1-2. Susu ŋkɔtɔ ci yí taɖo nyɔ ciwo yí le Enyɔdasɛ wema mɛ kan mìɔ?

 MƐÐE sɔ yi fotowo nɔ eo mɔ eo le kpɔ kpɔa? Ci èglokɔ foto lɔwo kpɔɔ, èkpɔkɔ amɛ sugbɔ ciwo dejeshi ɖɛ o. Vɔ ci èvaje foto ɖeka yɛ jiɔ, èci ji siinɖe. Nyi yí taɖoɔ? Ðo èle foto lɔ yɛ mɛ. Ci èkpɔkɔ foto lɔɔ, ètekpɔ yí ɖo ŋwi hwenu koɖo fini yí mìsui le. Ecɛyɛɔ, èvatɔ mɛɖekamɛɖeka gloglo kpɔ le foto lɔ mɛ yí tekpɔ yí jejeɛshi wo ɖɛ. Foto cɛ yɛ le veviɖe nɔ eo le foto lɔwo mɛ.

² Enyɔdasɛ wema lɔ le shigbe foto ŋtɔ́ hannɛ. Nyi yí taɖoɔ? Susu amɛve ɖekawo ŋci yɔ. Ŋkɔtɔ: Mìwo yí woŋwlɛ Enyɔdasɛ wema lɔ nɔ. Kpukpui ŋkɔtɔ yitɔ nu mɔ: “[Enyɔdasɛ] Yesutɔwo ke. Mawu na enu hunnɔwo Yesu nɔ a dasɛ enu ci yí ɖo a va jɔ kakayɛ nɔ Yi dɔkplaviwo.” (Enyɔ. 1:1) Taɖo, mìwo Yehowa sɛntɔwo yí woŋwlɛ wema cɛ nɔ, denyi amowo pleŋ yɔ o. Enyɔnuɖɛ ciwo yí le wema vevi cɛ mɛ jɔkɔ le egbɛ mɛ yí ci mìnyi Mawu mɛwoɔ, dekpaca mì mɔ mìwakɔ ɖe le mɛ o. Eyi taɖo mìatɛnŋ anu le kpɔwɛnyɔnunu mɛ mɔ mìwo can mìle “foto lɔ mɛ.”

3-4. Hwenu yí enyɔnuɖɛ ciwo yí le Enyɔdasɛ wema lɔ mɛ tɔ jɔjɔɔ, yí nyi mìɖo aji mɔ mìawaɔ?

³ Susu amɛvetɔ lɔ kudo hwenu yí enyɔnuɖɛ ciwo yí le Enyɔdasɛ wema mɛ avamɛ do. Apotru Ʒan nu hwenu yí  enyɔnuɖɛ lɔwo avamɛ ci enu mɔ: ‘Gbɔngbɔn lɔ kplɔ ŋ yi Axwetɔ ŋkeke lɔ mɛ.’ (Enyɔ. 1:10) Ekpɔtɔ sugbɔ gbɔxwe yí “Axwetɔ ŋkeke lɔ” avaɖo hwenu yí Ʒan ŋwlɛkɔ nyɔ cɛwo le exwe 96 K.H. mɛ. (Mt. 25:14, 19; Luiki 19:12) Vɔ sɔ koɖo Bibla nyɔnuɖɛɔ, “Axwetɔ ŋkeke lɔ” tɔ ji le exwe 1914 mɛ hwenu yí woɖo Yesu Efyɔ le jeŋkwi mɛ. So xwenɔxweɔ, enyɔnuɖɛ ciwo yí le Enyɔdasɛ wema mɛ yí kan Mawu mɛwo tɔ jɔjɔ. Edasɛ mɔ, mìle agbe le “Axwetɔ ŋkeke lɔ” mɛ!

⁴ Ci mìle agbe le hwenu vevi cɛ mɛɔ, mìdeɖo asɔ enyɔ ciwo yí le Enyɔdasɛ 1:3 mɛ mu munu ɖeeɖe o. Kpukpui cɛ mɔ: “Amɛ ci yí a hlɛn nyɔ ciwo yí le eŋɛdwi Mawutɔ lɔ mɛ ɔ, á xɔ shicu. Amɛ ciwo yí se eŋɛdwi lɔ yí wa do enyɔ ciwo yí wo ŋwlɛ ji ɔ, wo a xɔ shicu. Gamɛ lɔ gogo.” Mìɖo ‘ahlɛnnɔ,’ agbesenɔ “eŋɛdwi Mawutɔ lɔ” yí ‘awanɔ do’ ji. Nyɔ ciwo ji mìɖo awanɔ doɔ?

