ lɔ ji mɔ mìwo le kpɔ jijɔ, eyi taɖo ena mì enu cɛwo koɖo nubu sugbɔwo. (Hlɛn Ehajiji Wema 104:12-15, 24.) Ci yí gbewu hunnɔwoɔ, Yehowa na gbɔngbɔnmɛŋɖuɖu sugbɔ mì yí gbena emɔkpɔkpɔ dojijɔnamɛ ɖeka mì, yí mìdonɔ akpe do wowo ŋci hɛnnɛ.

9. Nyi yí akpedo mì nu mìaɖo ŋwi adonɔ akpe nɔ Yehowaɔ? (1 Tɛsalonitɔwo 5:17, 18)

⁹ Atɛnŋ anɔ fafɛɖe mɔ mìaŋlɔbe yí mìdadonɔ akpe nɔ Yehowa do enu ciwo pleŋ yí ewa nɔ mì ŋci. Nyi yí akpedo eo nu yí daŋlɔnɔbeɔ? Àtɛnŋ aŋwlɛ enu ciwo pleŋ èbiɔ Yehowa daɖɛ yí le yiyimɛɔ,  natonɔ wo mɛ keŋ akpɔ mɔ lé Yehowa ɖo wo ŋci do ma. Yí nɔ éɖo eɖe ŋciɔ, nado gbe ɖaɖa keŋ ado akpe ni. (Hlɛn 1 Tɛsalonikitɔwo 5:17, 18.) Bu nyɔ cɛ kpɔ, nɔ mìwa nu nɔ mɛɖe yí edo akpe nɔ mì ɖe, lé ewanɔ nɔ mìɔ? Ejɔnɔ ji nɔ mì yí mìkpɔnɔ mɔ yɛlɔn mì. Ahanke nɔ Yehowa ɖo mìwo gbedoɖawo ŋci yí mìɖo ŋwi yí do akpe niɔ, ejɔnɔ ji ni. (Kol. 3:15) Vɔ enuvevi bu li ci ŋci mìɖo adonɔ akpe nɔ mìwo Mawu do.

10. Sɔgbe koɖo 1 Piɛ 2:21 ɖe, nyi yí taɖo mìɖo adonɔ akpe nɔ Yehowa nɔ ci edɔ Yesu ɖaɖa nyigban jiɔ?

¹⁰ Hlɛn 1 Piɛ 2:21. Mìɖo ado akpe nɔ Yehowa nɔ ci edɔ Eviɛ vevi lɔ ɖaɖa yí eva kpla nu mì ŋci. Nɔ mìkpla nu so Yesu nuɔ, mìanya enu sugbɔ so Yehowa nu koɖo lé mìawɛ nɔ mìwo nu akpe ni. Nɔ mìɖo xɔse do Kristo vɔnsa lɔ nuɔ, ana yí mìwo koɖo Yehowa Mawu gblamɛ ave yí mìale fafa mɛ koɖi.—Rɔm. 5:1.

11. Nyi yí taɖo mìdonɔ gbe ɖaɖa to Yesu ŋkɔ mɛɔ?

¹¹ Mìdonɔ akpe nɔ Yehowa ci ewɛ nɔ mìatɛnŋ adonɔ egbe ɖaɖa ni to Eviɛ Yesu ji. Yesu ji yí Yehowa tonɔ keŋ ɖonɔ mìwo gbedodoɖawo ŋci. Yehowa senɔ gbedoɖa ciwo yí mìwanɔ ni to Yesu ŋkɔ mɛ keŋ ɖonɔ wo ŋci. Yesu nu mɔ: “Na wa enuwo pleŋ ciwo yí mí a byɔ le Anyi ŋkɔ mɛ, nɔ wo a na kanfukanfu Eda toto Evi lɔ mɛ.”—Ʒan 14:13, 14.

12. Susu bu ci yí taɖo mìɖo adonɔ akpe nɔ Yehowa do Eviɛ ŋciɔ?

¹² Yesu tafɛnvɔnsa lɔ ji yí Yehowa nɔnɔ te do yí sɔ mìwo nuvɔnwo kenɔ mì. Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo nu so Yesu nu mɔ yɛnyi mìwo “ɖexotɔgan [yí] le anyinɔ̀nɔ le ɖushiji nɔ Mawu fyɔ ʒinkpin le jeŋkwi mɛ.” (Ebre. 8:1) Yesu nyi mìwo “ŋkɔxɔnɔamɛtɔ le Eda Mawu gbɔ.” (1 Ʒan 2:1) Mìdonɔ akpe nɔ Yehowa mɔ éna avɔnsatɔ gangan ci yí atɛnŋ amɔŋje mìwo gbɔjɔgbɔjɔwo mɛ nɔ mì yí “gbeɖenɔ kuku do ta nɔ mì.” (Rɔm. 8:34, NWT; Ebre. 4:15) Ci mìnyi amɛmakpemakpewoɔ, nɔ Yesu desɔ yi gbe na do ta nɔ mì saɔ, mìdatɛnŋ adonɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowa o. Kankandoji li mɔ mìdasun ji gbeɖe yí ado akpe lɔ vɛ nɔ Yehowa do enuvevi ci ena mì, ci yí nyi Eviɛ vevi Yesu Kristo lɔ o!

