1. Nyi mìnya so nɔviŋsu jajɛwo nuɔ?

NƆVIŊSU jajɛwo, enu sugbɔ li míawa le hamɛ lɔ mɛ. Sugbɔ le mí mɛ ɖo ŋsɛn. (Elo. 20:29) Enu sugbɔ li yí míwakɔ yí sɔ kpekɔdo hamɛ lɔ nu. Taŋfuin míjikɔ mɔ yewoanyi sumɔsumɔdɔwatɔ gbeɖeka. Vɔ mítɛnŋ nukɔ le míwoɖekiwo mɛ mɔ amɛwo kpɔkɔ yewo mɔ yewodeshin o alo yewodeɖo enujikpekpe ɖe keke woasɔ edɔ veviwo nɔ yewo o. Nɔ deshin can ɔ, ŋɖewo li àtɛnŋ awawa kakayɛ keŋ ana mɛ ciwo yí le ao hamɛ mɛ akannɔdo ji yí abunɔ eo.

2. Nyi mɛ mìagbeje le nyɔta cɛ mɛɔ?

² Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìaxo nuxu so Efyɔ Davidi gbe nu. Mìagbexo nuxu so ŋɖewo ciwo yí jɔ le Ӡuda fyɔ amɛve ɖekawo gbemɛ le kleŋ mɛ: wowo yí nyi Asa koɖo Ӡozafati. Mìakpɔ cukaɖa ɖewo ciwo amɛ amɛtɔn cɛwo do go, lé wowa nu do koɖo enu ci nɔviŋsu jajɛwo atɛnŋ akpla so wowo kpɔwɛwo mɛ.

3. Emɔ ci ji jajɛwo atɛnŋ ato akpedo nɔviwo nu le hamɛ lɔ mɛɔ?

³ Hwenu Davidi nyi jajɛɔ, ekpla lé abi doji le ŋɖewo ciwo amɛwo kpɔ mɔ wonyɔ wawa mɛ. Eze gbawlɛ mɔ yɛ koɖo Yehowa nyi exlɔ veviwo. Égbeje agbla sugbɔ yí nyi ehajitɔ nywi. Ézan nujikpekpe cɛ sɔ kpedo Sɔlu ci Mawu  sɔ ɖo fyɔ nu. (1 Sam. 16:16, 23) Ðajɛviwo, nujikpekpe ɖe le mí shi yí míazan asɔ kpedo mɛbuwo nu le hamɛ lɔ mɛ drua? Ɛɛ, amɛ sugbɔ le mí mɛ ɖo nujikpekpe. Le kpɔwɛ mɛ, ètɛnŋ do jeshi mɔ ejɔnɔ ji nɔ nɔviwo nɔ jajɛwo kpekpeɛdo wo nu nɔ woakpla lé woazan tablɛti koɖo mashini buwo do nywiɖe sɔwu, le amɛɖekishi nukplakpla koɖo bɔbɔwo mɛ. Àtɛnŋ akpedo nɔviwo nu, ɖo ènya lé woazan mashini lɔwo do nywiɖe.

4. Shigbe Davidi nɛ ɖe, nɔnɔmɛ nywi ciwo nɔviŋsu jajɛwo ɖo ajekɔ agbla aɖoɔ? (Kpɔ foto ci yí le akpa lɔ ji.)

⁴ Le ŋkeke ɖeshiaɖe mɛ le Davidi gbemɛɔ, édasɛ mɔ yenyi mɛ ci ji woakando. Le kpɔwɛ mɛ, hwenu enyi jajɛɔ, éje agbla veviɖe yí le bu nɔ dalɔ lɛngbɔwo nywiɖe. Afɔkuwo le edɔ cɛ wawa mɛ. Eyi taɖo Davidi vaɖe mɛ nɔ Efyɔ Sɔlu le yiyimɛ mɔ: “Enyɛ, ao dɔwavi, yí kpɔnɔ edanyɛ lɛngbɔwo ji. Janŋtan koɖo elangan ursi va yí sɔ lɛngbɔ ɖeka le lɛngbɔ lɔwo mɛ. Ŋ nyá gbemɛ lan lɔ. Ŋ jeji yí xɔ lɛngbɔ lɔ le aglan mɛ ni. Egbe lan lɔ je ŋ ji, vɔ ŋ lí yí bɔ ehlo ni. Ŋ xwi yí wui.” (1 Sam. 17:34, 35) Davidi nya mɔ yeɖo ale bu nɔ lɛngbɔ lɔwo, eyi taɖo egbe dɔn yí do gbla keŋ glɔn ta nɔ wo. Nɔviŋsu jajɛwo atɛnŋ asran Davidi nɔ wolenɔ bu nɔ edɔ ɖekpokpui ci wosɔ nɔ wo.

