1-2. Nɔ ŋɖe trɔ le mìwo gbe mɛ ɖe, nyi yí taɖo kpukpui ɖewo vanɔnɔ veviɖe nɔ mì sɔwuɔ?

 NƆ KRISTOTƆ ŋsu koɖo nyɔnu ɖe lekɔ alɔɔ, hamɛmɛshinshin ɖeka xonɔ Bibla mɛ nuxu so alɔlele nu nɔ wo. De ŋkɔtɔ ke yí wosekɔ Bibla gɔnmɛɖose ciwo yí le nuxu cɛ mɛ o. Vɔ so gbenɔgbeɔ, gɔnmɛɖose cɛwo vale veviɖe nɔ wo sɔwu. Nyi yí taɖoɔ? Ðo ecɛyɛɔ, wovanyi asu koɖo ashi yí woɖo awa do nukplamu cɛwo ji.

² Ahanke egbenyinɔ nɔ wovatrɔ ajitɔ koɖo ajinɔ nɛ. Vayi saɔ, wosenɔ Bibla mɛ nuxu ciwo yí nunɔ lé woahɛn viwo do. Vɔ ecɛyɛɔ, nukplamu cɛwo vale veviɖe nɔ wo sɔwu, ɖo wovatɔ eviwo jiji. Edɔ gangan teŋ enyi yí le kɔ nɔ wo yɛ! Ahan enɔnɔ nɛ, nɔ enuwo trɔ le mìwo gbe mɛɔ, Bibla gɔnmɛɖose ciwo mìjeshi ɖɛ sa vanɔnɔ veviɖe nɔ mì sɔwu. Eyi taɖo Yehowa sɛntɔwo hlɛnnɔ Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo, yí shigbe lé hanci wonui nɔ Izraɛli fyɔwo nɛɔ, wobunɔ tamɛ kpɔ so wo nu le wowo “gbezanwo pleŋ mɛ.”—2 Ese. 17:19.

3. Nyi mìakpɔ le nyɔta cɛ mɛɔ?

³ Ajitɔ koɖo ajinɔwo, ci mínyi Kristotɔwoɔ, edɔ vevi ɖeka le kɔ nɔ mí. Eyi nyi mɔ mìakpla nu míwo viwo so Yehowa nu. Vɔ de nukplakpla ɖeviɛwo so Yehowa nu ɖekɛ yí nyi nyɔ lɔ o. Mínya mɔ yewoɖo akpedo wo nu woalɔn Yehowa hɛnnɛ. Vɔ lé míawɛ do keke nɔ ɖevi lɔwo  alɔn Yehowaɔ? Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìaxo nuxu so Bibla gɔnmɛɖose amɛnɛ ciwo yí atɛnŋ akpedo míwo jilawo nu le edɔ cɛ wawa mɛ. (2 Tim. 3:16) Mìagbekpɔ nyɔna ci jila Kristotɔ ɖewo kpɔ ci wowawa do Bibla nukplamuwo ji.

4. Gɔnmɛɖose ŋkɔtɔ ci yí ana jilawo akpedo wowo viwo nu woalɔn Yehowaɔ? (Ʒaki 1:5)

⁴ Gɔnmɛɖose 1: Míjinɔ Yehowa mɔdasɛnamɛwo kpɔ. Míbiɔ Yehowa nɔ ana mí nunya ci míʒan keŋ asɔ kpla míwo viwo nɔ woaluin. (Hlɛn Ʒaki 1:5.) Eyi gbɔ yí míakpɔ nukplamu nywitɔ le. Susu sugbɔ li ci yí taɖo enyi ahan. Mìakpɔ amɛve le wo mɛ. Ŋkɔtɔ, Yehowa yí nyi jila ci yí nya ŋɖɛ wu. (Eha. 36:9) Susu amɛvetɔ lɔ yí nyi mɔ, nyɔna le wawa do yi nukplamuwo ji mɛ tɛgbɛɛ.—Ezai 48:17.

5. (a) Nyi Yehowa habɔbɔ lɔ wakɔ yí sɔ kpekɔdo jilawo nuɔ? (b) Shigbe lé video lɔ dasɛ nɛ ɖe, nyi èkpla so lé nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu Amorim wɛ yí hɛn wowo viwo mɛɔ?