5. Lé Enyɔdasɛ wema lɔ na yí mìkpɔɛ mɔ mìɖo awɛ keke nɔ mìwo sɛnsɛn ajɔnɔ ji nɔ Yehowaɔ?

⁵ So eta ŋkɔtɔ mɛ nɔ Enyɔdasɛ wemaɔ, mìkpla mɔ, Yesu nya enu ciwo pleŋ jɔkɔ le hamɛwo mɛ. (Enyɔ. 1:12-16, 20; 2:1) Enyɔ ciwo yí enu ɖaɖa hamɛ amadrɛ ciwo yí le Asie kanmɛ dasɛ mɔ, Yesu nya enu ciwo yí jɔjɔ le hamɛ lɔwo mɛ. Enyɔ ciwo yí enu kpedo exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo nu, nɔ woakpɔɛ mɔ yewo sɛnsɛn jɔkɔ ji nɔ Yehowa ma. Vɔ nyɔ ciwo enu nɔ wo kan Mawu mɛwo pleŋ le egbɛ mɛ can. Enukplamu ci yí le mɛ nɔ mìɔ? Nɔ mìwo koɖo Yehowa gblamɛ nyɔ alo denyɔɔ, mìwo Xwetɔ Yesu Kristo nyanɔ. Ðo eyi kplɔkɔ mì yí gbeglɔnkɔ ta nɔ mì, yí yi ŋkuvi le mìwo ɖekaɖeka ji. Énya enu ci mìɖo awa nɔ mìwo koɖo Yehowa gblamɛ akpɔtɔ avivikɔ. Enyɔ ci enu ci ji mìɖo awa do le egbɛ mɛɔ?

6. (a) Cukaɖa ci yí le Efezi hamɛ lɔ nu ci yí Yesu nu do Enyɔdasɛ 2:3, 4 mɛɔ? (b) Nukplamu ci yí le mɛ nɔ mìɔ?

⁶ Hlɛn Enyɔdasɛ 2:3, 4. Mìdeɖo atashi lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Yehowa le tɔtɔmɛ o. Enyɔ ciwo yí Yesu nu nɔ hamɛ ci yí le Efezi dasɛ mɔ wodo ji yí kpɔtɔ yí sɛnkɔ Yehowa, ci wotokɔ cukaɖawo mɛ can. Ci ele ahan can ɔ, lɔnlɔn ci woɖo nɔ Mawu le tɔtɔmɛ degbele wo shi o. Woɖo atekpɔ nɔ lɔnlɔn ŋtɔ́ atrɔ gbɔ. Nɔ denyi ahan ɔ, wowo sɛnsɛn dagbekpenɔ Yehowa o. Le egbɛ mɛ can ɔ, denyi ejidodo le cukaɖawo mɛ kpoŋ yí nyi nyɔ lɔ o, susu nywiwo ŋci taɖo mìɖo adonɔ ji. Denyi enu ci yí mìwakɔ ɖekɛ yí jɔnɔ ji nɔ mìwo Mawu o, vɔ enu ci yí taɖo mìwɛkɔ can nɔnɔ veviɖe ni. Mawu jinɔ mɔ lɔnlɔn gangan ci mìɖo nɔ ye koɖo enujeŋnamɛ mìwo tɔ yí adɔ yí mìasɛnnɔ ye.—Elo. 16:2; Maki 12:29, 30.

7. (a) Shigbe lé Enyɔdasɛ 3:1-3 dasɛ yi nɛ ɖe, cukaɖa ci yí Yesu kpɔ le Sadisi hamɛ lɔ nuɔ? (b) Nyi mìɖo awaɔ?