5. Sɔ koɖo Ehajiji Wema 25:14 ɖe, enuvevitɔ ci jajɛwo atɛnŋ awaɔ?

⁵ Ðajɛvi Davidi nyi exlɔ vevi koɖo Yehowa. Exlɔnyinyi cɛ le veviɖe nɔ Davidi sugbɔ wu yi dɔngbegbe alo giŋta ci enya xoxo ɖɛ. Denyi Mawu ɖekɛ yí Yehowa nyi nɔ Davidi o, égbenyi yi xlɔ bakpomadɔn. (Hlɛn Ehajiji Wema 25:14.) Nɔviŋsu jajɛwo, enuvevitɔ ci míatɛnŋ awa yí nyi míado ŋsɛn kacaca ci yí le míwo koɖo míwo Da ci yí le jeŋkwimɛ gblamɛ. Ecɛ tɛnŋ wɛ mɔ míaxɔ edɔ yoyu buwo.

6. Susu masɔgbe ciwo mɛɖewo ɖo do Davidi nuɔ?

⁶ Davidi cukaɖa ɖeka yí nyi mɔ mɛɖewo ɖonɔ susu masɔgbe do nu. Le kpɔwɛ mɛ, ci Davidi sɔ yiɖeki na mɔ yeayi wa ahwa koɖo Goliatiɔ, Efyɔ Sɔlu tekpɔ mɔ yeagbɔjɔɛ yí nu ni mɔ: “Ŋsuvihwɛ ènyi.” (1 Sam. 17:31-33, NWT) Doŋkɔɔ, Davidi fofoɔ do hwɛ yi mɔ delenɔ bu nɔ nu nywiɖe o. (1 Sam.  17:26-30) Vɔ Yehowa yɛdekpɔ Davidi mɔ yɛdeshin alo delenɔ bu nɔ nu nywiɖe o. Éjeshi Davidi ɖɛ nywiɖe. Yí ci Davidi ɖoŋ do yi xlɔ Yehowa nuɔ, étɛnŋ wu Goliati.—1 Sam. 17:45, 48-51.

7. Nyi àtɛnŋ akpla so ŋɖeka ci yí jɔ do Davidi ji mɛɔ?

⁷ Nyi àtɛnŋ akpla so enu ci yí jɔ do Davidi ji mɛɔ? Mìkpla mɔ mìɖo ado ӡinxo. Etɛnŋ xɔ gamɛ gbɔxwe mɛ ciwo yí kpɔnɔ eo mɔ eo nyi vihwɛ avakpɔɛ mɔ eo shin. Vɔ àtɛnŋ akando ji mɔ Yehowa yɛ kpɔnɔ nu wu enu ci ènyi le agogbe. Énya mɛ ciŋmɛ ènyi koɖo enu ci àtɛnŋ awa. (1 Sam. 16:7) Do ŋsɛn ekacaca ci yí le eo koɖo Mawu gblamɛ. Davidi wɛni ahan to enu ciwo yí Yehowa wa gloglokpɔ mɛ. Davidi bunɔ tamɛ kpɔ nywiɖe so enu ci enu lɔwo kplɛ so Enuwowatɔ nu. (Eha. 8:3, 4; 139:14; Rɔm. 1:20) Nubu ci àtɛnŋ awa yí nyi mɔ àbiɔ ŋsɛn Yehowa. Le kpɔwɛ mɛ, ao suklukpena ɖewo konɔ eo ci ènyi Yehowa Kunuɖetɔa? Nɔ ahan yɔ nɛɔ, do gbe ɖaɖa nɔ Yehowa nɔ akpedo eo nu nado ji le cukaɖa lɔ mɛ. Gbesɔ kpe niɔ, wa do nukplamu nywi ciwo yí èkpɔ le yi Nyɔ lɔ, mìwo Bibla nukplawema koɖo videowo mɛ ji. Hweɖekpokpuinu ci àkpɔ Yehowa akpedo eo nu yí naɖu cukaɖa ɖe jiɔ, kankandoji ci èɖo do nu agbesɛnŋ doji. Gbesɔ wu hunnɔɔ, nɔ amɛwo kpɔ mɔ eo ɖoŋ do Yehowa nuɔ, woavakando eo ji.

