1. Nyi Enyɔdasɛ wema lɔ nu so Mawu mɛwo nuɔ?

 ENYƆDASƐ wema lɔ nu mɔ, Mawu Fyɔɖuxu lɔ kpakpa acɛ le jeŋkwi mɛ yí wonya Satana si le nɔ. (Enyɔ. 12:1-9) Ecɛ na yí fafa le jeŋkwi mɛ, vɔ ehɛn cukaɖa vɛ nɔ mìwo. Nyi yí taɖoɔ? Ðo Satana le dɔmɛzi ji yí eɖekɔ yi dɔmɛzi lɔ do Yehowa sɛntɔ egbejinɔtɔ ciwo yí le nyigban ji nu.—Enyɔ. 12:12, 15, 17.

2. Nyi yí akpedo mì nu mìakpɔtɔ anɔ gbejiɔ?

² Nyi yí akpedo mì nu mìakpɔtɔ anɔ gbeji ci Satana cikɔ yumɛ nɔ mì can ɔ? (Enyɔ. 13:10) Ŋɖeka ci yí akpedo mì nu yí nyi mɔ, mìanya enu ci yí ajɔ le sɔ mɛ. Le Enyɔdasɛ wema lɔ mɛɔ, apotru Ʒan xo nuxu so nyɔna ɖewo ciwo mìakpɔ le majinjinɖe mɛ yɛ nu. Nyɔna ɖeka yí nyi mɔ, woagu Mawu ketɔnɔwo si. Ecɛyɛɔ, mìakpɔ lé Enyɔdasɛ wema lɔ dre ketɔnɔ lɔwo do koɖo enu ci yí ajɔ do wo ji.

3. Nyiwo yí Enyɔdasɛ wema lɔ zan yí sɔ dre ŋɖewo mɛɔ?

³ Kpukpui ŋkɔtɔ nɔ Enyɔdasɛ wema lɔ na mìnya mɔ wozan ‘enudredonunuwo’ le wema cɛ mɛ. (Enyɔ. 1:1) Wosɔ Mawu ketɔnɔwo dre do elan wadan ɖewo nu. Le kpɔwɛ mɛ, Ʒan kpɔ “elan ɖeka tótóɔ le axu lɔ mɛ. Elan lɔ mi ezo amɛ́wo. É ɖo eta amadrɛ.” (Enyɔ. 13:1) Yí goduɔ, ékpɔ “elan bu tótóɔ le nyigban mɛ.” Elan wadan cɛ xonɔ nuxu shigbe edan gangan nɛ, ena yí “ezo tónɔ so jeŋkwi mɛ.” (Enyɔ. 13:11-13) Égbevakpɔ elan wadan bu ci yí nyi “elan jin ɖeka,” yí nyɔnu asuwatɔ ɖeka le ji. Elan wadan amɛtɔn cɛwo nyi ketɔnɔ ciwo yí fɔn gu do Yehowa koɖo yi Fyɔɖuxu lɔ ji so xwe nɛniɖe ke. Eyi  taɖo ele veviɖe mɔ mìajeshi wo ɖɛ.—Enyɔ. 17:1, 3.

4-5. Lé enyɔ ciwo yí le Daniɛli 7:15-17 mɛ kpedo mì nu mìmɔŋje enudredonunu lɔwo mɛ doɔ?

⁴ Gbɔxwe mìanya mɛ ciwo yí ketɔnɔ lɔwo nyiɔ, ele mɔ mìanya miwo yí elan wadan lɔwo koɖo nyɔnu asuwatɔ lɔ le dumɛ nɔ. Nɔ mìase mɛɔ, mìatashi Bibla ŋtɔ nɔ adre mɛ nɔ mì. Bibla wema buwo ɖe gɔnmɛ nɔ enudredonunu sugbɔtɔ ciwo yí le Enyɔdasɛ wema lɔ mɛ ɖɛ sa. Le kpɔwɛ mɛ, enyɔnuɖɛtɔ Daniɛli ku drɔ ɖeka yí kpɔ ‘elan gan amɛnɛ yí woto le axu mɛ.’ (Dan. 7:1-3) Daniɛli nu enu ci wole dumɛ nɔ. Elan gan amɛnɛ lɔwo le dumɛ nɔ ‘efyɔ’ alo acɛkpakpa amɛnɛ. (Hlɛn Daniɛli 7:15-17.) Enumɛɖeɖe cɛ kpedo mì nu mìmɔŋje mɛ mɔ, elan wadan ciwo nu Enyɔdasɛ wema lɔ xo nuxu so can le dumɛ nɔ acɛkpakpawo.

