1. Nyiwo yí atɛnŋ adɔ mìavɔn ɔ?

 BU TAMƐ kpɔ so enu cɛwo ciwo yí jɔ do Yehowa Kunuɖetɔ ɖewo ji nu. Nestor koɖo ashiɛ María ji mɔ yewoayi sumɔ le fini eʒan sugbɔ le. * Vɔ gbɔxwe woatɛnŋ asun ji awɛɔ, woɖo aɖe ehozanzan kpɔtɔ. Vɔ wovɔnvɔn mɔ eji datɛnŋ ajɔ yewo nɔ yewonɔ agbe kleŋ o. Biniam le eju ɖeka ci mɛ wocinɔ yumɛ nɔ Yehowa Kunuɖetɔwo le, yí ci yɛ can vanyi Yehowa Kunuɖetɔɔ, ékpɔɛ mɔ woatɛnŋ aci yumɛ nɔ ye can hɛnnɛ. Ecɛ na vɔnvɔn li. Ŋci yí gbedo vɔnvɔn ni sɔwu yí nyi mɔ, évɔnkɔ nɔ lé yi xomu awa nu do ci etɔ egbɛ dodo koɖo Yehowa Kunuɖetɔwo. Valérie lé Kanŋsɛdɔ̀ vwin ɖeka, vɔ egbɔnnu ni mɔ akpɔ doto ci yí alɔn awa edɔ ni ehun mado nɔ asɔ koɖo Bibla gɔnmɛɖosewo. Eyi taɖo ci dekpɔkɔ ɖeɔ, esɔgbe ci evɔnkɔ nɔ eku.

2. Nyi yí taɖo mìɖo aje agbla aɖu vɔnvɔn jiɔ?

² Enu cɛ han ɖe jɔ do eo ji kpɔa? Ejɔ do amɛ sugbɔ ji le mì mɛ. Nɔ mìdenya lé mìaɖu vɔnvɔn ji doɔ, atɛnŋ ana mìasɔ gbeta dɔndɔnwo yí ecɛ atɛnŋ adahɛn nu le exlɔnyinyi ci yí le mìwo koɖo Yehowa gblamɛ. Eyi jikɔ Satana le. Étekpɔ yí zannɔ vɔnvɔn yí ana mìada le Yehowa sewo ji yí ami eŋɛnywi lɔ dradra ŋtɔkpu. (Enyɔ. 12:17) Amɛvɔn koɖo xomɛvetɔ yí Satana nyi yí ŋsɛn gbele shi nywiɖe. Vɔ àtɛnŋ awɛ keke yí Satana dawa ŋɖe nɔ eo. Lé àwɛ doɔ?

3. Nyi yí akpedo mì nu mìaɖu vɔnvɔn jiɔ?

 ³ Nɔ mìkando ji mɔ Yehowa lɔn mì yí gbele axa nɔ mìɔ, agbla ciwo Satana jekɔ mɔ yeado vɔnvɔn nɔ mì anyi gbali see. (Eha. 118:6) Le kpɔwɛ mɛ, mɛ ci yí ŋwlɛ Ehajiji Wema 118 tɔ lɔ do go nɔnɔmɛ sɛnŋsɛnŋ ɖewo. Éɖo ketɔnɔ sugbɔwo, ejuɔ mɛ mɛganwo can le wo mɛ (kpukpui 9, 10). Hweɖewonuɔ, wocunɔ nu kpɔ koɖi veviɖe (kpukpui 13). Yí hweɖekanuɔ, Yehowa can dɔn eto ni sɛnsinɖe (kpukpui 18). Enu cɛwo wɛwɛ, gan ehakpatɔ lɔ nu mɔ: “Ŋ da vɔn o.” Nyi yí dɔ yí evoŋ le yiɖeki mɛ yí devɔn ɔ? Énya mɔ nɔ Yehowa ci yí nyi ye Daye ci yí le jeŋkwi mɛ dɔn to nɔ ye can ɔ, yɛlɔn ye sugbɔ. Ehakpatɔ lɔ kando ji mɔ, nɔ yegbedo go cukaɖa ɖekpokpui can ɔ, ye Mawu Amɛlɔntɔ lɔ le gbesɔsɔ gashiagamɛ yí akpedo ye nu.—Eha. 118:29.