⁵ Yehowa tonɔ yi Nyɔ koɖo yi habɔbɔ lɔ ji yí nanɔ gbɔngbɔnmɛŋɖuɖu ciwo jilawo asɔ kpedo wowo viwo nu woaluin. (Mt. 24:45) Le kpɔwɛ mɛ, míatɛnŋ akpɔ nukplamu nywiwo le nyɔci eɖekplɔɖedo ci yí nyi “Nu Si Akpe Ðe Ƒomewo Ŋu,” ciwo yí to vayi le enyɔdrawema Nyɔ! mɛ yí ecɛyɛɔ, wotɔ wo sɔsɔ do mìwo siti ji yí ele egbe ɖewo mɛ vɔ. Ahanke video buwo gbele jw.org lɔ ji ciwo yí atɛnŋ akpedo jilawo nu woawa do Yehowa nukplamuwo ji asɔ hɛn wowo viwo. *—Elo. 2:4-6.

6. Lé vida ɖeka kpɔnɔ emɔdasɛnamɛ ci yí Yehowa habɔbɔ lɔ nakɔ yɛ koɖo ashiɛ doɔ?

⁶ Jila sugbɔ nu mɔ kpekpedonu ci Yehowa na yewo to yi habɔbɔ lɔ ji jeŋ nɔ yewo sugbɔsugbɔ. Vida ɖeka ci woyɔnɔ mɔ Joe nu mɔ: “Mìwo vi amɛtɔn lɔwo hɛnhɛn le nyɔnɔnwi lɔ mɛ defa o. Nyɛ koɖo ashinyɛ donɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowa gashiagamɛ mɔ yɛle kpedo mì nu. Eyi nyɔta alo video ɖe vanɔ do gamɛ yí xonɔ nuxu so cukaɖa ci mɛ mìle pɛɛ lɔ nu. Mìɖonɔŋ do Yehowa nu gashiagamɛ nɔ adasɛ mɔ nɔ mì.” Joe koɖo  ashiɛ kpɔɛ mɔ nyɔta koɖo video cɛwo kpekɔdo yewo viwo nu nɔ woate gogo Yehowa.

7. Nyi yí taɖo ele veviɖe mɔ jilawo ɖo aɖo kpɔwɛ nywi nɔ wowo viwoɔ? (Rɔmatɔwo 2:21)

⁷ Gɔnmɛɖose 2: Mínyi kpɔwɛ nywi nɔ míwo viwo. Ðeviwo kpɔnɔ enu ci wowo da koɖo wowo nɔwo wanɔ yí jinɔ mɔ yewoawa wowotɔ han. Nyɔnɔnwi enyi mɔ afɛn dedɛn le ajitɔ koɖo ajinɔ ɖe nu o. (Rɔm. 3:23) Ci enyi ahan can ɔ, jilawo ɖo atekpɔ yí anyi kpɔwɛ nywi nɔ wowo viwo. (Hlɛn Rɔmatɔwo 2:21.) Ci vida ɖeka xokɔ nuxu so ɖeviwo nuɔ, émɔ: “Wole shigbe shifɔn nɛ; nɔ wosɔ shifɔn do ŋɖekpokpui mɛɔ, efɔɛni.” Énu kpi mɔ: “Nɔ ɖeviɛwo kpɔɛ mɔ enu ci mìkplakɔ wo mɔ wo le wa desɔgbe koɖo ci mìwoŋtɔwo wakɔɔ, wonui ni.” Eyi taɖo nɔ mìji mɔ mìwo viwo le lɔn Yehowaɔ, ele mɔ ɖevi lɔwo ɖo ado jeshi le mì nu mɔ mìwoŋtɔwo mìluin.

8-9. Nyi èkpla so enyɔ ciwo yí Andrew koɖo Emma nu mɛɔ?

⁸ Emɔ sugbɔ li ci ji jilawo ato yí akpedo wowo viwo nu woalɔn Yehowa. Nɔviŋsu Andrew ci yí ɖo xwe 17 nu mɔ: “Danyɛ koɖo nɔnyɛ kplanɔŋ tɛgbɛɛ mɔ gbedodoɖa le veviɖe. Gbɔxwe namlanyiɔ, ŋdonɔ gbe ɖaɖa, gan danyɛ gbevadonɔ gbe ɖaɖa koɖoŋ. Mìwo da koɖo mìwo nɔ nunɔ nɔ mì mɔ: ‘Míatɛnŋ axo nuxu nɔ Yehowa gaɖekpokpuimɛ ci yí dro mí.’ Ecɛ wɛ mɔ gbedodoɖa vale veviɖe nɔŋ; ecɛyɛɔ, ŋdonɔ gbe ɖaɖa fafɛɖe yí nya mɔ Yehowa nyi Eda ci yí lɔnŋ.” Ajitɔ koɖo ajinɔwo, míɖonɔ ŋwi gashiagamɛ mɔ lɔnlɔn ci míɖo nɔ Yehowa atɛnŋ akpedo míwo viwo nu wowo can aluin.

