MÌ PLEŊ, mìkando ji mɔ “le ŋkeke vɔvɔ” cɛwo mɛɔ, Yehowa yí kplɔkɔ yi mɛwo yí gbelekɔ bu nɔ wo le gbɔngbɔnmɛ. (2 Tim. 3:1) Ci mìnya ahan ɔ, mìɖo atashi mìwoɖekiwo nɔ akplɔ mì. Mìatɛnŋ asɔ mìwo nɔnɔmɛ sɔ koɖo Izraɛliviwo tɔ hwecinu wole zogbeji. Nɔ wose amɛyɔyɔ kpɛnxuxu ɖeɔ, woɖo awa do ji.

Yehowa nu nɔ Moizi mɔ yi le sɔ gajun wa ekpɛn amɛve. Énu ni mɔ: “Wowo yí àxu nɔ hamɛ lɔ abɔ, wowo yí àxu nɔ ahwakpa lɔwo aso.” (Amh. 10:2, NWT) Avɔnsatɔwo xunɔ ekpɛn lɔwo do alɔkpa vovovowo ji keŋ asɔ dasɛ nɔ jukɔn lɔ enu ci eɖo awa. (Amh. 10:3-8) Egbɛɔ, Mawu mɛwo xɔkɔ emɔdasɛnamɛwo to emɔ vovovowo ji. Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìaxo nuxu so emɔ amɛtɔn ciwo ji mìto yí xɔnɔ emɔdasɛnamɛwo yí mìasɔ wo sɔ koɖo amɛyɔyɔ kpɛnxuxuwo le blema Izraɛli. Egbɛɔ, woyɔnɔ Mawu mɛwo nɔ bɔbɔ ganganwo, woyɔnɔ hamɛmɛshinshinwo yí nanɔ ekpla wo, wogbenanɔ emɔdasɛnamɛwo hamɛwo so trɔtrɔwo nu.

Nɔ Yehowa ji mɔ “hamɛ lɔ pleŋ” le va bɔ do xɔmɔnu ci yí le wezexu nɔ avɔnzava lɔɔ, avɔnsatɔwo xunɔ kpɛn lɔwo koɖo ve doju. (Amh. 10:3, NWT) Woma akɔta lɔwo pleŋ ci yí trɔdo avɔnzava lɔ do akpaxwe amɛnɛ yí wosenɔ ekpɛnxuxu lɔ. Mɛ ciwo yí sɔ xɔmɔnu lɔ gbɔ atɛnŋ ava le miniti ɖewo gblamɛ. Vɔ atɛnŋ aʒan mɔ mɛ ciwo yí jinjin le xɔmɔnu lɔ gbɔ ɖo azan gamɛ koɖo ŋsɛn sugbɔ gbɔxwe ava. Ðekpokpuiɖe enyiɔ, Yehowa ji mɔ wo pleŋ abɔ yí aɖo to emɔdasɛnamɛwo.

Egbɛɔ, mìdebɔnɔ le avɔnzava ŋkɔ o, vɔ woyɔnɔ mì nɔ bɔbɔ gangan ciwo Mawu mɛwo wanɔ. Wowo yí nyi takpekpegan koɖo wana vevi bu ciwo mɛ mìxɔnɔ emɔdasɛnamɛ yí gbesenɔ enyɔ veviwo le. Yehowa mɛwo senɔ vivi nɔ nukplamu ɖekɛwo le jukɔn ciwo pleŋ yí le nyigban lɔ ji mɛ. Eyi taɖo mɛ ciwo yí wanɔ do amɛyɔyɔ lɔ ji keŋ yinɔ takpekpe cɛwo, wanɔ ɖeka koɖo gbɛbɔbɔ ci mɛ jijɔkpɔkpɔ le. Mɛɖewo zɔnnɔ mɔ jinjin wu mɛbuwo. Vɔ mɛ ciwo yí vanɔ takpekpe lɔwo lɔn do ji mɔ, jijɔ ci yewokpɔnɔ wugan agbla ciwo yewoje.