4. Nɔ mìkando ji mɔ Mawu lɔn mì ɖe, vɔnvɔn ciwo ji mìatɛnŋ aɖuɔ?

⁴ Ele mɔ mɛɖekaɖeka le mì mɛ akando ji mɔ Yehowa lɔn ye. Nɔ kankandoji cɛ le mì shiɔ, mìatɛnŋ aɖu vɔnvɔndonamɛnu amɛtɔn cɛwo ji. Wowo yí nyi: (1) vɔnvɔn mɔ mìdasun ji yí akpɔ mìwo xomumɛtɔwo ʒanwo gbɔ o; (2) vɔnvɔn nɔ agbetɔ, koɖo (3) vɔnvɔn nɔ eku. Mɛ ciwo nu mìxo nuxu so le mamamɛ ŋkɔtɔ mɛ sun ji yí ɖu vɔnvɔn ji, ɖo wokando ji mɔ Mawu lɔn yewo.

5. Nyi yí atɛnŋ ana xomutatɔ ɖe atɔ vɔnvɔn ɔ? (Kpɔ foto ci yí le akpa lɔ ji.)

⁵ Xomutatɔ ci yí nyi Kristotɔ nya mɔ yɛle veviɖe mɔ yeɖo akpɔ ye xomumɛtɔwo ʒanwo gbɔ. (1 Tim. 5:8) Nɔ xomutatɔ ènyiɔ, ètɛnŋ vɔn le Covid dɔ̀bamɛ lɔ hwenu mɔ edɔ adahɛn nɔ ye. Ètɛnŋ vɔn mɔ yedasun ji yí ana ŋɖuɖu ye xomu alo acu exɔho o. Ètɛnŋ vɔn hɛnnɛ mɔ nɔ edɔ dahɛn nɔ yeɔ, yɛagbɔnnu gbɔxwe yeakpɔ bu. Alo shigbe Nestor koɖo María ci nu mìxo nuxu so vayi nɛɔ, ètɛnŋ vɔnkɔ mɔ yedasun ji yí anɔ agbe koɖo eho kankin o. Satana sun ji yí to vɔnvɔn ŋtɔ́wo ji yí na amɛ sugbɔ mi Yehowa sɛnsɛn.

6. Susu ci Satana jekɔ agbla mɔ mìwo le ɖoɔ?

⁶ Satana ji mɔ mìwo le bui mɔ Yehowa delɔn mì o, yí dakpedo mì nu mìale bu nɔ mìwo xomu can hɛnnɛ o. Eyi taɖo mìatɛnŋ amɔ mìatekpɔ keke nɔ edɔ ci mìwakɔ yɛ ŋgbegble do mì o, nɔ evaʒan mɔ mìada le Yehowa sewo ji can.

7. Kankandoji ci Yesu na mìɔ?

⁷ Yesu jeshi Edalɔ ɖɛ wu mɛɖekpokpui, éna kankandoji mì mɔ mìwo Mawu “nya enushanu ciwo yí wunɔ do [mì] gbɔxwe yí [mì] byɔnɔ wo Yi.” (Mt. 6:8) Yesu gbenya hɛnnɛ mɔ, Yehowa le gbesɔsɔ akpɔ mìwo ʒanwo gbɔ nɔ mì. Ci mìnyi Kristotɔwoɔ, edasɛ mɔ mìnyi Mawu xomumɛtɔwo. Mìɖo akando ji mɔ ci Yehowa nyi Xomutatɔɔ, áwa do gɔnmɛɖose ci yí le 1 Timɔte 5:8 mɛ ji.

8. (a) Nyi yí akpedo mì nu mìaɖu vɔnvɔn mɔ mìdasun ji yí akpɔ mìwo xomumɛtɔwo ʒanwo gbɔ jiɔ? (Matie 6:31-33) (b) Lé mìatɛnŋ asran asu koɖo ashi ciwo yí le foto lɔ mɛ yí mama wowo ŋɖuɖu koɖo nɔvinyɔnu lɔ doɔ?