⁵ Ecɛyɛɔ, mìagbeje enudredonunu ɖewo mɛ le Enyɔdasɛ wema lɔ mɛ. Ecɛ wawa ana mìakpɔ lé Bibla akpedo mì nu mìamɔŋje enudredonunu lɔwo mɛ. Mìatɔ ji koɖo gbemɛlan wadan vovovo lɔwo. Doŋkɔɔ, mìakpɔ mɛ ciwo yí wole dumɛ nɔ. Le yi goduɔ, mìakpɔ enu ci yí ajɔ do elan wadan cɛwo ji. Le vɔvɔnuɔ, mìakpɔ enukplamu ci yí le mɛ nɔ mì.

6. Nyi yí gbemɛlan wadan tadrɛnɔ ci nu yí Enyɔdasɛ 13:1-4 xo nuxu so le dumɛ nɔɔ?

⁶ Nyi gbemɛlan wadan tadrɛnɔ lɔ le dumɛ nɔɔ? (Hlɛn Enyɔdasɛ 13:1-4.) Mìkpɔ mɔ gbemɛlan cɛ ɖyi shilan alo ekpɔ, vɔ éɖo usi fɔwo, yi glan le shigbe janŋtan glan nɛ yí emi zo amɛwo. Elan wadan amɛnɛ ciwo nu woxo nuxu so le Daniɛli ta 7 mɛ can ɖo nɔnɔmɛ cɛwo. Vɔ le lɛɔ, elan wadan ci nu yí Enyɔdasɛ wema lɔ xokɔ nuxu so lɔ ɖekɛ yí ɖo nɔnɔmɛ cɛwo pleŋ doju. Gbemɛlan wadan cɛ dele dumɛ nɔ acɛkpakpa kuɖeka kpaŋ o. Ʒan nu mɔ gbemɛlan wadan cɛ kpakpa acɛ do “akɔta ɖeka ɖeka ji, jukɔn ɖeka ɖeka ji, egbedodo ɖeka ɖeka ji, koɖo eju ɖeka ɖeka ji.” Eyi taɖo datɛnŋ anyi acɛkpakpa kuɖeka o. (Enyɔ. 13:7) Edasɛ mɔ gbemɛlan wadan cɛ le dumɛ nɔ politiki ŋsɛnwo pleŋ ciwo yí kpakpa cɛ do agbetɔwo ji keke vaje egbɛ. *—Ŋun. 8:9.

7. Nyi yí eta ɖekaɖeka nɔ elan wadan lɔ le dumɛ nɔɔ?

⁷ Nyi yí eta ɖekaɖeka nɔ elan wadan lɔ le dumɛ nɔɔ? Enyɔdasɛ ta 17 tɔ kpedo mì nu mìkpɔ ɖoŋci lɔ, ɖo eyi dre nɔnɔmɛtata nɔ elan wadan ci nu Enyɔdasɛ ta 13 lɔ xo nuxu so. Le Enyɔdasɛ 17:10 mɛɔ, mìhlɛn mɔ: “[Efyɔ amadrɛ yí li]. Amɛ amatɔn ku le efyɔ lɔwo mɛ vɔ. Efyɔ lɔwo domɛtɔ ɖeka le agbe evyɛ, yi efyɔ docwitɔ lɔ gbɔgbɔ. Nɔ́ é va ɔ, á xɔ azan kpwiɖe.” Le politiki ŋsɛn ciwo pleŋ Satana zan mɛɔ, amadrɛ le wo mɛ shigbe “eta” hannɛ ɖo woɖo ŋsɛn sugbɔ. Xexe mɛ cɛkpakpa cɛwo kpɔ ŋsɛn do Mawu mɛwo ji sugbɔ. Le apotru Ʒan hwenuɔ, amatɔn kpa acɛ le wo mɛ vayi vɔ. Wowo yí nyi: Eʒipti, Asiri, Babiloni, Mɛdo-Pɛsi, koɖo Grɛki. Amadɛntɔ lɔ ci yí nyi Rɔma yí kpakpa acɛ hwenu wodadasɛ ŋtegan lɔ nɔ Ʒan. Vɔ ci yí nyi amadrɛtɔ lɔ ci yí nyinyiɛ xexe mɛ cɛkpakpa kpɛtɛkpɛtɛtɔ lɔɔ?