Gbɛbɔbɔ hwɛhwɛ ciwo yí le jinjintɔxu atɛnŋ akpɔ nyɔna so bɔbɔ ganganwo mɛa? Ci mashini yoyuwo vatokɔ gbɛɔ, wowo sugbɔtɔ kpɔkɔ nyɔna so bɔbɔ gangan toto lɔwo mɛ hɛnnɛ, yí wosenɔ le wowoɖekiwo mɛ mɔ yewole ju koɖo nɔviwo. Le kpɔwɛ mɛ, hwecinu dɔwaxugan mɛdɔdɔ ɖeka va alɔjedɔwaxu Bénin tɔɔ, wowa toto yí nɔvi ciwo yí le Arlit ci yí nyi jugan ci yí le Sahara zogbeji le Niger, kpɔ wana lɔwo to video ji.  Nɔvi amatɔn koɖo eɖesɔlejitɔ wiadɛn yí bɔ keŋ kpɔ wana lɔwo. Ci wole jinjintɔxu can ɔ, wose le wowoɖekiwo mɛ mɔ yewole nɔvi 44131 ciwo yí se vivi nɔ bɔbɔ gangan lɔ mɛ. Nɔvi ɖeka ŋwlɛ mɔ: “Mìdo akpe nɔ mí so mìwo jimɛ pleŋ ci míwa toto yí mìkpɔ wana cɛ. Edasɛ lɔnlɔn gangan ci míɖo nɔ mì.”

Nɔ Izraɛli vɔnsatɔwo xu ekpɛn kuɖekaɔ, “egawo, mɛ ciwo yí nyi eta nɔ Izraɛli mɛ kotokunwo ɖekɛ ava bɔ do” bɔbɔzava lɔ gbɔ. (Amh. 10:4, NWT) Woatɛnŋ axɔ kpla yí ase nyɔ ɖewo so Moizi gbɔ. Ecɛ akpedo wo nu woasɔ wowo gbanleamɛjiwo nywiɖe le wowo kɔtawo mɛ. Nɔ ènyi ɖeka le ega ŋtɔ́wo mɛ ɖe, daje agbla keke ava nɔtɔxu keŋ akpɔ nyɔna so bɔbɔ lɔ mɛ ba?

Egbɛɔ, hamɛmɛshinshinwo denyi “ega” alo ɖunɔ etɔ do lɛngbɔ ciwo yí Mawu mɔ wo le kplɔ ji o. (1 Piɛ 5:1-3) Vɔ wowanɔ ci ji wokpe le lɛngbɔ lɔwo kplɔkplɔ mɛ. Eyi taɖo nɔ woyɔ wo nɔ suklu ɖe shigbe Fyɔɖuxu Sumɔsumɔ Suklu nɛɔ, woyinɔ koɖo jijɔ. Le suklu lɔwo mɛɔ, wokplanɔ lé woawɛ asɔ hamɛ lɔ gbanleamɛjiwo nywiɖe wu. Ekplanana cɛ na hamɛmɛshinshinwo koɖo hamɛ lɔ ci wolekɔ bu nɔ tɛnŋ tenɔ gogo Yehowa doji. Nɔ deyi suklu cɛwo kpɔ can ɔ, ètɛnŋ kpɔkɔ nyɔna so wo mɛ, ɖo mɛ ciwo yí yi suklu lɔwo zannɔ enu ci wokpla sɔ kpenɔdo hamɛ lɔ nu.

Hweɖewonuɔ, Izraɛli vɔnsatɔwo xunɔ ekpɛn ci yí trɔnɔ gbemɛ. Edasɛ mɔ Yehowa ji mɔ ahwakpa lɔ pleŋ le so. (Amh. 10:5, 6) Nɔ ahwakpa lɔ tɔ sosoɔ, wozɔnnɔ do toto ɖe nu yí enyanɔ kpɔkpɔ, vɔ mɛɖekamɛɖeka yí ɖo aje agbla sugbɔ gbɔxwe yí anyi ahan. Hweɖewonuɔ, dajɔ ji nɔ Izraɛlivi ɖewo mɔ yewoaso o. Nyi yí taɖoɔ?