⁸ Nɔ mìkando ji mɔ Yehowa lɔn mìwo koɖo mìwo xomu lɔɔ, mìdaxokɔ nu kpɔ mɔ yɛatashi mì ɖɛ o, ána mì enu ciwo yí wudo mì. (Hlɛn Matie 6:31-33.) Yehowa ji mɔ yeale be nɔ mìwo, Xomɛvunɔ amɛlɔntɔ gangan ɖeka enyi! Ci ewa nyigban lɔɔ, de enu kankin ci mìʒan yí anɔ agbe ɖekɛ yí ena mì o. Éwa enu sugbɔ do nyigban lɔ ji ciwo yí ana mìakpɔnɔ jijɔ. (Gɔnm. 2:9) Eyi nɔ evajɔ mɔ, ci mìʒan yí  anɔ agbe ɖekɛ yí mìkpɔ hweɖewonuɔ, mìɖo aɖo ŋwi mɔ Yehowa yí na yɛ mì. (Mt. 6:11) Mìɖo aɖonɔ ŋwi gashiagamɛ mɔ enu ciwo pleŋ Yehowa na mì le egbɛ mɛ, sugbɔ xoxoxo wu enu ciwo yí yi te mì. Gbesɔ kpe niɔ, ána mì agbe mavɔ le esɔ mɛ xu ji. Enu cɛ yí Nestor koɖo María vado jeshi nɛ.—Ezai 65:21, 22.

9. Nyi mìkpla so Nestor koɖo María kpɔwɛ lɔ mɛɔ?

⁹ Nestor koɖo María ɖo axwe nyakpɔkpɔ ɖeka le Colombie yí gbele edɔ gangan wakɔ. Wonu mɔ: “Mìbu tamɛ kpɔ so lé mìawɛ anɔ agbe kleŋ keŋ awa edɔ sugbɔ nɔ Yehowa. Vɔ mìvɔnvɔn mɔ mìdatɛnŋ akpɔ jijɔ nɔ eho degbesugbɔ le mì shi o.” Nyi yí kpedo wo nu woɖu vɔnvɔn lɔ jiɔ? Wobu tamɛ kpɔ so lé Yehowa dasɛ mɔ yelɔn wo le enu sugbɔ mɛ do vayi. Eyi ci wokando ji mɔ Yehowa lenɔ bu nɔ yewo tɛgbɛɛɔ, wotashi edɔ ci mɛ eho sugbɔ le lɔ wawa. Wosa wowo xwe lɔ yí yi ci fini woʒan Fyɔɖuxu ŋɛnywidratɔ sugbɔ le, le eju lɔ mɛ. Lé wovakpɔkɔ gbeta ci wosɔ lɔ doɔ? Nestor nu mɔ: “Mìvado jeshi mɔ nyɔ ci yí le Matie 6:33 mɛ nyi nyɔnɔnwi. Ŋɖekɛ dewu do mì o. Eyi mìvakpɔkɔ jijɔ le agbe mɛ ŋtɔŋtɔ.”

10. Nyi yí taɖo esɔgbe mɔ agbetɔwo vɔnnɔ nɔ wowo kpenawoɔ?

¹⁰ So hwenu Adamu koɖo Ɛva gbe to nɔ Mawuɔ, agbetɔwo vatɔ enuvɔn wawa koɖo wowo kpenawo. (Ŋun. 8:9) Le kpɔwɛ mɛ, acɛkpatɔwo zannɔ wowo ŋsɛn sɔ tanɔfu amɛwo do, tamɛsɛntɔwo wanɔ enubaɖawo koɖo amɛwo, sukluvi tamɛsɛntɔwo zunɔ wowo kpenawo yí wanɔ evu koɖo wo yí mɛɖewo sɛnnɔ tamɛ do wowo xomumɛtɔwo nu hɛnnɛ. Eyi taɖo dekpaca mì nɔ agbetɔ vɔnkɔ nɔ yi kpena o! Lé Satana tenɔkpɔ mɔ yeazan vɔnvɔn ci mìɖonɔ nɔ agbetɔwo doɔ?

11-12. Lé Satana zannɔ vɔnvɔn nɔ agbetɔ do mì nu doɔ?

¹¹ Satana tonɔ vɔnvɔn nɔ agbetɔ ji yí adɔ mìami kunu ɖeɖe alo ami enu ciwo Yehowa dɔ mì wawa. Satana tonɔ agbetɔ cɛkpakpawo ji yí dɔ yí woɖonɔ te mìwo dɔwo yí cinɔ yumɛ nɔ mì. (Luiki 21:12; Enyɔ. 2:10) Le Satana xexe cɛ mɛɔ, amɛ sugbɔ nunɔ ŋsunyɔwo do Yehowa Kunuɖetɔwo nu. Mɛ ciwo yí kando ŋsunyɔ cɛwo ji konɔ mì alo trenɔ fun nɔ mì ŋtɔkpu. (Mt. 10:36) Satana nuwana  cɛwo kpaca mìa? Oo. Ézan wana cɛwo hɛnnɛ le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ.—Edɔ. 5:27, 28, 40.