8. Mi yí nyi eta amadrɛtɔ lɔ nɔ gbemɛlan lɔɔ?

⁸ Shigbe lé mìakpɔɛ nɛɔ, enyɔnuɖɛ ciwo yí le Daniɛli wema lɔ mɛ akpedo  mì nu mìajeshi eta amadrɛtɔ ci yí nyi ta kpɛtɛkpɛtɛtɔ nɔ gbemɛlan wadan lɔ. Xexeɛ mɛ ŋsɛn ci yí kpakpa acɛ le ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛ cɛ ciwo yí nyi “Axwetɔ Ŋkeke lɔ” mɛɔ? (Enyɔ. 1:10) Fyɔɖuxu amɛve ŋsɛntɔnɔ ciwo yí sɔ gbe ca yɔ. Wowo yí nyi Royaume-Uni koɖo États-Unis d’Amérique, wowo ke wogbeyɔnɔ mɔ Anglo-amɛliki Xexeɛmɛŋsɛn. Eyi taɖo mìatɛnŋ amɔ Anglo-amɛliki Xexeɛmɛŋsɛn lɔ yí nyi eta amadrɛtɔ nɔ gbemɛlan ci nu woxo nuxu so le Enyɔdasɛ 13:1-4 mɛ.

9. Nyi yí gbemɛlan wadan ci yí “mi ezo amɛve shigbe lɛngbɔ ɛnɛ” lɔ le dumɛ nɔɔ?

⁹ Enyɔdasɛ eta 13 lɔ gbenu nɔ mì mɔ, Anglo-amɛliki Xexeɛmɛŋsɛn ci yí nyi ta amadrɛtɔ nɔ gbemɛlan lɔ ke yí nyi elan ci yí “mi ezo amɛve shigbe lɛngbɔ ɛnɛ, vɔ é xonɔ nuxu shigbe edan gangan ɛnɛ.” Elan wadan cɛ wanɔ “doshanu ganganwo. É gbe na yí ezo tónɔ so jeŋkwi mɛ yí a ɖyi va nyigban ji le ŋkuvi mɛ nɔ amɛwo.” (Enyɔ. 13:11-15) Enyɔdasɛ ta 16 koɖo ta 19 tɔ yɔ gbemɛlan wadan cɛ mɔ “enyɔnuɖɛtɔ ŋsukantɔ.” (Enyɔ. 16:13; 19:20) Ci Daniɛli can xokɔ nuxu so Anglo-amɛliki Xexeɛmɛŋsɛn lɔ nuɔ, émɔ yɛadɔ yí “enutrɔntrɔn sugbɔ a nì.” (Dan. 8:19, 23, 24.) Enu cɛ pɛɛ yí jɔ le Xexemɛ Hwa Amɛvetɔ lɔ mɛ. Grande-Bretagne koɖo Amɛliki yí bɔ yí nɔ ju keŋ wa bɔmbu gangan amɛve ciwo yí hɛn ahwa lɔ va vɔvɔnu. Ci yí Anglo-amɛliki Xexeɛmɛŋsɛn da bɔmbu cɛwoɔ, ele shigbe wona “ezo” to “so jeŋkwi mɛ yí ɖyi va nyigban ji” nɛ.

10. Nyi yí ‘nukpla alo nɔnɔmɛtata elan wadan lɔ’ tɔ le dumɛ nɔɔ? (Enyɔdasɛ 13:14, 15; 17:3, 8, 11)

¹⁰ Gbemɛlan wadan bu gbeto. Elan cɛ lɔ ɖyi gbemɛlan wadan ci yí ɖo eta amadrɛ lɔ, vɔ fini eto akpo le ni yí nyi mɔ yɛɖo gbaza jun. Wonu so nu mɔ yinyi ‘nukpla nɔ elan wadan lɔ’ yí enyi “efyɔ amɛnyitɔ” lɔ. * (Hlɛn Enyɔdasɛ 13:14, 15; 17:3, 8, 11.) Ʒan nu mɔ, “efyɔ” cɛ li sa, yí goduɔ, degbevali o, yí le vɔvɔnuɔ, égbegbɔ ke. Enudredonunu cɛ sɔgbe pɛɛ koɖo Jukɔnwo Xoxoxu habɔbɔ lɔ, eyi le godu nɔ xexeɛ mɛ pleŋ politiki totomɛ. Woyɔɛni sa mɔ Jukɔnwo Nublabla. Le Xexemɛ Hwa Amɛvetɔ lɔ hwenuɔ, degbeli o. Le ŋkɔ mɛɔ, égbevake yí wovayɔɛni mɔ Jukɔnwo Xoxoxu habɔbɔ (alo ONU).