⁷ Hlɛn Enyɔdasɛ 3:1-3. Mìɖo akpɔtɔ anɔnɔ zanŋte. Cukaɖa buwo yí Yesu kpɔ le Sadisi hamɛ lɔ nu. Wosɛn Mawu vayi nywiɖe, vɔ ecɛyɛɔ, wodɔn alɔn le gbɔngbɔn mɛ. Eyi taɖo Yesu nu nɔ wo mɔ wo le “fɔn jete!” Nukplamu ci yí le amɛkanxlenyɔ cɛ mɛ nɔ mìɔ? Ele mɛ mɔ, Yehowa daŋlɔ be edɔ ciwo mìwa ni o. (Ebre. 6:10) Vɔ mìdamɔ ci mìsin nywiɖe vayi vɔɔ, degbeʒan mɔ mìado gbla ɖe o. Nɔ ŋɖewo na mìdetɛnŋ gbewakɔ sugbɔ nɔ Yehowa shigbe sa nɛ can ɔ,  mìɖo atekpɔ ajekɔ agbla “le Mawu dɔwawawo mɛ” yí akpɔtɔ anɔ zanŋte keke aje vɔvɔnu.—1 Kor. 15:58; Mt. 24:13; Maki 13:33.

8. Nyi mìakpla so nyɔ ciwo yí Yesu nu nɔ nɔvi ciwo yí le Laodise hamɛ lɔ mɛ le Enyɔdasɛ 3:15-17 mɛɔ?

⁸ Hlɛn Enyɔdasɛ 3:15-17. Mìɖo asɔ ezolelanmɛ yí asɛn Yehowa koɖo mìwo jiwo pleŋ. Nyɔ ci Yesu nu nɔ Laodise hamɛ lɔ dasɛ mɔ cukaɖa bu yí le yɛ nu. ‘Wogblɔ’ le Yehowa sɛnsɛn mɛ. Ci wodesɛnkɔ Mawu koɖo ezoɔ, eyi dɔ yí Yesu nu nɔ wo mɔ wonyi “amɛmakpɔjijɔ [koɖo] amɛnuwaŋshishi.” Woɖo agbetrɔ atɔ Yehowa sɛnsɛn koɖo ezolelanmɛ. (Enyɔ. 3:19) Nukplamu ci yí le mɛ nɔ mìɔ? Nɔ mìkpɔ mɔ ezo ci yí le mì mɛ mìsɔ sɛnkɔ Yehowa ɖiɖiɔ, mìɖo atrin do keŋ ana enunywi ciwo pleŋ Yehowa koɖo yi habɔbɔ lɔ nakɔ mì ajeŋ nɔ mì. (Enyɔ. 3:18) Mìdeɖo akplɔ gbɛmɛnuwo do yí amɔ mìavoŋ kakacɛ keŋ asɔ Yehowa sɛnsɛn ɖo texwe amɛvetɔ gbeɖe o.

9. Shigbe lé Yesu nu nɔ Kristotɔ ciwo yí le Pɛgamu koɖo Tiati nɛ ɖe, afɔku ci mìɖo aze nɔɔ?

⁹ Mìɖo agbe xɔsegbetɔwo nukplakpla. Yesu gbe nyɔ nɔ nɔvi ɖewo ciwo yí le Pɛgamu ɖo wohɛnkɔ mama va hamɛ lɔ mɛ. (Enyɔ. 2:14-16) Ékanfu mɛ ciwo yí le Tiati hamɛ lɔ mɛ nɔ ci wogbe “Satana jimɛnu wlawlawo,” yí do ŋsɛn wo mɔ wo le lé nyɔnɔnwi lɔ gogwiɖe. (Enyɔ. 2:24-26) Kristotɔ ciwo yí gbɔjɔ le hamɛ ŋtɔ́wo mɛ yí kplɔ ŋsukankan nukplakplawo do, ɖo atrɔ ji mɛ. Nyi mìwo can mìɖo awaɔ? Mìɖo agbe nukplakpla ɖekpokpui ci yí desɔgbe koɖo Yehowa susu o. Xɔsegbetɔwo tɛnŋ wakɔ nu “shigbe wo nyi Mawu dɔwavi” hannɛ. Vɔ wowo nuwanawo danasɛ “mɔ wo de nyi Mawu dɔwavi nyɔnɔnwitɔ o.” (2 Tim. 3:5) Nɔ mìkplanɔ Mawu Nyɔ lɔ nywiɖeɔ, anɔ fafɛɖe nɔ mì mɔ mìado jeshi ŋsunukplakplawo yí agbe wo.—2 Tim. 3:14-17; Ʒuda 3, 4.