¹² Denyi acɛkpatɔwo ɖekɛ ji yí Satana tonɔ yí donɔ vɔnvɔn nɔ mì o. Mɛɖewo vɔnnɔ nɔ enu ci wowo xomumɛtɔwo awa koɖo wo nɔ wotrɔ Kunuɖetɔ. Vɔnvɔn cɛ wunɔgan wu ci woaɖo, nɔ womɔ woatre fun nɔ wo. Wolɔn wowo xomumɛtɔwo veviɖe yí ji mɔ wowo can le jeshi Yehowa ɖɛ yí aluin. Nɔ wowo xomumɛtɔwo vatɔ nuxu xoxo amɛmabutɔ nɔ wo so Mawu adodwitɔ lɔ koɖo yi sɛntɔwo nuɔ, enyi ŋɖeka ci yí venɔ wo nu. Ejɔnɔ mɔ xomumɛtɔ ɖewo ciwo yí fɔn gu do mì ji sa vaxɔ nyɔnɔnwi lɔ. Vɔ sɔɛ mɔ mìwo xomumɛtɔwo ɖe eta le mìwo nyɔ mɛ, ɖo mìtrɔ Yehowa Kunuɖetɔ. Lé mìawa enu doɔ?

13. Nɔ mìwo xomumɛtɔwo gbe mì yí mìtrɔ nya mɔ Yehowa lɔn mì ɖe, lé akpedo mì nu doɔ? (Ehajiji Wema 27:10)

¹³ Nyɔnɔnwinyɔ vevi ciwo yí le Ehajiji Wema 27:10 mɛ atɛnŋ afa akɔn nɔ mì. (Hlin.) Nɔ mìɖo ŋwi lé Yehowa lɔn mì sugbɔ doɔ, mìvonɔ le mìwoɖekiwo mɛ yí mìdegbevɔnnɔ nɔ yumɛcici o. Gbesɔ kpe niɔ, mìkannɔdo ji mɔ yɛacu shi nɔ mì nɔ mìdo ji. Yehowa ana mì ŋɖekpokpui ci mìʒan yí anɔ agbe, ákpedo mì nu mìavo le mìwoɖekiwo mɛ yí akpɔ jijɔ. Ágbena yí mìate gogui doji! Eyi Biniam ci nu mìxo nuxu so vayi do jeshi.

14. Nyi èkpla so Biniam kpɔwɛ lɔ mɛɔ?

¹⁴ Biniam trɔ Yehowa Kunuɖetɔ ci enya mɔ ye mɛwo aci yumɛ nɔ ye sugbɔ can. Mìakpɔ lé ci yí Biniam nya mɔ Yehowa lɔn ye, kpedo nu yí eɖu vɔnvɔn nɔ agbetɔ ji do. Énu mɔ: “Woci yumɛ nɔŋ keke ewugan lé ŋbubuiɛ do sa. Ŋvɔn nɔ anyi xomumɛtɔwo yumɛcici sɔwu ci yí acɛkpakpa lɔ wakɔ koɖo mì. Ŋvɔn mɔ gbeta ci ŋsɔ mɔ nanyi Kunuɖetɔ ave danyɛ ci yí denyi Kunuɖetɔ nu yí anyi xomumɛtɔwo abui mɔ nyɛŋla amɛ.” Ele ahan gan, Biniam kando ji mɔ Yehowa degbenɔ mɛ ciwo elɔn ɖɛ gbeɖe o. Biniam nu mɔ: “Mɛɖewo le eho cukaɖa sɛnŋsɛnŋwo mɛ, wodo hwɛ ɖewo do ŋɖemajɔ ji yí wa tamɛsɛnnu koɖo buwo. Ŋbu tamɛ kpɔ so lé Yehowa kpedo wo nu yí wodo ji yí to wo mɛ do. Ŋnya mɔ nɔ ŋsɔ Yehowa sɔ wa kpotɔnuɔ, acu shi nɔŋ. Ci woleŋ cu zenɛniɖe yí tre fun  nɔŋ ɔ, ŋdo jeshi mɔ Yehowa kpenɔdo amɛ nu sugbɔ le hwenu sɛnŋsɛnŋwo mɛ nɔ mìkpɔtɔ le gbeji ni.” Yehowa vanyi Eda ŋtɔŋtɔ nɔ Biniam yí yi sɛntɔwo dasɛ mɔ yewonyi xomu ŋtɔŋtɔ ni.