11. Nyi gbemɛlan wadan lɔwo wakɔɔ, yí nyi yí taɖo mìdeɖo avɔn nɔ woɔ?

¹¹ Elan wadan lɔwo alo acɛkpakpa lɔwo donɔ ŋsɛn amowo mɔ wo le fɔn gu do Yehowa koɖo yi mɛwo ji. Ʒan nu mɔ ele shigbe wobɔbɔ “xexemɛ fyɔwo keŋkeŋ” nɔ Harmagedɔn hwa ci yí nyi “Mawu ŋsɛnwo keŋkeŋtɔ zan gangantɔ lɔ hwa wagbe.” (Enyɔ. 16:13, 14, 16) Vɔ dele mɔ mìavɔn o. Mìwo Mawu gangan Yehowa aɖe blɛ axɔ nɔ mɛ ciwo pleŋ yí le godu nɔ yi cɛkpakpa lɔ.—Eze. 38:21-23.

12. Nyi yí ajɔ do elan wadan lɔwo pleŋ jiɔ?

¹² Nyi yí ajɔ do elan wadan lɔwo pleŋ jiɔ? Enyɔdasɛ 19:20 ɖo ŋci mɔ: “Wo lé elan lɔ. Wo gbe lé enyɔnuɖɛtɔ ci yí nyi ŋsukantɔ. Enyɔnuɖɛtɔ ŋsukantɔ lɔ yí wanɔ nudaʒiwo nɔ elan lɔ. Enyɔnuɖɛtɔ ŋsukantɔ lɔ zannɔ nudaʒi lɔwo yí sɔ blenɔ amɛ ciwo nu elan lɔ jeshidu le, yí sɛnnɔ yi nukpla. Wo dɔ́ enyɔnuɖɛtɔ lɔ koɖo elan lɔ agbe-agbe do etɔ ci yí bibiɛ ezo koɖo  ezokpe mɛ.” Edasɛ mɔ hwenu yí acɛkpakpa cɛ ciwo yí nyi Mawu ketɔnɔwo akpɔtɔ ale edɔ jiɔ, woagu wo keŋkeŋ yí mìdagbevakpɔ wo kpɔ gbeɖe o.

13. Cukaɖa ciwo yí Kristotɔwo donɔ go le acɛkpatɔwo lɔmɛɔ?

¹³ Nukplamu ci yí le mɛ nɔ mìɔ? Ci mìnyi Kristotɔwoɔ, ele mɔ mìanɔ gbeji nɔ Mawu koɖo yi Fyɔɖuxu lɔ. (Ʒan 18:36) Eyi taɖo mìdadonɔ nu junyɔwo mɛ o. Vɔ xexe cɛ mɛ cɛkpatɔwo jinɔ mɔ mìwo le nɔ godu nɔ yewo, le mìwo nuxuxoxo koɖo nuwanawo mɛ; eyi taɖo atɛnŋ agbɔnnu nɔ mì mɔ mìdanɔ akpa ɖekɛ ji o. Mɛ ciwo yí lɔn yí nɔnɔ godu nɔ acɛkpakpa cɛwo xɔnɔ gbemɛlan lɔ jeshidu le kpɔwɛnyɔnunu mɛ. (Enyɔ. 13:16, 17) Mɛɖekpokpui ci yí axɔ jeshidu cɛ nu dagbekpe nɔ Yehowa o, yí datɛnŋ agbekpɔ agbe mavɔ hɛnnɛ o. (Enyɔ. 14:9, 10; 20:4) Eyi taɖo ele veviɖe mɔ mìdanɔnɔ akpa ɖekɛ ji o, nɔ acɛkpatɔ lɔwo tɛtɛɛ do mì ji can!