⁹ Ecɛyɛɔ, mìasɔ Emma kpɔwɛ. Edalɔ so le axweɛ mɛ yí tashi wo ɖɛ, égbe efɛn sugbɔ ɖɛ do kɔ nɔ nɔlɔ. Emma nu mɔ: “Gaɖewomɛ vavanɔ yí ehonyɔwo sɛnnɔŋ do nɔnyɛ sugbɔ, vɔ éxonɔ nuxu nɔ mì gashiagamɛ so lé Yehowa lenɔ be nɔ yi sɛntɔwo nu. Lé enɔnɔ agbe do dasɛ mɔ ékando enyɔ ci enukɔ lɔ ji nyao. Mìwo nɔ wanɔ do enyɔ ci ekplakɔ mì ji.” Enukplamu ci yí le mɛɔ? Ajitɔ koɖo ajinɔwo atɛnŋ aɖo kpɔwɛ nywi ɖɛ nɔ wowo viwo nɔ wole nɔnɔmɛ sɛnŋsɛnŋwo mɛ can.—Gal. 6:9.

10. Hwenu hanwo yí Izraɛliviwo atɛnŋ axo nuxu nɔ wowo viwo so Yehowa nuɔ? (2 Ese Wema 6:6, 7)

¹⁰ Gɔnmɛɖose 3: Míkannɔ seŋ koɖo míwo viwo. Yehowa nu nɔ Izraɛliviwo mɔ wo le kplanɔ nu wowo viwo so ye nu. (Hlɛn 2 Ese Wema 6:6, 7.) Emɔ sugbɔ hunnɔ nɔ wo le ŋkekeɛ mɛ yí wokplanɔ nu wowo viwo yí kpenɔdo wo nu nɔ woalɔn Yehowa koɖo wowo ji pleŋ. Hwenɔnuɔ, ŋsuvihwɛ ɖe tɛnŋ kplɔ dalɔ do yi boji yí awanɔ dɔ koɖi. Nɔviɛ nyɔnushitɔ tɛnŋ le axomɛ yí akpekɔdo nɔlɔ nu yí woatɔnkɔ nuwo abi alɔn nuwo alo étɛnŋ kpedo nu le axomɛdɔ buwo wawa mɛ. Ci ajitɔ koɖo ajinɔ lɔwo wakɔ dɔ koɖo wowo viwo doju ahan ɔ, ena wokannɔ seŋ so nyɔ veviwo nu. Le kpɔwɛ mɛ, woatɛnŋ akan seŋ so enunywi ciwo Yehowa wa nu koɖo lé elekɔ bu nɔ wowo xomu lɔ do.

11. Hwenu yí vida koɖo vinɔ Kristotɔwo atɛnŋ akannɔ seŋ koɖo wowo viwo le egbɛ mɛɔ?

¹¹ Enuwo degbele gbɛ shigbe lé ele sa nɛ o. Le ju sugbɔ mɛɔ, jilawo detɛnŋ kannɔ seŋ koɖo wowo viwo le ŋkekeɛ pleŋ mɛ o. Vida koɖo vinɔwo tɛnŋ le dɔ mɛ, yí wowo viwo ale suklu. Ecɛ  wɛ mɔ jilawo ɖo aje agbla gbɔxwe akpɔ gamɛ akan seŋ koɖo wowo viwo. (Efe. 5:15, 16; Fili. 1:10) Sɛnsɛn xomumɛtɔ nyi hwenu ɖeka ci jilawo atɛnŋ asɔ kannɔ seŋ koɖo wowo viwo. Nɔviŋsu jajɛ ɖeka ci yí tɔ mɔ Alexander nu mɔ: “Danyɛ tekpɔ keke mìwanɔ sɛnsɛn xomumɛtɔ do gamɛ ci mìɖo ji. Nɔ mìɖegbɔ nukplakpla lɔɔ, mìvakannɔ seŋ so nubuwo nu.”