15. Nyi yí taɖo esɔgbe mɔ mìavɔnnɔ nɔ ekuɔ?

¹⁵ Bibla mɔ eku nyi mìwo ketɔnɔ. (1 Kor. 15:25, 26) Mìvɔnnɔ eku, vevitɔ nɔ mìwoŋtɔwo alo mìwo mɛ vevi ɖe ble sɛnŋsɛnŋɖe. Nyi yí taɖo mìvɔnnɔ nɔ ekuɔ? Ðo mìjinɔ mɔ mìanɔ agbe tɛgbɛɛ, ahan yí Yehowa wa mì do nɛ. (Ŋun. 3:11) Vɔ vɔnvɔn nɔ eku atɛnŋ akpedo mì nu mìanya lé mìazɔn do le agbe mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, etɛnŋ kpedo mì nu mìasɔ gbeta nywiwo. Atɛnŋ akpedo mì nu mìanya enu ciwo mìaɖunɔ yí agbetenɔ kanmɛ keŋ anɔ nywiɖe. Vɔnvɔn nɔ eku lɔ yí na yí mìyinɔ dotoxwe yí nunɔ cike nɔ eʒan, egbena mìdesɔ mìwo gbe donɔ afɔku mɛ o.

16. Lé Satana tenɔkpɔ mɔ yeazan vɔnvɔn nɔ eku ci yí le mì mɛ doɔ?

¹⁶ Satana nya mɔ agbe mìwotɔ ve nɔ mì. Eyi taɖo enunuɔ mɔ mìasɔ enushianu ci yí le mì shi, keke je exlɔnyinyi ci yí le mìwo koɖo Yehowa gblamɛ sɔ sa vɔn keŋ anɔ agbe. (Job 2:4, 5) Vɔ Satana wa afɛn kpɔɛ! Mìnya mɔ “eku hlɔnhlɔn” le Satana shi yí awu amɛ dru. Eyi taɖo ezannɔ vɔnvɔn nɔ eku ci yí le mì mɛ yí awɛ keke nɔ mìagbe Yehowa sɛnsɛn. (Ebre. 2:14, 15) Hweɖewonuɔ, mɛ ciwo ji Satana kpɔ ŋsɛn do donɔ vɔnvɔn nɔ Mawu mɛwo mɔ yewoawu wo nɔ wogbe mɔ yewodami Yehowa sɛnsɛn o. Nɛnɛke nɔ mìle edɔ̀baji yí enu gbɔnkɔnu nɔ mìɔ, Satana tɛnŋ zan nɔnɔmɛ ŋtɔ́ ado mì kpɔ nɔ mìawa ŋɖewo keŋ ada le Yehowa se ji. Dotowo koɖo mìwo xomumɛtɔ ciwo yí denyi Yehowa Kunuɖetɔwo o, atɛnŋ aʒin mì ji nɔ woado ehun nɔ mì, ci yí adɔ mìada le Mawu se ŋtɔ́ ji. Mɛɖewo tɛnŋ dasɛ edɔ̀damɔnu ɖe nɔ mì yí amɔ nɔ mìwo zin ɔ, mìagan. Vɔ desɔgbe koɖo Bibla gɔnmɛɖosewo o.

17. Sɔ koɖo Rɔmatɔwo 8:37-39 ɖe, nyi yí taɖo mìdeɖo avɔn nɔ ekuɔ?

¹⁷ Mìdejinɔ mɔ mìaku o, vɔ nɔ evajɔ mɔ mìku can ɔ, mìkando ji mɔ Yehowa akpɔtɔ alɔnkɔ mì. (Hlɛn Rɔmatɔwo 8:37-39.) Nɔ Yehowa xlɔwo kuɔ, ékpɔtɔ ɖonɔ ŋwi wo, ele shigbe mɔ wokpɔtɔ le agbe ni nɛ. (Luiki 20:37, 38) Éjijiɛ veviɖe mɔ yeafɔn wo va agbe. (Job 14:15) Yehowa cu efɛn gangan ɖeka do ta nɔ mì nɔ mìatɛnŋ “a kpɔ agbe mavɔ.” (Ʒan 3:16) Mìnya mɔ Yehowa lɔn mì sugbɔ yí sɔnɔ ɖe le ji nɔ mì. Eyi taɖo nɔ mìlé edɔ̀ veviɖe alo wododoɔ vɔnvɔn nɔ mì mɔ woawu mìɔ, mìdaso gbeɖe Yehowa ɖɛ o, ewaɖeɔ, mìate gogui yí afa akɔn nɔ mì yí ana mì nunya koɖo ŋsɛn. Enu ci pɛɛ yí Valérie koɖo asuɔ wa nɛ.—Eha. 41:3.

