1-2. Mi yí atɛnŋ akpedo Bibla nukplavi ɖe nu nɔ awa ŋkɔyiyi keŋ awa ӡinӡindoshimɛɔ?

AMY ci yí le Fiji nu mɔ: “Ŋlɔn nu ciwo ŋkplanɔ le anyi Bibla kplakpla lɔ hwenu. Ŋnya mɔ nyɔnɔnwi wonyi. Vɔ ci ŋtɔ ehadodo koɖo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo gbɔxwe ŋtɛnŋ vawa trɔtrɔ ciwo yí ӡan koɖo ŋkɔyiyi keŋ yí wa ӡinӡindoshimɛ.” Enuvevi ci Amy nyɔ lɔwo kpla mì ke: Kankandoji li mɔ, Bibla nukplavi ɖe akpɔtɔ awanɔ ŋkɔyiyi nɔ ӡinӡindoshimɛ wawa sɔwu, nɔ mɛbuwo kpenɔdo nu le hamɛ lɔ mɛ.

² Eŋɛnywidratɔ ɖeshiaɖe atɛnŋ akpedo amɛ yoyuwo nu nɔ woava nɔ hamɛ lɔ mɛ. (Efe. 4:16) Emɔɖetɔ ɖeka ci yí tɔ mɔ Leilani yí le Vanuatu nu mɔ: “Amɛwo nunɔ mɔ jukɔn yí hɛnnɔ vi. Ŋkpɔɛ mɔ, ahanke enyi le nukplaviwowawadɔ lɔ mɛ nɛ. Hamɛ lɔ pleŋ yí kpenɔdo mɛɖe nu yí evanɔ nyɔnɔnwi lɔ mɛ.” Gbɔxwe ɖevi ɖe ayi suklu yí avanyi amɛɔ, yi xomumɛtɔwo, yi xlɔwo koɖo yi nukplamɛtɔwo pleŋ yí kpenɔdo nu. Wowanɔ cɛ, nɔ wodokɔ ŋsɛn ɖevi lɔ yí kplakɔ enuveviwo yi. Ahanke eŋɛnywidratɔwo atɛnŋ ana nukplamuwo Bibla nukplaviwo, ado ŋsɛn wo, aɖo kpɔwɛ nywi ɖɛ nɔ wo yí akpedo nu nɔ woawa ŋkɔyiyi keŋ awa ӡinӡindoshimɛ.—Elo. 15:22.

3. Nyi èkpla so nyɔ ciwo Ana, Dorin, koɖo Leilani nu mɛɔ?

³ Nyi yí taɖo eŋɛnywidratɔ ci yí kplakɔ Bibla koɖo mɛɖe ɖo alɔn nɔ eŋɛnywidratɔ buwo akpedo nukplavi lɔ nuɔ? Do jeshi enyɔ ci Ana ci yí nyi emɔɖetɔ vevi le Moldavie nu. Émɔ: “Agbɔnnu mɔ, mɛkuɖeka akpɔ Bibla nukplavi lɔ ӡanwo pleŋ gbɔ nɔ awa ŋkɔyiyi.” Dorin ci yí nyi mɔɖetɔ vevi le eju lɔ ke mɛ nu mɔ: Blaŋblaŋ ɔ, eŋɛnywidratɔ buwo nunɔ nyɔ ɖe ci yí wanɔ dɔ do nukplavi lɔ ji ji yí  hweɖewonuɔ, enyinɔ nyɔ ci ŋdebu kpɔ kpɔ o.” Leilani ci nu mìxo nuxu so vayi gbenu susu bu mɔ: “Nɔ nukplavi lɔ kpɔ lé nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo luin yí sɔ ɖe le ji ni sugbɔ doɔ, atɛnŋ akpedo nu yí ado jeshi mɛ ciŋmɛ Yehowa sɛntɔwo nyi.”—Ӡan 13:35.

4. Nyi mìakpɔ le nyɔta cɛ mɛɔ?

⁴ Ele ahan gan, ètɛnŋ biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Nɔ denyi enyɛ yí kplakɔ Bibla koɖo Bibla nukplavi ɖe ɖe, lé nawɛ akpedo nu nɔ awa ŋkɔyiyiɔ?’ Na mìakpɔ enu ci mìatɛnŋ awa, nɔ nɔvi ɖe yɔ mì mɔ mìwo le va kplɔ ye yi Bibla nukplavi ɖe gbɔ koɖo enu ci mìatɛnŋ awa nɔ Bibla nukplavi ɖe tɔ bɔbɔwo vava. Mìagbekpɔ lé hamɛmɛshinshinwo atɛnŋ akpedo Bibla nukplaviwo nu nɔ woawa ŋkɔyiyi keŋ awa ӡinӡindoshimɛ.

