1-2. Nyi mìakpɔ le nyɔta cɛ mɛɔ?

KPEÐOJI sugbɔ li gbɛ yí dasɛ mɔ mìle vɔvɔnu nɔ ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛ lɔwo nɔ xexe vwin cɛ. Dajinjin o, Yehowa koɖo Yesu Kristo agu acɛkpakpa ciwo pleŋ yí fɔn gu do Mawu Fyɔɖuxu lɔ nu. Gbɔxwe enu cɛ ajɔɔ, tagbe fyɔ koɖo fɔde fyɔ awakɔ ahwa koɖo wowonɔnɔwo yí atrekɔ fun nɔ Mawu mɛwo.

² Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìagbeje enyɔnuɖɛ ci yí le Daniɛli 11:40–12:1 mɛ. Mìado jeshi mɛ ci yí nyi tagbe fyɔ lɔ le egbɛmɛ. Mìagbekpɔ enu ci yí taɖo mìakpɔtɔ anɔ kpuu keŋ akando Yehowa ji mɔ yɛahwlɛn mì gan nɔ ŋɖeŋɖe jɔkɔ can.

3-4. Mi yí nyi tagbe fyɔ lɔ le egbɛmɛɔ? Ðe mɛ.

³ Ci Union soviétique juin le exwe 1991 mɛɔ, Mawu mɛwo kpɔ vovo le eju ciwo ji ekpa cɛ do mɛ. Vovo cɛ nu yí Daniɛli xo nuxu so ci enu mɔ “woakpedo wo nu hwɛɖeka.” (Dan. 11:34, NWT) Ecɛ na woɖe kunu le vofamɛ. Eyi dejinjin o eŋɛnywidratɔ ciwo yí le Union soviétique juwo mɛ yi kotokun sanŋdi nɛniɖe. Vɔ le yiyimɛɔ, Russie koɖo jukɔn ciwo yí ca gbɛ koɖi vanyi tagbe fyɔ. Shigbe lé mìkpɔɛ le nyɔta ci yí vayi mɛ nɛɔ, enu amɛtɔn ɖekawo li ciwo yí acɛkpakpa ɖe ɖo awa gbɔxwe anyi tagbe fyɔ alo fɔde fyɔ. (1) Efyɔ lɔ akpa acɛ  do eju ciwo mɛ Mawu sɛntɔ sugbɔ le ji yí atrenɔ fun nɔ wo, (2) lé awanɔ nu do Mawu mɛwo nu adasɛ mɔ ényi Yehowa, Mawu adodwi lɔ ketɔnɔ yí (3) áhwlɛnnɔ ŋsɛntɔxu koɖo efyɔ evetɔ lɔ.

⁴ Mìakpɔ susu ciwo yí na mìatɛnŋ anu mɔ Russie koɖo jukɔn ciwo yí ca gbɛ koɖi yí nyi tagbe fyɔ lɔ. (1) Woje Mawu mɛwo ji, ci woɖo te kunuɖeɖedɔ lɔ yí ci yumɛ nɔ nɔvi kotokun sanŋdi nɛniɖe ciwo yí le eju ciwo ji wokpa cɛ do mɛ. (2) Wowo nuwana lɔwo dasɛ mɔ wonyi Yehowa koɖo yi sɛntɔwo ketɔnɔwo. (3) Wohwlɛnkɔ ŋsɛntɔxu koɖo fɔde fyɔ ci yí nyi Anglo-Amɛliki Xexeɛmɛŋsɛn. Na mìakpɔ lé Russie koɖo jukɔn ciwo yí ca gbɛ koɖi wɛ yí vanyi tagbe fyɔ lɔ.

5. Nyi nu yí Daniɛli 11:40-43 xo nuxu soɔ?

⁵ Hlɛn Daniɛli 11:40-43, NWT. Akpaxwe cɛ nɔ enyɔnuɖɛ lɔ xokɔ nuxu so azan lɔwo vɔvɔnu. Enyɔnuɖɛ cɛ dre lé tagbe fyɔ koɖo fɔde fyɔ awa evu koɖo wowonɔnɔwo do mɛ. Daniɛli nu enyɔ ɖɛ mɔ le azan lɔwo vɔvɔnuɔ, fɔde fyɔ “acucukɔ” tagbe fyɔ.​—Dan. 11:40, NWT.