18. Nyi àtɛnŋ akpla so Valérie kpɔwɛ lɔ mɛɔ?

¹⁸ Ci Valérie ɖo exwe 35 ɔ, wokpɔ Kanŋsɛdɔ̀ vwin ci yí debɔ ahan ɖeka le nu. Mìakpɔ lé lɔnlɔn kpedo nu eɖu vɔnvɔn nɔ eku ji do. Énu mɔ: “Kanŋsɛdɔ̀ nyɔ lɔ vacu mì le avomɛ. Woɖo awa edɔ nɔŋ gbɔxwe nagan, vɔ edɔ gangan teŋ woɖo awa nɔŋ. Mìyi doto sugbɔ gbɔ, vɔ wo pleŋ gbe mɔ yewodawa edɔ lɔ nɔŋ ehun mado o. Ŋvɔn gan ŋɖui koŋ mɔ, ŋdado hun keŋ ada le Mawu se ji o! Le anyi gbe mɛ pleŋ keke vaje evyɛɔ, Yehowa dasɛ nɔŋ mɔ yelɔnŋ sugbɔ. Ecɛyɛɔ, emɔ enyi yí hun nɔŋ nɔ madasɛ ni mɔ nyɛ can ŋluin. Gaɖekpokpuimɛ ci ŋse eŋɛvwinwoɔ, ŋgbeɖuini doji mɔ nana eji  ajɔ Yehowa, ŋdeji mɔ Satana aɖu ji o. Wotɛnŋ vawa edɔ lɔ nɔŋ ehun mado. Ci edɔ̀ lɔ gbekpɔtɔ le ŋnu can ɔ, Yehowa detashi mì o, ékpɔtɔ kpekpeɛdo mì nu tɛgbɛɛ. Le kpɔwɛ mɛ, kwɛshila vɔvɔnu bɔbɔ ci mìwa gbɔxwe dotowo anu edɔ̀ lɔ nyɔ nɔŋ ɔ, mìkpla nyɔta ci yí nyi: ‘Kpanŋkɔ egbɛ mɛ cukaɖawo koɖo edɔngbegbe’ * le bɔbɔ. Nyɔta lɔ do ŋsɛn mì sugbɔ. Mìhlin yí gbehlin ke. Nyɔta cɛ hanwo kplakpla, kunuɖeɖe koɖo bɔbɔwo yiyi kpedo nyɛ koɖo asunyɛ nu mìvoŋ le mìwoɖekiwo mɛ yí sɔ gbeta nywiwo.”

19. Nyi yí ajɔ le majinjinɖe mɛɔ?

¹⁹ Yehowa kpedo Kristotɔ sugbɔ nu le xexeɛ pleŋ mɛ yí woto cukaɖa sɛnŋsɛnŋwo mɛ yí ɖu Legba ji. (1 Piɛ 5:8, 9) Eɔ can àtɛnŋ awa wowotɔ han. Dajinjin o, Yehowa aɖe gbe nɔ Yesu koɖo mɛ ciwo yí akpa acɛ koɖi nɔ “[woadahɛn] Satan dɔwawawo.” (1 Ʒan 3:8) Le yɛ goduɔ, “ŋɖe da ɖyi vɔnvɔn nɔ” Mawu sɛntɔ ciwo yí le nyigban ji o yí ŋɖe dagbedo jikaswi nɔ wo o. (Ezai 54:14; Mishe 4:4) Vɔ gbɔxwe hwenɔnu aɖoɔ, mìɖo aje agbla veviɖe aɖu mìwo vɔnvɔn ji.

20. Nyi yí akpedo mì nu mìaɖu mìwo vɔnvɔnwo jiɔ?

²⁰ Mìɖo akpɔtɔ akando ji mɔ Yehowa lɔn yi sɛntɔwo yí glɔnnɔ ta nɔ wo. Nɔ mìbunɔ tamɛ kpɔ yí gbexonɔ nuxu so lé Yehowa glɔn ta nɔ yi sɛntɔwo do le blemaɔ, ana mìado ŋsɛn kankandoji cɛ. Mìatɛnŋ agbebunɔ tamɛ kpɔ so lé ekpedo mìwoŋtɔwo nu yí mìto cukaɖa sɛnŋsɛnŋwo mɛ vayi nu. To Yehowa kpekpedonu mɛɔ, mìatɛnŋ aɖu mìwo vɔnvɔnwo ji!—Eha. 34:4.