8-9. Nyi yí kpedo Davidi nu yí edo ӡinxo yí nɔ te keke na nɔ hwenu etrɔ fyɔɔ, yí nyi nɔviŋsu jajɛwo atɛnŋ akpla so yi kpɔwɛ lɔ mɛɔ?

⁸ Kpɔ cukaɖa bu ci Davidi do go. Ci woshi ami nɔ Davidi nɔ anyi fyɔɔ, éɖo anɔ te exwe sugbɔ gbɔxwe atɔ acɛ kpakpa le Ӡuda. (1 Sam. 16:13; 2 Sam. 2:3, 4) Le gaxoxo hunnɔwo mɛ ɖe, nyi yí kpedo nu enɔ te yí do ӡinxoɔ? Davidi degbɔjɔ o, vɔ ézan hwenu lɔ yí sɔ wa enu ci atɛnŋ awa. Le kpɔwɛ mɛ, ci Davidi shi yi Filistitɔwo nyigban jiɔ, ézan hwenu lɔ yí sɔ wa ahwa koɖo Izraɛli ketɔnɔwo. Ci ewɛ ahan ɔ, églɔn ta nɔ Ӡuda nyigban lɔ lixowo.—1 Sam. 27:1-12.

⁹ Nyi nɔviŋsu jajɛwo atɛnŋ akpla so Davidi kpɔwɛ lɔ mɛɔ? Wa enu ci àtɛnŋ awa yí asɔ sɛn Yehowa keŋ ado alɔ nɔviowo. Kpɔ enu ci yí jɔ do nɔviŋsu ci yí tɔ mɔ Ricardo ji ɖa. * Ci eɖo xwe amɛwo han ɔ, éji mɔ yeavanyi gbeshiagbe mɔɖetɔ. Vɔ hamɛmɛshinshinwo mɔ yɛdeje hɔɖo o. Ricardo degbɔjɔ alo do dɔmɛzi o. Vɔ ézan gamɛ sugbɔ doji le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ. Énu mɔ: “Ci ŋbu tamɛ kpɔ so hwenu ciwo yí vayi nuɔ, ŋkpɔɛ mɔ enyɔ mɔ ŋwa ŋkɔyiyi ciwo yí ӡan. Ŋtekpɔ yí yinɔ mɛɖekpokpui ci yí sɔ ɖe le ji gbɔ yí dranɔ do nɔ trɔtrɔyi ɖeshiaɖe. Ŋtɔ Bibla nukplakpla ŋkɔtɔ wawa hɛnnɛ. Ci ŋvabikɔ doji le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛɔ, ŋvakankando nyɛɖeki ji doji.” Ðɛyɛɔ, Ricardo sumɔkɔ shigbe gbeshiagbe mɔɖetɔ bibi koɖo sumɔsumɔdɔwatɔ nɛ.