6. Lé efyɔ lɔwo koɖo ve cucukɔ wowonɔnɔwo doɔ?

⁶ Tagbe fyɔ koɖo fɔde fyɔ kpɔtɔ wakɔ vu keŋ akpɔ mɛ ci yí ɖo ŋsɛn wu ehalɔ. Le kpɔwɛ mɛ, le Xexemɛhwa amɛvetɔ lɔ goduɔ, Union soviétique koɖo eju ciwo yí ca gbɛ koɖi kpa cɛ nɔ eju sugbɔ le Europe. Eyi taɖo fɔde fyɔ koɖo jukɔn buwo ɖo habɔbɔ ɖeka keŋ awa ahwa koɖo tagbe fyɔ lɔ. Habɔbɔ lɔ yí woyɔnɔ mɔ OTAN le Flansegbe mɛ. Tagbe fyɔ koɖo fɔde fyɔ zankɔ eho sugbɔ le ahwawanu sɛnŋwo wawa mɛ. Gbesɔ kpe niɔ, nɔ Afrique, Asie koɖo Amérique Latine ju ciwo yí le gɔnmɛ nɔ tagbe fyɔ alo fɔde fyɔ, le ahwa wakɔ le wowonɔnɔwo mɛɔ, wokpenɔdo wo nu. Le exwe ciwo yí vayi mɛɔ, Russie koɖo jukɔn ciwo yí ca gbɛ koɖi kpɔ ŋsɛn do xexe lɔ pleŋ ji. Wogbewanɔ ahwa koɖo fɔde fyɔ lɔ le ɔdinatɛɛ ji hɛnnɛ. Efyɔ lɔwo donɔ hwɛ wowonɔnɔwo mɔ wozankɔ ɔdinatɛɛ totowo yí sɔ dadahɛn eho koɖo politikinyɔwo mɛ nɔ yewo. To vo nɔ yɛɔ, tagbe fyɔ lɔ kpɔtɔ jekɔ Mawu mɛwo ji shigbe lé Daniɛli nui ɖɛ nɛ.​—Dan. 11:41.

7. Nyi yí nyi “Acɔ nyigban” lɔɔ?

⁷ Daniɛli 11:41 nu mɔ tagbe fyɔ lɔ aɖo “Acɔ nyigban lɔ ji.” Nyi yí nyi Acɔ nyigban lɔɔ? Le Bibla hwenuɔ, wonu so Izraɛli nyigban nu mɔ, ‘yɛnya kpɔkpɔ wu nyigbanwo pleŋ.’ (Eze. 20:6, NWT) Vɔ enu ci yí na Izraɛli nyigban lɔ le veviɖe ahan yí nyi mɔ, nɔtɔxu yí wosɛnnɔ Yehowa le nɛ. So exwe 33 K.H. le Pantekoti ŋkeke lɔ jiɔ, “Acɔ nyigban” lɔ degbenyi texwe ɖe koŋ le nyigban lɔ ji o. Enyɔ cɛ sɔgbe, ɖo Yehowa sɛntɔwo kaka do nyigban lɔ pleŋ ji. Eyi taɖo le egbɛmɛɔ, “Acɔ nyigban” lɔ yí nyi gbɔngbɔnmɛ paradiso ci mɛ yí Yehowa sɛntɔwo sinkɔ le, le bɔbɔwo koɖo kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ.

8. Lé tagbe fyɔ lɔ ɖo “Acɔ nyigban lɔ ji” doɔ?

⁸ Le ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛ lɔwo mɛɔ, tagbe fyɔ ɖo “Acɔ nyigban lɔ ji” zenɛniɖe. Le kpɔwɛ mɛ, hwenu Nazi cɛkpakpa nyi tagbe fyɔɔ, éɖo “Acɔ nyigban lɔ ji,” ci eci yumɛ nɔ Mawu mɛwo yí wu wo, vevitɔ le Xexemɛhwa amɛvetɔ lɔ mɛ. Le Xexemɛhwa amɛvetɔ lɔ goduɔ,  Union soviétique yí vanyi tagbe fyɔ lɔ. Yɛ can ɖo “Acɔ nyigban lɔ ji” ci eci yumɛ nɔ Mawu mɛwo yí lé wo yi hwashigbemɛ.