10. Nubu ci mìagbekpla so nyɔ ciwo Yesu nu nɔ hamɛ ciwo yí le Pɛgamu koɖo Tiati mɛɔ?

¹⁰ Mìdeɖo awa alo aɖe emɔ nɔ gbɔdɔndɔn masɔkoɖosenu ɖekpokpui o. Cukaɖa bu gbele nɔvi ciwo yí le Pɛgamu koɖo Tiati nu. Yesu do hwɛ mɛɖewo ciwo yí wakɔ gbɔdɔndɔn masɔkoɖosenu le hamɛ amɛve cɛwo mɛ. (Enyɔ. 2:14, 20) Nyi mìakpla so mɛɔ? Nɔ mìsɛnkɔ Yehowa so exwe sugbɔ ke yí xɔ edɔ  sugbɔwo le hamɛ lɔ mɛ can ɔ, de eyi taɖo nɔ mìwa gbɔdɔndɔn masɔkoɖosenu ɖeɔ, Yehowa aŋwla ŋkuvi do ji o. (1 Sam. 15:22; 1 Piɛ 2:16) Yehowa ji mɔ mìwo le kpɔtɔ awakɔ do agbenywinɔnɔse kɔyiji yetɔwo ji, nɔ xexe lɔ wanawo gbenyinakɔ doji ɖeeɖe can.—Efe. 6:11-13.

11. Keke vaɖo lɛɛ ɖe, nyi mìkplaɔ? (Kpɔ dakavi ci yí nyi “ Nukplamu ciwo yí le mɛ nɔ mì gbɛ.”)

¹¹ Keke vaɖo lɛɛ yɛ ɖe, nyi mìkplaɔ? Mìkpɔɛ mɔ mìɖo awɛ keke nɔ mìwo sɛnsɛn ajɔnɔ ji nɔ Yehowa. Nɔ mìwakɔ ŋɖe ci yí adɔ mìwo sɛnsɛn dagbekpe nɔ Yehowaɔ, ele mɔ mìawa trɔtrɔ zeɖeka le afɔdumɛ. (Enyɔ. 2:5, 16; 3:3, 16) Vɔ Yesu gbenu enyɔ vevi bu nɔ hamɛ lɔwo. Enyɔ ci enu nɔ woɔ?

12. Nyi mìatɛnŋ akpla so nyɔ ciwo Yesu nu nɔ nɔvi ciwo yí le Smina koɖo Filadɛlfi mɛɔ? (Enyɔdasɛ 2:10)

¹² Ecɛyɛ mìakpɔ enyɔ ciwo Yesu nu nɔ Smina koɖo Filadɛlfi hamɛwo. Énu nɔ Kristotɔ ciwo yí le nɔ mɔ woŋgbevɔn nɔ yumɛcici o, ɖo Yehowa acu shi nɔ wo nɔ wokpɔtɔ yí le gbeji ni. (Hlɛn Enyɔdasɛ 2:10; 3:10) Nukplamu ci yí le mɛ nɔ mì gbɛɔ? Mìɖo akpɔkɔ emɔ nɔ yumɛcici keŋ ale gbesɔsɔ ado ji. (Mt. 24:9, 13; 2 Kor. 12:10) Nyi yí taɖo nyɔ cɛwo le veviɖeɔ?

13-14. Ci nyɔ ciwo yí le Enyɔdasɛ eta 12 mɛ vamɛ ɖe, nyi yí jɔ do Mawu mɛwo jiɔ?

¹³ Enyɔdasɛ wema lɔ nu nɔ mì mɔ le “Axwetɔ ŋkeke lɔ” mɛɔ, woaci yumɛ nɔ Mawu mɛwo. “Axwetɔ ŋkeke lɔ” mɛ yí mìle gbɛ. Enyɔdasɛ eta 12 nu nɔ mì mɔ ci woɖo Yesu efyɔ nɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ zeɖeka kaka le jeŋkwi mɛɔ, ahwa ɖeka jɔ. Eyi Mishɛli koɖo yi hwakɔnwo wa ahwa kpe Satana koɖo gbɔngbɔn vɔnwo. Yesu Kristo woyɔnɔ mɔ Mishɛli le jeŋkwi mɛ. (Enyɔ. 12:7, 8) Yesu ɖu Mawu ketɔnɔ cɛwo ji yí nya wo ɖaɖa nyigban ji. Ecɛ hɛn efunkpekpe gangan va agbetɔwo ji. (Enyɔ. 12:9, 12) Ci ele ahan ɖe, nyi yí jɔ do Mawu mɛwo jiɔ?