13. Le ezan ci yí doŋkɔ nɔ Yesu ku mɛ ɖe, lé edasɛ do mɔ yelɔn ye nukplaviwoɔ?

¹³ Le ezan ci yí doŋkɔ nɔ Yesu ku mɛɔ, édo gbe ɖaɖa jinjin ɖe do ta nɔ yi nukplaviwo yí biɔ Dalɔ mɔ, yi le “hwlɛn wo gan le Enuvwinwatɔ shi.” (Ʒan 17:15) Ecɛ dasɛ mɔ Yesu lɔn wo haan! Lé awɛ keke yi apotruwo ale nywiɖe yí xɛ wu vevisese ci yí le ŋkɔ nɔ yiŋtɔ.

14. Nyi mìawa asɔ dasɛ mɔ mìlɔn mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwoɔ?

¹⁴ Shigbe Yesu nɛɔ, denyi mìwo ʒanwo yí anyi enu ci ɖekɛ yí axanɔ mì o, vɔ mìɖo adonɔ gbe ɖaɖa do ta nɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo. Nɔ mìwɛni ahan ɔ, anyi mìwakɔ do ese ci Yesu do mɔ, mìwo le lɔn mìwonɔnɔwo ji. Yí mìgbedadasɛ nɔ Yehowa mɔ mìlɔn mìwo kpena xɔsetɔwo sugbɔ. (Ʒan 13:34) Denyi gamɛ gugu yí egbedodoɖa do ta nɔ mìwo nɔviwo nyi o. Mawu Nyɔ lɔ nu nɔ mì mɔ, “amɛjɔjwɛ kwifanwawa ɖonɔ ŋsɛn, yí e jenɔji.”—Ʒaki 5:16.

15. Nyi yí taɖo mìwo nɔviwo ʒan mìwo gbedodoɖawoɔ?

¹⁵ Mìwo nɔviwo ʒan mìwo gbedoɖawo,  ɖo wotokɔ cukaɖa sugbɔ mɛ. Mìatɛnŋ abiɔ Yehowa mɔ yɛ le kpedo wo nu nɔ woado ji le edɔ̀lele, jɔjɔmɛfɔku, ahwa, yumɛcici alo cukaɖa buwo mɛ. Mìatɛnŋ agbedonɔ gbe ɖaɖa do ta nɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo yí sɔ wowoɖekiwo jo faa keŋ nakɔ kpekpedonu mɛ ciwo yí le ʒanwo mɛ. Taŋfuin èjeshi nɔvi ɖewo yí wototoɔ cukaɖa cɛ hanwo mɛ, danyɔ mɔ àyɔnɔ wowo ŋkɔwo tiin le ao gbedodoɖawo mɛ ba? Nɔ mìbiɔ Yehowa mɔ yɛ le kpedo wo nu woado jiɔ, anyi mìdadasɛ nɔvilɔnlɔn nyɔnɔnwitɔ.

16. Nyi yí taɖo mìadonɔ gbe ɖaɖa do ta nɔ mɛ ciwo yí kplɔkplɔ mìɔ?

¹⁶ Nɔ mìdo gbe ɖaɖa do ta nɔ mɛ ciwo yí kplɔkplɔ mì le hamɛ lɔ mɛɔ, ejɔnɔ ji nɔ wo yí gbedoɖa lɔ kpenɔdo wo nu. Apotru Pɔlu nya mɔ yeʒan mɛbuwo gbedodoɖa. Éŋwlɛ mɔ: “Mí fankwi nɔ ŋ hɛnnɛ, nɔ na xo Mawu Nuxu ɔ, Mawu a na ŋ enyɔwo ma tɛnŋ a sɔ ɖe gɔnmɛ nɔ́ Eŋɛnywi lɔ koɖo edɔngbegbe.” (Efe. 6:19) Egbɛ can ɔ, nɔviŋsu edɔsɛnsinwatɔ sugbɔ le mì mɛ yí le ŋkɔ nɔ edɔ lɔ. Nɔ mìbiɔ Yehowa mɔ yɛ le kpedo wo nu le edɔ lɔ wawa mɛɔ, anyi mìlɔn wo.