9. Le exwe ciwo yí vayi mɛ ɖe, lé Russie koɖo jukɔn ciwo yí ca gbɛ koɖi ɖo “Acɔ nyigban lɔ ji” doɔ?

⁹ Le exwe ciwo yí vayi mɛɔ, Russie koɖo jukɔn ciwo yí ca gbɛ koɖi ɖo “Acɔ nyigban lɔ ji.” Léɔ? Le exwe 2017 mɛɔ, Russie ɖo te Yehowa sɛntɔwo dɔwo yí lé mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ɖewo do gakpamɛ. Édo se mɔ wodazan mìwo wemawo o, Traduction du monde nouveau can le mɛ. Éxɔ mìwo lɔjedɔwaxu, Fyɔɖuxuxɔ koɖo takpekpexɔ ciwo yí le Russie hɛnnɛ. Ci ewa enu cɛwo godu yí Edɔjikpɔha lɔ do jeshi le exwe 2018 mɛ mɔ, Russie koɖo jukɔn ciwo yí ca gbɛ koɖi yí vanyi tagbe fyɔ lɔ. Vɔ ci wocikɔ yumɛ nɔ Yehowa sɛntɔwo veviɖe can ɔ, wodefɔn gu do acɛkpakpa ɖe nu alo tekpɔ mɔ yewoatrɔɛ o. Ewaɖeɔ, wowanɔ do Bibla mɛ nukplamu ci yí mɔ wo le “fannɔkwi dota nɔ efyɔwo” ji, vevitɔ nɔ wosɔ gbeta ciwo yí na mìdetɛnŋ sɛnkɔ Mawu le vovomɛ o.​—1 Tim. 2:1, 2.

10. Tagbe fyɔ lɔ aɖu fɔde fyɔ jia? Ðe mɛ.

¹⁰ Akpaxwe sugbɔtɔ nɔ enyɔnuɖɛ ci yí le Daniɛli 11:40-45 mɛ xo nuxu so tagbe fyɔ nu. Ecɛ dasɛ mɔ tagbe fyɔ lɔ aɖu fɔde fyɔ jia? Oo. Ðo fɔde fyɔ lɔ akpɔtɔ ale “agbe” hwenu Yehowa koɖo Yesu agu agbetɔwo cɛkpakpawo pleŋ le Harmagedɔn hwa lɔ mɛ. (Enyɔ. 19:20) Nyi yí taɖo mìatɛnŋ akando jiɔ? Mìakpɔ enyɔ ciwo yí Daniɛli koɖo Enyɔdasɛ wema nu so nu.

11. Nyi yí Daniɛli 2:43-45 dasɛɔ? (Kpɔ foto ci yí le akpa lɔ ji.)

¹¹ Hlɛn Daniɛli 2:43-45. Enyɔnuɖɛtɔ Daniɛli xo nuxu so legbamɛmɛ gangan ɖeka ci wosɔ ega vovovo wa nu. Akpaxwe ɖekaɖeka le dumɛ nɔ acɛkpakpa vovovo ciwo yí kpɔ ŋsɛn do Mawu mɛwo ji. Acɛkpakpa cɛwo nɔ agbe le hwenu vovovowo mɛ. Ega koɖo esu xoca yí wosɔ wa legbamɛmɛ lɔ fɔwo. Afɔ lɔwo le dumɛ nɔ acɛkpakpa kpɛtɛkpɛtɛ ci yí nyi Anglo-Amɛliki Xexeɛmɛŋsɛn. Enyɔnuɖɛ lɔ dasɛ mɔ Grande-Bretagne koɖo États-Unis akpɔtɔ akpakɔ acɛ keke ana nɔ hwenu Mawu Fyɔɖuxu lɔ agu agbetɔwo cɛkpakpawo pleŋ.