¹⁴ Enyɔdasɛ wema lɔ nu lé Satana wa nu do. So hwenɔnuɔ, datɛnŋ agbeyi jeŋkwi mɛ o. Eyi ema hɛn keŋ yí ɖe yi dɔmɛzi do amɛshiaminɔ ciwo yí kpɔtɔ le nyigban ji ji. Ðo wowo yí le dumɛ nɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ le nyigban ji yí wodɔ wo mɔ wo le ɖe kunu so “nyɔnɔnwi” ci yí kudo Yesu nu. (Enyɔ. 12:17; 2 Kor. 5:20; Efe. 6:19, 20) Lé nyɔnuɖɛ cɛ vamɛ doɔ?

15. Miwo yí le dumɛ nɔ “ɖashifuɖutɔ amɛve” ciwo nyɔ wonu le Enyɔdasɛ eta 11 mɛɔ, yí nyi yí jɔ do wo jiɔ?

¹⁵ Satana na yi Mawu ketɔnɔwo ci  yumɛ nɔ Kristotɔ amɛshiaminɔ ciwo yí le ŋkɔ nɔ Fyɔɖuxu ŋɛnywidradradɔ lɔ. Mɛ cɛwo yí le dumɛ nɔ “ɖashifuɖutɔ amɛve” ci nyɔ yí Enyɔdasɛ wema nu mɔ wowu wo. * (Enyɔ. 11:3, 7-11) Le exwe 1918 mɛɔ, wolé nɔviŋsu amɛnyi ciwo yí le ŋkɔ nɔ habɔbɔ lɔ yí kan ŋsu do nu nɔ wo, do hwɛ wo yí kan exwe sugbɔ nɔ wo mɔ woawa le gakpa mɛ. Le agbetɔwo nukpɔkpɔ mɛɔ, ewa shigbe mɔ edɔ ciwo amɛshiaminɔ cɛwo wakɔ ɖo te hannɛ.

16. Enumaɖoŋdonu ci yí jɔ le exwe 1919 mɛɔ, vɔ nyi yí Satana gbekpɔtɔ wakɔ so hwenɔnuɔ?

¹⁶ Enyɔnuɖɛ ci yí le Enyɔdasɛ wema eta 11 lɔ mɛ gbenu mɔ le hwenu kleŋ ɖe goduɔ, “ɖashifuɖutɔ amɛve” lɔwo agbefɔn. Enyɔnuɖɛ cɛ vamɛ ɖo ci wolé nɔvi cɛwo do gakpa mɛ desun exwe ɖekaɔ, enujiŋ ɖeka jɔ. Le mars 1919 mɛɔ, woɖe nɔvi amɛshiaminɔ cɛwo ti le gakpa mɛ yí dejinjin o, womɔ ehwɛ jo wo pleŋpleŋ. Ci wojo wo kakaɔ, wogbetɔ Fyɔɖuxu ŋɛnywidradradɔ lɔ ji. Vɔ Satana demi yumɛ cici nɔ Mawu mɛwo o. So hwenɔnuɔ, Satana cikɔ yumɛ nɔ Mawu mɛwo pleŋ. Yumɛcici lɔ le shigbe “etɔsasa” ci yí alé Mawu mɛwo mi hannɛ. (Enyɔ. 12:15) Eyi taɖo mì pleŋ mìʒan “jigbɔnɖɛ koɖo xɔse.”—Enyɔ. 13:10.

17. Ci Satana ciciɛ yumɛ nɔ Mawu mɛwo can ɖe, kpekpedonu maɖoŋdonu ci woxɔɔ?

¹⁷ Enyɔdasɛ eta 12 nu ɖɛ mɔ Mawu mɛwo axɔ kpekpedonu so texwe maɖoŋdonu ɖeka. Ale shigbe mɔ “nyigban” yí ke nu yí mi yumɛcici “tɔsasa” lɔ hannɛ. (Enyɔ. 12:16) Enu cɛ pɛɛ yí jɔ. Hweɖewonuɔ, totomɛ ɖewo le Satana xexe lɔ mɛ shigbe kojoɖotɔwo nɛ vaxɔnɔ nɔ Mawu mɛwo. Ejɔ zenɛniɖe yí woɖu ji le kojoɖoɖonyɔwo mɛ. Ecɛ na yí wokpɔ vovo kankin. Lé wozan vovokpɔkpɔ lɔ doɔ? Wozan vovo ŋtɔ́ lɔ nywiɖe yí sɔ wa edɔ ci yí Yehowa ɖo nɔ wo. (1 Kor. 16:9) Edɔ ci Yehowa dɔ woɔ?