17-18. Hwenu woatɛnŋ abiɔ mɔ mìwo le nɔ ŋkɔ nɔ amɛwo le gbedodoɖa mɛɔ, vɔ nyi yí ɖo anɔ susu mɛ nɔ mìɔ?

¹⁷ Hweɖowonuɔ, wotɛnŋ mɔ mìwo le nɔ ŋkɔ nɔ mɛbuwo le gbedodoɖa mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ nɔvinyɔnu ɖe kplɔ nɔvinyɔnu bu yi yi Bibla nukplavi ɖe gbɔɔ, étɛnŋ biɛ mɔ yɛ le nɔ ŋkɔ nɔ yewo le gbedodoɖa mɛ. Taŋfuin nɔvinyɔnu cɛ dejeshi nukplavi lɔ nywiɖe o, eyi taɖo étɛnŋ ji mɔ yeavado gbe ɖaɖa le vɔvɔnu nɔ enukplakpla lɔ. Hwehunnɔnuɔ, etɛnŋ le fafaɖe ni mɔ axo nuxu so nukplavi lɔ ʒanwo nu le gbedodoɖa lɔ mɛ.

¹⁸ Wotɛnŋ nu nɔ nɔviŋsu ɖe mɔ, yɛado gbe ɖaɖa le kunuɖegbe bɔbɔ alo le hamɛ bɔbɔ ɖe mɛ. Enu ci yí taɖo wova bɔbɔ cɛwo ɖo anɔ susu mɛ nɔ nɔviŋsu lɔ. Denyi gbedoɖa cɛwo ji woato yí akpla nu hamɛ lɔ alo awa nunɔwoasewo o. Minici amatɔn yí woɖo ɖɛ nɔ ehajiji koɖo  egbedodoɖa le hamɛ bɔbɔwo mɛ, eyi taɖo nɔviŋsu ci yí ado gbe ɖaɖa, vevitɔ le tɔtɔmɛ nɔ bɔbɔwo deɖo axo “nuxu sugbɔ” o.—Mt. 6:7.

19. Nyi yí akpedo mì nu yí mìale gbesɔsɔ nɔ Yehowa kojoɖoɖo ŋkeke lɔɔ?

¹⁹ Ele mɔ gbedodoɖa anyi enuvevi nɔ mì le agbe mɛ, ɖo Yehowa kojoɖoɖo zan lɔ gogo. Eyi taɖo Yesu nu nɔ mì mɔ: “Mí nɔ̀nɔ zanŋte yí a wanɔ kwifan gashagamɛ nɔ mí a ɖo ŋsɛn yí a shi nɔ enu ciwo yí a va jɔ.” (Luiki 21:36) Ɛɛ, nɔ mìdonɔ gbe ɖaɖa mamimamiɔ, mìwo xɔse asɛnŋ yí mìale gbesɔsɔ nɔ Mawu kojoɖoɖo ŋkeke lɔ.

20. Lé mìawɛ yí mìwo gbedoɖawo ale shigbe linfin ci wowa ɖaŋ ɖa yí ehwɛnkɔ te lilili nɛɔ?

²⁰ Nyi mìkplaɔ? Mìkpɔ mɔ gbedodoɖa ɖo anyi enuvevi ɖeka nɔ mì. Enuvevitɔ ciwo yí mìabiɔnɔ le gbedodoɖa mɛ ɖo asɔ koɖo Yehowa dro. Mìagbedonɔ akpe nɔ Mawu nɔ Eviɛ ci esɔ na do ta nɔ mì koɖo yi Fyɔɖuxu lɔ, yí agbedonɔ gbe ɖaɖa do ta nɔ mìwo kpena xɔsetɔwo. Vɔ mìatɛnŋ agbedonɔ gbe ɖaɖa nɔ mìwoŋtɔwo ʒanwo, ŋcilanmɛtɔ koɖo gbɔngbɔnmɛtɔwo. Nɔ mìbunɔ tamɛ kpɔ nywiɖe gbɔxwe yí donɔ gbe ɖaɖaɔ, anyi mìyɔkɔ gbedodoɖa mɔnukpɔkpɔ lɔ mɔ enuvevi. Eyi mìwo gbedoɖawo ale shigbe linfin ci wowa ɖaŋ ɖa yí ehwɛnkɔ te lilili le ŋmɛ nɔ Yehowa nɛ yí ‘akpɔnɔ jijɔ’ do wo nu.—Elo. 15:8.