12. Nyi yí eta amadrɛtɔ nɔ elan wadan lɔ le dumɛ nɔɔ, yí nyi yí taɖo ele veviɖe mɔ mìanya enyɔ cɛɔ?

¹² Apotru Ʒan can xo nuxu so acɛkpakpa ciwo yí akpɔ ŋsɛn do Yehowa mɛwo ji nu. Ʒan kpɔ elan wadan ci yí ɖo eta amadrɛ yí ele dumɛ nɔ acɛkpakpawo. Eta amadrɛtɔ nɔ ela wadan lɔ yí nyi Anglo-Amɛliki Xexeɛmɛŋsɛn. Nyɔnɔnwi yɔ, ɖo eta buɖe degbele elan lɔ shi sɔ ze to amadrɛ lɔwo nu o. Eta amadrɛtɔ lɔ akpɔtɔ akpakɔ acɛ hwenu Kristo koɖo yi hwakɔn ci yí le jeŋkwimɛ agu eta lɔ koɖo elan lɔ ŋtɔ. *​—Enyɔ. 13:1, 2; 17:13, 14.

13-14. Mi yí nyi “Gogi ci yí so Magogi jumɛɔ,” yí nyi yí atɛnŋ ana aje Mawu mɛwo jiɔ?

¹³ Ezekiɛli ŋwlɛ enyɔnuɖɛ ci yí na mìatɛnŋ anya enu ci yí ajɔ gbɔxwe  woagu tagbe fyɔ koɖo fɔde fyɔ. Ewa shigbe mɔ enyɔnuɖɛ ciwo yí le Ezekiɛli 38:10-23; Daniɛli 2:43-45; 11:44–12:1; koɖo Enyɔdasɛ 16:13-16, 21 mɛ xo nuxu so enu kuɖeka nu nɛ. Nɔ enyi ahan yɔ nɛɔ, anyi mìakpɔ emɔ nɔ enujɔjɔ ciwo yí gbɔgbɔ.

¹⁴ “Xexemɛ fyɔwo keŋkeŋ” asɔ egbe ɖo ju keŋ anyi gbɛbɔbɔ ɖeka gbɔxwe efunkpekpe gangan lɔ atɔ ji. (Enyɔ. 16:13, 14; 19:19) Gbɛbɔbɔ cɛ yí Bibla yɔ mɔ “Gogi ci yí so Magogi jumɛ.” (Eze. 38:2, NWT) Jukɔnwo gbɛbɔbɔ lɔ aje Mawu mɛwo ji yí atekpɔ mɔ yewoavɔ wo keŋkeŋ. Nyi yí ana woaje Mawu mɛwo jiɔ? Ci apotru Ʒan nukɔ enyɔ ɖɛ so gaxoxo lɔ nuɔ, énu mɔ eshikpe ganganwo aja yí axo Mawu ketɔnɔwo. Eshikpe lɔwo tɛnŋ le dumɛ nɔ kojoɖoŋɛdu sɛnŋ ci Yehowa mɛwo adra. Etɛnŋ nyi kojoɖoŋɛdu lɔ yí ana Gogi ci yí so Magogi aje Mawu mɛwo ji yí atekpɔ mɔ yeagu wo pleŋ so nyigban lɔ ji.​—Enyɔ. 16:21.

15-16. (a) Nyi nu yí Daniɛli 11:44, 45 tɛnŋ xokɔ nuxu soɔ? (b) Nyi yí ajɔ do tagbe fyɔ koɖo jukɔn kpɛtɛ ciwo le Gogi ci yí so Magogi mɛ jiɔ?

¹⁵ Etɛnŋ nyi kojoɖoŋɛdu sɛnŋ lɔ koɖo Mawu mɛwo ji jeje kpɛtɛkpɛtɛ lɔ nu yí Daniɛli 11:44, 45 xokɔ nuxu so. (Hlin.) Le lɛɔ, Daniɛli nu mɔ tagbe fyɔ ase “enyɔwo so wezexu koɖo tagbe” yí enyɔ lɔwo aɖe fun ni yí aso koɖo “dɔmɛzi gangan.” Tagbe fyɔ lɔ aji mɔ “yeavɔ amɛ sugbɔ.” “Amɛ sugbɔ” lɔwo tɛnŋ nyi Yehowa sɛntɔwo. * Etɛnŋ nyi Mawu mɛwo ji jeje kpɛtɛkpɛtɛ lɔ nu yí Daniɛli xokɔ nuxu so le lɛ.