5. Akpaxwe ci èɖo awa nɔ èkplɔ nɔvi ɖe do yi Bibla nukplakpla ɖe wagbeɔ?

⁵ Le Bibla nukplakpla hwenuɔ, nukplamɛtɔ lɔ yí nyi amɛ ŋkɔtɔ ci ji agban le mɔ, akpedo Bibla nukplavi lɔ nu nɔ amɔŋje Mawu Nyɔ lɔ mɛ. Nɔ nukplamɛtɔ ɖe yɔ eo mɔ eo le va kplɔ ye doɔ, èɖo anya mɔ kpedonutɔ yenyi ni. Akpaxwe ci awa yí nyi mɔ, àkpedo nu. (Ŋun. 4:9, 10) Enu ŋtɔŋtɔ ciwo àtɛnŋ awa le Bibla nukplakpla ɖe hwenu keŋ anyi kpedonutɔ nywiɔ?

6. Nɔ èjikɔ akplɔ nɔvi ɖe do yi Bibla nukplakpla ɖe wagbe ɖe, lé àtɛnŋ awa do gɔnmɛɖose ci yí le Elododo Wema 20:18 mɛ ji doɔ?

⁶ Drado nɔ Bibla nukplakpla lɔ. Doŋkɔɔ, biɔ nukplamɛtɔ lɔ se nɔ axo nuxu nɔ eo so Bibla nukplavi lɔ nu kleŋ. (Hlɛn Elododo Wema 20:18.) Àtɛnŋ abiɛ se mɔ: “Finitɔwo Bibla nukplavi lɔ nyiɔ? Exwe nɛni eɖoɔ? Sɛnsɛn ci mɛ eleɔ? Fini míle nɔ nukplakpla lɔɔ? Nyi èji mɔ Bibla nukplavi lɔ le kpla le nukplakpla cɛ mɛɔ? Nɔ mìle nu lɔ kplakɔ ɖe, nyɔ ci ŋɖo anuɔ? Nyi ŋɖo awaɔ? Nyɔ ci ŋdeɖo anuɔ? Nyi ŋdeɖo awaɔ? Lé natɛnŋ ado ŋsɛn Bibla nukplavi lɔ nɔ ayi ŋkɔ doɔ?” Nyɔnɔnwi enyi mɔ, nukplamɛtɔ lɔ danu enyɔwlawlawo nɔ eo so nukplavi lɔ nu o, gan enyɔ kleŋ ciwo anu atɛnŋ akpedo eo nu. Eŋɛnywidratɔ ejugodutɔ ɖeka ci woyɔnɔ mɔ Joy xonɔ nuxu so nyɔ cɛwo nu koɖo mɛ ciwo yí kplɔɛni do yi Bibla nukplakpla ɖe wagbe. Énu mɔ: “Seŋkankan lɔ kpenɔdo nɔvi ci yí kplɔŋ do nu yí anya lé awɛ akpedo nukplavi lɔ nu koɖo nyɔ ci anu le nukplakpla lɔ hwenu.”

7. Nɔ èkplɔ nɔvi ɖe do yi Bibla nukplakpla ɖe wagbe ɖe, nyi yí taɖo èɖo adra nukplakpla lɔ doɔ?

⁷ Nɔ nɔvi ɖe yɔ eo yí míayi wa yi Bibla  nukplakpla ɖeɔ, anyɔ nɔ àtɛnŋ adra nukplakpla lɔ do daɖɛ. (Ezra 7:10) Nɔviŋsu Dorin, ci mìyɔ vayi nu mɔ: “Nɔ nɔvi ci yí kplɔŋ do drado nɔ nukplakpla lɔɔ, ejɔnɔ ji nɔŋ. Ðo átɛnŋ anu enyɔ ciwo mɛ woakpɔ sɔɖu le.” Gbesɔ kpe niɔ, kankandoji li mɔ, nukplavi lɔ ado jeshi mɔ mí amɛve lɔwo drado nywiɖe yí ecɛ anyi kpɔwɛ nywi ni. Nɔ detɛnŋ adrado nɔ nukplakpla lɔ kitokito can ɔ, àtɛnŋ azan gamɛ ɖe keŋ asɔ kpɔ susu vevi ciwo yí le nukplakpla lɔ mɛ.