14. Shigbe lé Enyɔdasɛ 17:3-5 nui nɛ ɖe, enukpacamɛ bu ci apotru Ʒan kpɔɔ?

¹⁴ Apotru Ʒan nu mɔ yegbekpɔ nubu ci yí “kpaca” ye “sugbɔ.” Nyi dɔɔ? Nyɔnu ɖeka nɔ nyinɔnɔ do elan wadan cɛwo ɖeka ji. (Enyɔ. 17:1, 2, 6) Eyi nyi “nyɔlun asuwatɔ gangantɔ lɔ” ci woyɔ mɔ “Babiloni gangan.” “Nyigbanji fyɔwo ɖonɔxɔ koɖi.”—Hlɛn Enyɔdasɛ 17:3-5.

15-16. Mi yí nyi “Babiloni gangan” lɔɔ, yí lé mìwɛ yí nya ahan ɔ?

¹⁵ Mi yí nyi “Babiloni gangan” lɔɔ? Nyɔnu cɛ datɛnŋ anyi politiki habɔbɔ o, ɖo womɔ yɛwakɔ matɛli koɖo xexeɛ mɛ cɛkpatɔwo. (Enyɔ. 18:9) Yí ci ele elan wadan lɔ jiɔ, edasɛ mɔ éjekɔ agbla mɔ yeakpa acɛ do wo ji. Ahanke datɛnŋ anyi afisasa totomɛ amɛtafudotɔ ci yí le Satana xexeɛ mɛ o. Ðo Enyɔdasɛ wema lɔ dre yɛ do vo, yí mɔ yɛnyi “ajɔtɔwo pleŋ le nyigban ji.”—Enyɔ. 18:11, 15, 16.

¹⁶ Le Bibla mɛɔ, wozannɔ nyɔgbe “asuwatɔ” yí sɔ xonɔ nuxu so mɛ ciwo yí nunɔ mɔ yewonyi Mawu sɛntɔwo gan yí gbesɛnnɔ nubuwo alo le mɔ ɖewo nuɔ, nyi exlɔ nɔ xexe lɔ. (1 Kro. 5:25; Ʒaki 4:4) Vɔ wosɔ mɛ ciwo yí sɛnnɔ Mawu le egbejinɔnɔ mɛ yɛ sɔ sɔ koɖo “nyɔlunvi madɔn ŋsu gbɔ kpɔ” alo ‘mɛ ciwo yí detalɔ nyɔlunwo o’ le kpɔwɛnyɔnunu mɛ. (2 Kor. 11:2; Enyɔ. 14:4) Blema Babiloni yí nyi fini yí ŋsusɛnsɛn jɔ so. Eyi taɖo esɔgbe mɔ woayɔ ŋsusɛnsɛnwo pleŋ mɔ, Babiloni gangan lɔ.—Enyɔ. 17:5, 18; kpɔ nyɔta ci yí le jw.org ji ci yí nyi “Nu Kae Nye Babilon Gã La?”

17. Nyi yí avajɔ do Babiloni gangan lɔ jiɔ?

¹⁷ Nyi yí avajɔ do Babiloni gangan lɔ jiɔ? Enyɔdasɛ 17:16, 17 ɖo ŋci mɔ: “Elan lɔ koɖo elanzo amɛ́wo ciwo yí è kpɔ, wo a xo asuwatɔ lɔ. Wo a sɔ enushanu ciwo yí le shi yí a tashii ɖɛ. Wo [a] ɖu yi ŋcilan yí a xozo yi. Mawu wa elanzo amɛ́wo lɔwo nɔ́ wo a wa edro cɛ: wo sɔ gbeta yí a na wowo hlɔnhlɔn elan lɔ nɔ akplɔ eju. Wo a kplɔ eju keke a nanɔ hwecinu enyɔ ciwo yí Mawu nu a nyi wawa.” Eze gbajɛɛ mɔ, Yehowa asɔ do ji mɛ nɔ jukɔnwo yí woazan gbemɛlan wadan jun lɔ ci yí nyi Jukɔnwo Xoxoxu habɔbɔ lɔ yí woatrɔ kpe ŋsusɛnsɛnwo pleŋ ciwo yí le xexeɛ mɛ yí agu wo si keŋkeŋ.—Enyɔ. 18:21-24.