12. Nyi yí ɖo anɔ susu mɛ nɔ vida ɖe nɔ éwakɔ sɛnsɛn xomumɛtɔ koɖo yi xomuɔ?

¹² Nɔ vida enyi ɖe, lé àtɛnŋ awɛ nɔ sɛnsɛn xomumɛtɔ avinɔnɔ nɔ viowoɔ? Danyɔ mɔ àkpla wema yoyu ci yí nyi Se vivi nɔ agbe lɔ sɔyi mavɔ! lɔ koɖo viowo ba? Lé wowa wema cɛ do adɔ míakannɔ seŋ fafɛɖe. Ci míjinɔ mɔ yewo viwo le vo yí anunɔ enyɔ ciwo yí le ji mɛ nɔ wo nɔ yewoɔ, danyɔ mɔ sɛnsɛn xomumɛtɔ hwenu yí míavagbekɔ nyɔ nɔ ɖevi lɔwo alo adɔnkɔ to nɔ wo o. Nɔ ɖeviɛwo nu nyɔ ɖe ci yí desɔgbe koɖo Bibla gɔnmɛɖosewoɔ, míŋgbedo dɔmɛzi o. Vɔ le jɔ ji nɔ mí mɔ wonu wowo susu nɔ mí, yí mído ŋsɛn wo mɔ wo le vo axonɔ nuxu. Nɔ mínya enu ci yí wakɔ míwo viwo keŋ gbɔxwe míatɛnŋ akpedo wo nu nywiɖe.

13. Emɔ bu ciwo ji jilawo ato akpedo wowo viwo nu woate gogo Yehowaɔ?

¹³ Jilawo, míjinɔ emɔ ciwo ji míato le ŋkekeɛ mɛ akpenɔdo míwo viwo nu nɔ woate gogo Yehowa. Ŋgbenyinɔ wowo nukplakpla hwenu ɖekɛ yí míaxonɔ nuxu nɔ wo so mìwo Mawu amɛlɔntɔ lɔ nu o. Do jeshi enyɔ ci yí vinɔ ɖeka ci yí tɔ mɔ Lisa nu. Émɔ: “Mìzannɔ nuwawa ciwo yí trɔdo mì yí sɔ kplanɔ nu mìwo viwo so Yehowa nu. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ mìwo vu le munu mukɔ yí ɖeviɛwo kpɔɛ yí kokɔ nukuiɔ, mìnunɔ nɔ wo mɔ ecɛ dasɛ mɔ Yehowa nyi jijɔ Mawu, eyi taɖo ewa ŋciwo yí ana eji ajɔnɔ mì do agbeɛ mɛ.

14. Nyi yí taɖo ele veviɖe mɔ jilawo akpedo wowo viwo nu woaɖo exlɔ nywiwoɔ? (Elododo Wema 13:20)

¹⁴ Gɔnmɛɖose 4: Míkpedo míwo viwo nu nɔ woaɖo xlɔ nywiwo. Mawu Nyɔ lɔ nu  nɔ mì gbawlɛɛ mɔ, mìwo xlɔwo atɛnŋ ana mìawanɔ enunywi alo enudɔndɔn. (Hlɛn Elododo Wema 13:20.) Ajitɔ koɖo ajinɔwo, míjeshi míwo viwo xlɔwo ɖɛa? Mínɔ ju yí kan seŋ koɖo wo kpɔa? Nyi míatɛnŋ awa asɔ kpedo míwo viwo nu nɔ woaɖo xlɔ ciwo yí lɔn Yehowaɔ? (1 Kor. 15:33) Míatɛnŋ akpedo míwo viwo nu woaɖo exlɔ nywiwo, nɔ míyɔnɔ mɛ ciwo yí ɖo kacaca nywi koɖo Yehowa yí wovawanɔ edɔ ɖewo koɖo mí le axomɛ.—Eha. 119:63.

15. Nyi jilawo atɛnŋ awa asɔ kpedo wowo viwo nu woaɖo exlɔ nywiwoɔ?

¹⁵ Vida ɖeka ci yí tɔ mɔ Tony nu enu ci yí yɛ koɖo ashiɛ wa yí sɔ kpedo wowo viwo nu yí woɖo exlɔ nywiwo. Énu mɔ: “Na nɔ xwe sugbɔɔ, nyɛ koɖo ashinyɛ yɔnɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu vovovowo, mɛganxoxu koɖo ɖevihwɛwo can, va mìwo xomɛ. Wovaɖunɔ nu koɖo mì yí gbewanɔ sɛnsɛn xomumɛtɔ koɖo mì. Ecɛ na wovajeshi mɛ ciwo yí lɔn Yehowa yí sinkɔ koɖo jijɔ. Ekán lɔ mɛ hamɛwo jikpɔtɔwo, eŋɛnywidratɔ ejugodutɔwo koɖo nɔvi buwo vanɔ mìwo xweɛ mɛ. Mìwo viwo kpla nu sugbɔ so enu ci mɛ mɛ cɛwo to le agbe mɛ koɖo lé wowakɔ dɔ sɛnsinɖe le Yehowa sɛnsɛn lɔ mɛ. Enu cɛwo pleŋ kpedo mìwo viwo nu wote gogo Yehowa.” Ajitɔ koɖo ajinɔwo, míɖui koŋ yí akpedo míwo viwo nu nɔ woadonɔ ha nywiwo.