10. Nyi Davidi wa gbɔxwe yí sɔ gbeta vevi ɖeka hweɖekanuɔ?

¹⁰ Mìakpɔ nubu ci yí jɔ do Davidi ji. Ci yɛ koɖo yi mɛwo shikɔ nɔ Sɔluɔ, woso gbeɖe wowo xomuwo ɖɛ yí yi ahwawagbe. Ci wole jinjintɔxuɔ, ketɔnɔ ɖekawo va lɔ enu ciwo yí le wowo xomɛ yí lé wowo xomuwo yi hwashigbemɛ. Davidi tɛnŋ nu mɔ, ci ye koɖo ye mɛwo nyi ahwawatɔ bibiwoɔ, yewoatɛnŋ azan alɔkpa ɖe asɔ hwlɛn yewo mɛwo gan  fafɛɖe. Ele ahan gan, ébiɔ Yehowa kpekpedonu. Davidi to avɔnsatɔ Abiata ji yí biɔ Yehowa se mɔ: “Ŋ ɖo a nya amɛ ciwo yí lé mìwo xomuwo a?” Yehowa nu nɔ Davidi mɔ yɛɖo awɛ ahan, yí gbena kankandoji yi mɔ yɛaɖu ji. (1 Sam. 30:7-10) Nyi àtɛnŋ akpla le nujɔjɔ cɛ mɛɔ?

11. Nyi àtɛnŋ awa gbɔxwe asɔnɔ gbetawoɔ?

¹¹ Jinɔ mɔdasɛnamɛwo gbɔxwe asɔnɔ gbetawo. Biɔnɔ nyɔ ao jilawo se. Àtɛnŋ axɔ nukplamu nywiwo nɔ èxonɔ nuxu koɖo hamɛmɛshinshin kpɔnutɔxuwo. Yehowa kando ŋsu cɛwo ci eɖo agbanleamɛji tɔxuwo ji, yí eo can àtɛnŋ akando wo ji hɛnnɛ. Yehowa kpɔnɔ wo mɔ wonyi “nunana” nɔ hamɛ lɔ. (Efe. 4:8) Àtɛnŋ akpɔ nyɔna, nɔ èsrannɔ wowo xɔse yí ɖonɔ to wowo nukplamu ciwo mɛ nunya le. Ecɛyɛɔ, mìakpɔ enu ci mìatɛnŋ akpla so Efyɔ Asa gbɔ.

12. Nɔnɔmɛ nywi ciwo Efyɔ Asa ɖo hwenu etɔ acɛ kpakpaɔ?

¹² Ci Efyɔ Asa nyi ɖajɛviɔ, ésɔ yiɖeki hwenɔ yí nyi edɔngbetɔ. Le kpɔwɛ mɛ, ci eɖu fyɔ do dalɔ Abiya dumɛɔ, étɔ vojuwo ɖeɖe si le ju lɔ mɛ. Gbesɔ kpe niɔ, énu “nɔ Ӡuda mɔ wo le ji Yehowa wowo tɔgbiwo Mawu lɔ yí azɔn do Ese lɔ koɖo emɔdasɛnamɛwo ji.” (2 Kro. 14:1-7, NWT) Yí ci Zera Etiopitɔ sɔ sɔja 1 000 000 vaje Ӡuda jiɔ, Asa nya ŋɖɛ keŋ yí biɔ Yehowa kpekpedonu, yí nu ni mɔ: “Oo Yehowa, nɔ mɛ ciwo nu àkpedo sugbɔ alo kle can ɔ, denyi eyi yí le veviɖe nɔ eo o. Kpedo mì nu, Oo Yehowa mìwo Mawu, ɖo mìɖoŋ do eo nu.” Nyɔgbe nywi cɛwo dasɛ mɔ Asa kando Yehowa ji sugbɔ mɔ yɛatɛnŋ ahwlɛn ye koɖo ye jukɔn lɔ gan. Asa ɖoŋ do Dalɔ ci yí le jeŋkwimɛ nu, “eyi Yehowa ɖu Etiopitɔwo ji.”—2 Kro. 14:8-12, NWT.