¹⁶ Nɔ tagbe fyɔ koɖo acɛkpakpa buwo je Mawu mɛwo jiɔ, eyi dɔmɛzi aho nɔ Mawu Ŋsɛnwopleŋtɔ lɔ yí Harmagedɔn hwa lɔ akpan. (Enyɔ. 16:14, 16) Hwenɔnuɔ, woagu tagbe fyɔ koɖo jukɔn kpɛtɛ ciwo yí le Gogi ci yí so Magogi mɛ “yí mɛɖekɛ dakpedo” wo nu o.​—Dan. 11:45, NWT.

17. Mi yí nyi Mishɛli, “efyɔvi gangantɔ” ci nu woxo nuxu so le Daniɛli 12:1 mɛɔ, yí nyi ewaɔ?

 ¹⁷ Kpukpui ci yí kplɔɛdo zeɖeka na numɛɖeɖe buwo so lé woagu tagbe fyɔ lɔ koɖo acɛkpakpa kpɛtɛwo do koɖo lé woahwlɛn mì gan do. (Hlɛn Daniɛli 12:1, NWT.) Kpukpui cɛ gɔnmɛ ɖe? Mìwo Fyɔ Kristo Yesu yí wogbeyɔnɔ mɔ Mishɛli. ‘Éso do ta nɔ’ Mawu mɛwo so hwenu woɖo yi Fyɔɖuxu le jeŋkwimɛ le exwe 1914 mɛ. Dajinjin o, Yesu “aso je te,” yi gɔnmɛ yí nyi mɔ águ yi ketɔnɔwo le Harmagedɔn hwa mɛ. Daniɛli xo nuxu so ahwa cɛ nu yí mɔ yɛanyi enujɔjɔ kpɛtɛkpɛtɛ nɔ “efunkpekpe hwenu” gangantɔ ci yí dejɔ kpɔ o. Ʒan nyɔnuɖɛ ci yí le Enyɔdasɛ wema mɛ yɔ hwenu ci yí doŋkɔ nɔ ahwa lɔ mɔ “efunkpekpe gangan.”​—Enyɔ. 6:2; 7:14.

18. Nyi yí taɖo nɔ ŋɖe jɔjɔ le esɔmɛ can ɔ, mìdavɔn ɔ?

¹⁸ Daniɛli koɖo Ʒan nu mɔ Yehowa koɖo Yesu ahwlɛn Mawu sɛntɔwo gan le efunkpekpe gangan lɔ mɛ. Eyi taɖo mìatɛnŋ akando wo ji nɔ ŋɖe jɔjɔ can. Daniɛli nu mɔ ‘woŋwlɛ mɛ ciwo yí ci agbe ŋkɔwo do wema lɔ mɛ.’ (Dan. 12:1, NWT) Lé mìawɛ nɔ woaŋwlɛ mìwo ŋkɔ do wema lɔ mɛɔ? Mìɖo adasɛ mɔ mìxɔ Yesu ci yí nyi Mawu Lɛngbɔvi lɔ ji se. (Ʒan 1:29) Mìɖo asɔ mìwoɖekiwo na Mawu keŋ awa ʒinʒindoshimɛ. (1 Piɛ 3:21) Gbesɔ kpe niɔ, mìɖo akpedo mɛbuwo nu nɔ woajeshi Yehowa ɖɛ yí asɔ dasɛ mɔ mìdokɔ alɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ.

19. Nyi mìɖo awa kakacɛɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

¹⁹ Hweyɛnu yí mìɖo ana kankandoji ci mìɖo nɔ Yehowa koɖo yi habɔbɔ ci mɛ yi sɛntɔ gbejinɔtɔwo le asɛnŋ. Mìɖo ado alɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ le kakacɛ mɛ. Nɔ mìwɛ ahan ɔ, woahwlɛn mì gan hwenu Mawu Fyɔɖuxu lɔ agu tagbe fyɔ koɖo fɔde fyɔ lɔ.