18. Nyi yí nyi mìwo dɔ vevitɔ le ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛ cɛwo mɛɔ?

¹⁸ Yesu nu ɖɛ mɔ ye mɛwo adra “Mawu fyɔju ŋɛnywi lɔ” le xexeɛ pleŋ mɛ gbɔxwe vɔvɔnu lɔ aɖo. (Mt. 24:14) Mawudɔla  ɖeka alo sugbɔ kpenɔdo wo nu le edɔ cɛ wawa mɛ. Eyi Enyɔdasɛ wema lɔ nu ɖɛ ci emɔ dɔdɔla ɖeka “ɖo Eŋɛnywi Mavɔmavɔ yí a dra nɔ amɛwo le nyigban ji. Á drɛ nɔ jukɔn ɖeshaɖe, akɔta ɖeshaɖe, egbedodo ɖeshaɖe koɖo eju ɖeshaɖe.”—Enyɔ. 14:6.

19. Eŋɛdu bu ci mɛ ciwo yí lɔn Yehowa ɖo adraɔ?

¹⁹ Denyi Fyɔɖuxu ŋɛnywi lɔ ɖekɛ yí Mawu mɛwo ɖo ado o. Enyɔdasɛ eta 8 yi 10 dre mawudɔla ɖekawo yí wole edɔ ɖeka wakɔ. Ele mɔ Mawu mɛwo akpedo wo nu le edɔ cɛ wawa mɛ hɛnnɛ. Mawudɔla cɛwo nunuɔ cukaɖa sɛnŋsɛnŋ ciwo yí ava mɛ ciwo yí gbe Mawu Fyɔɖuxu lɔ ji. Eyi taɖo Yehowa Kunuɖetɔwo dradra ŋɛdu ci yí wosɔ sɔ koɖo “ekejaja koɖo ezo.” Ŋɛdu cɛ xo nuxu so kojoɖoɖo ciwo Mawu ahɛn va Satana xexe vwin lɔ pleŋ ji. (Enyɔ. 8:7, 13) Amowo ɖo anya mɔ vɔvɔnu lɔ gogo keŋ awa trɔtrɔwo le wowo gbe mɛ yí agan le Yehowa dɔmɛzi ŋkeke lɔ ji. (Zef. 2:2, 3) Vɔ ŋɛdu cɛ sese dejɔnɔ ji nɔ amowo o. Eyi taɖo mìɖo agbedɔn gbɔxwe adrɛ nɔ wo. Le efunkpekpe gangan lɔ mɛɔ, kojoɖoɖo ŋɛdu kpɛtɛ lɔ sese ave amowo han.—Enyɔ. 16:21.

20. Nyi mìakpɔ le nyɔta amɛve ciwo yí gbɔgbɔ mɛɔ?

²⁰ Ele veviɖe mɔ mìawa do “ŋɛdwi Mawutɔ lɔ” ji, ɖo nyɔ ciwo wonu le Enyɔdasɛ wema lɔ mɛ yí wojɔjɔ le egbɛ mɛ kan mì. (Enyɔ. 1:3) Vɔ nyi yí akpedo mì nu mìakpɔtɔ ado ji le yumɛcici mɛ yí akpɔtɔ adradra ŋɛdu cɛwo koɖo dɔngbegbeɔ? Enu amɛve ado ŋsɛn mì. Ŋkɔtɔ, enyɔ ci Enyɔdasɛ wema lɔ nu so Mawu ketɔnɔwo nu. Enu amɛvetɔ lɔ yí nyi shicu ciwo mìaxɔ nɔ mìkpɔtɔ yí nɔ gbeji. Mìaxo nuxu so wo nu le nyɔta amɛve ciwo yí kplɔɛdo mɛ.