13. Nyi yí vajɔ do Asa jiɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

¹³ Ahwawawa koɖo ahwakɔn ci mɛ sɔja 1 000 000 le aɖyi vɔnvɔn sugbɔ, vɔ ci Asa ɖoŋ do Yehowa nuɔ, éɖu ahwa lɔ ji. Vɔ ewa ŋshishi mɔ, ci Asa do go cukaɖa ci yí hwe wu hunnɔɔ, deɖoŋ do Yehowa nu o. Ci Izraɛli fyɔ vwin Baasha do vɔnvɔn nɔ Asaɔ, ébiɔ kpekpedonu so Siri gbɔ. Gbetasɔsɔ cɛ hɛn afɔku vɛ ni! Yehowa to enyɔnuɖɛtɔ Anani ji yí nu nɔ Asa mɔ: “Ci  èɖoŋ do Siri fyɔ nu yí deɖoŋ do Yehowa ao Mawu lɔ nuɔ, Siri fyɔ hwakɔn lɔ to le alɔ mɛ nɔ eo.” Le nyɔnɔnwi mɛɔ, so hwenɔnuɔ, ahwa mɛ yí Asa nɔnɔ tɛgbɛɛ. (2 Kro. 16:7, 9 NWT; 1 Efy. 15:32) Nukplamu ci yí le mɛ nɔ mìɔ?

14. Lé àwɛ aɖonɔŋ do Yehowa nuɔ, yí sɔ koɖo 1 Timɔte 4:12 ɖe, nyi àvanyi nɔ èwɛ ahan ɔ?

¹⁴ Kpɔtɔ asɔ eoɖeki hwenɔ yí aɖonɔŋ do Yehowa nu. Ci èwa ӡinӡindoshimɛɔ, èdasɛ mɔ yeɖo xɔse sɛnŋ do Yehowa nu yí ɖonɔŋ do nu. Eji jɔ Yehowa yí ena mɔnukpɔkpɔ eo yí èvanyi ɖeka le yi xomumɛtɔwo mɛ. Le kakacɛ mɛɔ, enuvevitɔ ci èɖo awa yí nyi àkpɔtɔ aɖonɔŋ do Yehowa nu. Etɛnŋ nɔ fafɛɖe nɔ eo mɔ àɖoŋ do Yehowa nu, nɔ èsɔkɔ gbeta veviwo. Vɔ le nubuwo mɛ ɖe? Ele veviɖe mɔ àɖoŋ do Yehowa nu nɔ èsɔkɔ gbetawo, nɔ egbenyi ayeɖedaɖɛ, edɔ ci àwa koɖo tajinu ci èji mɔ yeaɖo le agbemɛ yɔ can! Ŋgbekando ao nunya ji o. Vɔ ji Bibla gɔnmɛɖose ciwo yí akpedo eo nu nasɔ gbetawo yí le yi goduɔ, nawa do mɔdasɛnamɛ lɔ ji. (Elo. 3:5, 6) Nɔ èwɛ ahan ɔ, Yehowa akpɔ jijɔ do eo nu yí mɛ ciwo le ao hamɛ lɔ mɛ adonɔ bubu eo nu.—Hlɛn 1 Timɔte 4:12.

15. Sɔ koɖo 2 Kronika 18:1-3; 19:2 ɖe, afɛn ciwo yí Efyɔ Ӡozafati waɔ?

¹⁵ Le nyɔnɔnwi mɛɔ, shigbe mì pleŋ nɛɔ, ènyi nuvɔnmɛ yí hweɖewonuɔ, àwa afɛnwo. Vɔ ecɛ deɖo axe mɔ nɔ enu ciwo pleŋ àtɛnŋ awa le Yehowa sɛnsɛn mɛ o. Mìakpɔ Efyɔ Ӡozafati kpɔwɛ. Éɖo nɔnɔmɛ nywi sugbɔ. Ci enyi ɖajɛviɔ, “éji dalɔ Mawu lɔ yí zɔn do yi sewo ji.” Gbesɔ kpe niɔ, édɔ mɛganwo yí woto Ӡuda juganwo pleŋ mɛ yí kpla nu jukɔn lɔ so Yehowa nu. (2 Kro. 17:4, 7, NWT) Ci Ӡozafati ɖɔnɔŋ veviɖe ahan can ɔ, ésɔ gbeta dɔndɔnwo hweɖewonu. Ci esɔ gbeta dɔndɔn ɖekaɔ, Yehowa mɛdɔdɔ ɖeka gbe nyɔ ni. (Hlɛn 2 Kronika 18:1-3; 19:2, NWT.) Nyi àtɛnŋ akpla so exolɔlɔ cɛ mɛɔ?