16. Nɔ mítekpɔ nɔ míwo viwo keke vɔ yí ɖeka yɛ gbe mɔ yedasɛn Yehowa ɖe, lé míawɛɔ?

¹⁶ Vɔ nɔ mítekpɔ nɔ míwo viwo keke vɔ yí ɖeka yɛ gbe mɔ yedasɛn Yehowa ɖe? Nɔ evajɔ ahan ɔ, míŋgbe mɔ yewo yí wa afɛn yí hin o. Yehowa na vovo mɛɖekamɛɖeka nɔ asɔ gbeta asin alo dasin o, míwo viwo can ɖo vovo ŋtɔ́. Nɔ míwo vi ɖe sɔ gbeta mɔ yeaso gbeɖe Yehowa ɖɛɔ, míŋgbemɔ yewoje agbla gbali o, míkpɔkɔ emɔ mɔ gbeɖekaɔ, yɛagbetrɔ gbɔ. Míkpɔtɔ aɖonɔ ŋwi evi bubu labalu lɔ. (Luiki 15:11-19, 22-24) Ðayɛvi lɔ wa nudɔndɔnwo sugbɔ, vɔ le vɔvɔnuɔ, éɖo yiɖeki mɛ yí trɔ gbɔ. Mɛɖewo tɛnŋ  mɔ: “Labalu yí nyi cɛ yɛ. Vɔ anyi vi yɛ atɛnŋ atrɔ gbɔ va Yehowa gbɔa?” Ɛɛ, ágbɔ dru! Enu cɛ han yí jɔ do ɖayɛvi ɖeka ci yí tɔ mɔ Elie ji.

17. Lé enu ci yí jɔ do Elie ji do ŋsɛn eo doɔ?

¹⁷ Elie nu so yi jilawo nu mɔ: “Wowa ci ji wokpe yí kpedo ŋnu nɔ malɔn Yehowa koɖo yi Nyɔ, Bibla lɔ. Vɔ ci ŋvaɖo xwe 15 han ɔ, ŋtɔ eto sɛnsɛn.” Elie vatɔ agbeve nɔnɔ, yí ci dalɔ koɖo nɔlɔ teteɛkpɔ ni nɔ ate gogo Yehowa can ɔ, égbe. Éso le axomɛ yí vatɔ agbe dɔndɔn nɔnɔ. Ci ele nɛnɛ can ɔ, gaɖewomɛɔ, ékannɔ seŋ so Bibla mɛ nyɔwo nu nɔ yi xlɔ ɖeka. Elie mɔ: “Nɔ ŋxokɔ nuxu nɔ anyi xlɔ lɔ so Yehowa nuɔ, ŋgbebunɔ tamɛ kpɔ so Yehowa nu doji. Viviviɔ, Bibla mɛ nyɔnɔnwi ci anyi jilawo do do anyi ji mɛ sa vatɔ shinshin.” Le yiyimɛɔ, Elie trɔ gbɔ va nyɔnɔnwiɛ mɛ. * Kpɔ lé eji ajɔ dalɔ koɖo nɔlɔ do mɔ yewotekpɔ yí kplɛ so vihwɛ mɛ mɔ yi le lɔn Yehowa ɖa!—2 Tim. 3:14, 15.

18. Lé èkpɔnɔ jila ciwo yí donɔ gbla sɛnsinɖe yí kpenɔdo wowo viwo nu nɔ woalɔn Yehowa doɔ?

¹⁸ Ajitɔ koɖo ajinɔwo, edɔ vevi ŋtɔteŋ yí Yehowa ɖo nɔ mí ci emɔ míwo le hɛn míwo viwo nɔ woavanyi ye sɛntɔwo. (Eha. 78:4-6) Vɔ edɔ cɛ defa loo! Eyi taɖo mìkanfukɔ mí nɔ agbla ciwo pleŋ míjejeɛ yí sɔ kpekɔdo míwo viwo nu. Nɔ míkpɔtɔ wakɔ ci ji míkpe yí kpekɔdo míwo viwo nu nɔ woalɔn Yehowa yí ase tonu niɔ, míatɛnŋ akando ji mɔ mìwo Da amɛlɔntɔ ci yí le jeŋkwi mɛ akpɔ jijɔ do yewo nu.—Efe. 6:4.