Taŋfuin mɛɖewo kpɔɛ mɔ amɛyɔyɔ lɔwo vakɔ blaŋblaŋ yí cukɔ yewo le avomɛ. ‘Hweɖowonuɔ, ejiɖoɖwi lɔ cìnɔte le ezan ɖekɛ mɛ.’ Yí hweɖewonuɔ, ewanɔ “ŋkeke ve, alo wleci ɖeka, alo exwe ɖeka” gbɔxwe yí sonɔ. (Amh. 9:21, 22) Zenɛni teŋ yí ahwakpa lɔ so yí jeŋkɔ nɔɔ? Ci Amɛ Hlɛnhlɛn eta 33 xokɔ nuxu so texwe ciwo Izraɛliviwo nɔ nuɔ, eyɔ texwe 40 han.

Hweɖewonuɔ, Izraɛliviwo nɔnɔ texwe ciwo yí do fafɛ. Fafɛ tɔxuwo nɔnɔ le “zogbe [ɖyivɔnvɔn] gangan” mɛ avivi sugbɔ. (2 Ese. 1:19) Eyi taɖo wotɛnŋ kpɔɛ mɔ nɔ yewosoɔ, fini yewoayi anyina wu.

Nɔ akɔta lɔwo tɔ sosoɔ, etɛnŋ gbɔnnu nɔ mɛɖewo mɔ woanɔ te kpɔ wowo kpenawo. Wo pleŋ yí senɔ ekpɛnxuxu ci yí trɔnɔ gbemɛ, vɔ denyi wo pleŋ yí aso le gaxoxo ɖekɛ lɔ mɛ o. Nɔ woxu ekpɛn ci yí trɔnɔ gbemɛɔ, akɔta ciwo yí le wezexu ɖo aso. Wowo yí nyi Ʒuda, Isaka koɖo Zabulɔn. (Amh. 2:3-7; 10:5, 6) Nɔ woso ɖegbɔɔ, avɔnsatɔwo gbexunɔ ekpɛn ci yí trɔnɔ gbemɛ zevetɔ, eyi akɔta amɛtɔn ciwo yí le fɔde sonɔ. Avɔnsatɔwo kpɔtɔ xunɔ kpɛn lɔ ahan keke ahwakpa lɔ pleŋ aso.

Taŋfuin egbɔnnɔnu nɔ eo mɔ àlɔn do trɔtrɔ ɖe ci habɔbɔ lɔ wa ji. Ètɛnŋ kpɔɛ mɔ trɔtrɔ lɔwo wukɔgan ɖoɖu. Alo ètɛnŋ kpɔɛ mɔ lé enuwo le sa nyɔ wu yí wodeɖo atrɔ wo o. Nɔ ele do ɖe can ɔ, etɛnŋ gbɔnnu nɔ eo mɔ àdo ʒinxo yí alɔn do trɔtrɔ lɔ ji yí etɛnŋ xɔ gamɛ sugbɔ gbɔxwe ama do eo. Vɔ nɔ mìtekpɔ yí wa do trɔtrɔ lɔwo jiɔ, mìavakpɔɛ mɔ trɔtrɔ lɔwo nyɔ nɔ mì yí Yehowa cu shi nɔ mì.

Le Moizi hwenuɔ, Yehowa kplɔ amɛ miliɔn nɛniɖe to zogbeji, ŋsuwo, nyɔnuwo koɖo ɖeviwo. Nɔ Yehowa dele bu nɔ wo yí dasɛ emɔ nɔ wo saɔ, wodaci agbe o. Egbɛɔ, mìle agbe le gbɔngbɔnmɛ, ɖo Yehowa kplɔkɔ mì. Éna mìwo xɔse sɛnŋ! Izraɛlivi egbejinɔtɔwo se tonu nɔ Yehowa yí wa do amɛyɔyɔ kpɛnxuxu vovovowo ji. Mína mì pleŋ mìaɖui gligaan yí awanɔ do amɛyɔyɔ kpɛnxuxuwo ji le egbɛmɛ hɛnnɛ!