18. Nyi mìawa yí anyi mɔ mìdedokɔ alɔ Babiloni gangan lɔ le mɔ ɖekpokpui ji o?

¹⁸ Nukplamu ci yí le mɛ nɔ mìɔ? Mìɖo akpɔtɔ asɔnɔ “sɛnsɛn ci yí le kɔkwɛɖe  yí de ɖo eɖyixoxo le ŋkɔ nɔ Mawu” na Yehowa. (Ʒaki 1:27) Mìdaɖe mɔ gbeɖe yí Babiloni gangan lɔ ŋsunukplakplawo, exweɖuɖu ciwo yí jɔ so vojusɛnsɛn mɛ, agbedɔndɔnnɔnɔ koɖo gbɔngbɔnyɔyɔ nuwana yitɔwo akpɔ ŋsɛn do mì ji o! Gbesɔ kpe niɔ, mìɖo akpɔtɔ ayɔkɔ amowo mɔ wo le “tó le mɛ,” keŋ nɔ Mawu ŋgbevado hwɛ wowo can do yi nuvɔnwo ŋci o.—Enyɔ. 18:4.

19. Mi yí nyi “edan kloku ɖeka ci yí le jinɖe” lɔɔ?

¹⁹ Enyɔdasɛ wema lɔ gbexo nuxu so “edan kloku ɖeka ci yí le jinɖe” nu. (Enyɔ. 12:3) Edan gangan cɛ wa ahwa koɖo Yesu koɖo yi dɔlawo. (Enyɔ. 12:7-9) Éciciɛ yumɛ nɔ Mawu mɛwo, éna ŋsɛn gbemɛlan wadan lɔwo ciwo yí nyi agbetɔwo cɛkpakpawo. (Enyɔ. 12:17; 13:4) Mi yí nyi dan lɔɔ? “Edan gangan lɔ nyi edan xoxwitɔ ci yí tɔ mɔ Ahobi alo Satan.” (Enyɔ. 12:9; 20:2) Eyi kpa nɔ Yehowa ketɔnɔwo pleŋ.

20. Nyi yí avajɔ do edan gangan lɔ jiɔ?

²⁰ Nyi yí avajɔ do edan gangan lɔ jiɔ? Enyɔdasɛ 20:1-3 nu le kpɔwɛnyɔnunu mɛ mɔ, mawudɔla ɖeka adɔ Satana do edumaɖosɛnxu ɖeka mɛ, ale shigbe wodui gakpa mɛ nɛ. Nɔ wodɔ Satana do edumaɖosɛnxu lɔ mɛɔ, dagbe “ɖo ŋsɛn yí a ble amɛwo le nyigban ji keke a nanɔ exwe kotokun ɖeka vɔvɔnu o.” Le vɔvɔnuɔ, woagu Satana koɖo yi gbɔngbɔnvɔnwo si keŋkeŋ yí wodagbekpɔ wo kpɔ o, yí ale shigbe wodɔ wo “do ezo koɖo ezokpe tɔsasa” mɛ nɛ. (Enyɔ. 20:10) Kpɔ lé anɔ nɔ Satana koɖo yi gbɔngbɔnvɔnwo degbele xexeɛ mɛ ɖa. Èkpɔ ɖeka anyɔ taŋ a!

21. Nyi yí taɖo nyɔ ciwo yí le Enyɔdasɛ wema lɔ mɛ hlɛnhlɛn ana mìakpɔ jijɔɔ?

²¹ Ci mìvamɔŋje gɔnmɛsese ci yí le enudredonunu ciwo nu Enyɔdasɛ wema lɔ xo nuxu so mɛɔ, edo ŋsɛn mì haan! Mìnya mɛ ciwo yí nyi Yehowa ketɔnɔ lɔwo koɖo nu ci yí avajɔ do wo ji. Mawu Nyɔ lɔ dekan ŋsu o, ci enu mɔ: “Amɛ ci yí a hlɛn enyɔ ciwo yí le eŋɛdwi Mawutɔ lɔ mɛ ɔ, á xɔ shicu. Amɛ ciwo yí se eŋɛdwi lɔ . . . a xɔ shicu”! (Enyɔ. 1:3) Vɔ nɔ wogu Mawu ketɔnɔ lɔwo si ɖe, nyɔna ciwo yí egbejinɔtɔwo akpɔɔ? Nyɔta kpɛtɛ nɔ nyɔta amɛtɔn cɛ ciwo yí gbejekɔ Enyɔdasɛ wema lɔ mɛ ana ɖoŋci lɔ.