16. Nyi àtɛnŋ akpla so enu ci yí jɔ do Rajeev ji mɛɔ?

¹⁶ Lɔn axɔ nukplamu yí awa do ji. Taŋfuin shigbe jajɛ sugbɔ nɛɔ, egbɔnkɔnu nɔ eo mɔ àsɔ Yehowa ɖo texwe vevitɔ le ao gbemɛ. Ŋgbegbɔjɔ o. Do jeshi enu  ci yí jɔ do nɔviŋsu ci yí tɔ mɔ Rajeev ji. Ci eɖo ŋwi hwenu eɖo exwe amɛwo koɖo ŋɖeɔ, énu mɔ: “Hwenu ŋnyi jajɛɔ, ŋdeɖo tajinu ɖe koŋ le agbemɛ o. Shigbe jajɛ sugbɔ nɛɔ, ŋlɔnnɔ kanmɛtetewo koɖo munumumuwo sɔwu ci nayi bɔbɔwo alo kunuɖegbe.” Nyi yí kpedo Rajeev nuɔ? Hamɛmɛshinshin ɖeka sɔ ɖe le ji ni yí na nukplamu ɖewo yi. Rajeev ɖe mɛ mɔ: “Ékpedo ŋnu nɔ mabu tamɛ kpɔ so gɔnmɛɖose ci yí le 1 Timɔte 4:8 mɛ nu.” Rajeev sɔ yiɖeki hwe yí wa do nukplamu lɔ ji yí bu tamɛ kpɔ so enu ciwo yí nyi vevitɔ le yi gbemɛ nu. Nyi yí to so mɛɔ? Rajeev ɖe mɛ mɔ: “Ci ŋxɔ nukplamu lɔɔ, ŋje yí vanyi sumɔsumɔdɔwatɔ le xwe ɖewo godu.”

17. Lé nɔviwo senɔ le wowoɖekiwo mɛ so jajɛ ciwo yí sɛnkɔ Yehowa nuɔ?

¹⁷ Jajɛwo, míwo nu jɔnɔ ji nɔ nɔviwo ci mísɛnkɔ Yehowa “alɔlealɔmɛ” koɖo wo! (Zef. 3:9, NWT) Lé míwanɔ edɔ ci wodɔ mí koɖo ŋsɛn koɖo ezolelanmɛ do na wolɔn mí sugbɔ. Míwo nu jeŋ nɔ wo.—1 Ӡan 2:14.

18. Shigbe lé Elododo Wema 27:11 nui nɛ ɖe, lé Yehowa senɔ le yiɖeki mɛ do jajɛ ciwo yí sinkɔ nuɔ?

¹⁸ Nɔviŋsu jajɛwo, míŋgbeŋlɔbe gbeɖe mɔ Yehowa lɔn mí yí kando mí ji o. Énu daɖɛ mɔ le ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛ lɔwo mɛɔ, ɖajɛviwo hwakɔn ɖeka asɔ wowoɖekiwo na faa. (Eha. 110:1-3) Énya mɔ eo lɔn ye yí ji mɔ eo le sɛn ye koɖo ao nujikpekpewo pleŋ. Eyi taɖo donɔ ӡinxo nɔ mɛbuwo yí adonɔ ӡinxo nɔ eoɖeki. Nɔ èwa afɛn ɔ, lɔn axɔ ekpla koɖo etodɔndɔn ci woana eo yí akpɔ wo mɔ woso Yehowa gbɔ. (Ebre. 12:6) Je agbla ale bu nɔ edɔ ɖekpokpui ci woɖo nɔ eo nywiɖe. Yí gbesɔ wu hunnɔwo pleŋ ɔ, le ŋɖekpokpui ci èwanɔ mɛɔ, na yí Dao ci yí le jeŋkwimɛ akpɔnɔ jijɔ do eo nu.—Hlɛn Elododo Wema 27:11.