8. Lé àwɛ atekpɔ nɔ ao gbedodoɖa akudo ŋɖe nu koŋ le Bibla nukplakpla ɖe hwenuɔ?

⁸ Gbedodoɖa nyi akpaxwe vevi ɖeka nɔ Bibla nukplakpla, eyi taɖo bu tamɛ kpɔ doŋkɔ so nyɔ ci ànu, nɔ Bibla nukplamɛtɔ lɔ vamɔ eo le do gbe ɖaɖa. Ecɛ awɛ mɔ ao gbedodoɖa lɔ aku do ŋɖewo nu koŋ. (Eha. 141:2) Hanae ci yí le Japon, kpɔtɔ ɖonɔ ŋwi gbedodoɖa ciwo nɔvinyɔnu ci yí kplɔnɔ nɔvinyɔnu ci yí kpla Bibla koɖi wanɔ. Énu mɔ: “Ŋdo jeshi mɔ, exlɔnyinyi ci yí le yɛ koɖo Yehowa gblamɛ sɛnŋ, eyi ŋji mɔ navanɔ shigbe yɛ nɛ. Yí ci eyɔnɔ anyi ŋkɔ le yi gbedodoɖa lɔwo mɛɔ, ŋkpɔɛ mɔ élɔnŋ.”

9. Sɔ koɖo Ӡaki 1:19 ɖe, nyi àtɛnŋ awa keŋ anyi kpedonutɔ nywi le Bibla nukplakpla ɖe hwenuɔ?

⁹ Kpedo nukplamɛtɔ lɔ nu le nukplakpla lɔ hwenu. Omamuyovbi ci yí nyi emɔɖetɔ vevi le Nigéria nu mɔ: “Mɛ ci yí nyi kpedonutɔ nywi ɖonɔ to le nukplakpla lɔ hwenu. Kpedonutɔ nunɔ nyɔ nywiwo, vɔ dexonɔ nuxu sugbɔ o, ɖo énya mɔ nukplamɛtɔ lɔ yí kpɔkɔ nukplakpla lɔ ji.” Lé àwɛ anya hwenu koɖo lé àdo nu nukplakpla lɔ mɛ doɔ? (Elo. 25:11) Ðo to nywiɖe hwenu nukplamɛtɔ lɔ koɖo nukplavi lɔ xokɔ nuxu. (Hlɛn Ӡaki 1:19.) Eyi àwa gbɔxwe atɛnŋ ana kpekpedonu do gamɛ nywitɔ ji. Vɔ èɖo abu tamɛ kpɔ nywiɖe gbɔxwe axo nuxu. Le kpɔwɛ mɛ, daxo nuxu sugbɔ o, nɔ nukplamɛtɔ lɔ ɖekɔ nyɔ ɖe mɛɔ, ŋgbeso nyɔ do nu ni o, alo ŋgbeɖe nyɔ bu ti pa o. Zan enyɔ, kpɔwɛ alo nyɔbiɔse kleŋ ɖe yí asɔ kpedo wo nu nɔ susu vevi lɔ mɛ akɔ nywiɖe. Hweɖewonuɔ, ètɛnŋ kpɔɛ mɔ, enyɔ sugbɔ dele ye shi yeanu do nukplakpla lɔ mɛ o. Vɔ nɔ èkanfu nukplavi lɔ yí sɔ ɖe le ji niɔ, ecɛ akpedo nu sugbɔ yí awa ŋkɔyiyi.

10. Nɔ ènu enu ciwo mɛ èto nɔ nukplavi ɖe ɖe, lé atɛnŋ akpedo nu doɔ?

¹⁰ Xo nuxu so enu ciwo mɛ èto nu. Nɔ èkpɔɛ mɔ akpedo Bibla nukplavi lɔ nuɔ, àtɛnŋ anu nyɔ kleŋ ɖewo so lé èxɔ nyɔnɔnwi lɔ do, lé èɖu cukaɖa ɖe ji do alo lé Yehowa kpedo eo nu le ao gbemɛ do ni. (Eha. 78:4, 7) Etɛnŋ nyi nyɔ cɛwo sese yí ӡan nukplavi lɔ hwenɔnu koŋ. Nyɔ cɛwo  tɛnŋ do ŋsɛn xɔse yitɔ alo ado ŋsɛn yi nɔ akpɔtɔ awakɔ ŋkɔyiyi keŋ awa ӡinӡindoshimɛ. Ecɛ tɛnŋ gbekpedo nu yí anya lé aɖu cukaɖa ɖe ci mɛ etokɔ ji do. (1 Piɛ 5:9) Gabriel ci yí nyi mɔɖetɔ yí le Brésil ɖo ŋwi enu ci yí kpedo nu hwenu wokplakɔ Bibla koɖi. Énu mɔ: “Ci ŋse enu ciwo mɛ nɔviwo toɔ, ŋkpla mɔ Yehowa kpɔkɔ cukaɖa ciwo mɛ mìtokɔ. Yí nɔ wotɛnŋ ɖu cukaɖa lɔwo jiɔ, nyɛ can naɖu wo ji dru.”

11-12. Nyi yí taɖo mìɖo asɔ lɔnlɔn do ozɔn nɔ Bibla nukplavi ci yí va bɔbɔwoɔ?

¹¹ Gbɔxwe Bibla nukplavi ɖe awa ŋkɔyiyi keŋ awa ӡinӡindoshimɛɔ, éɖo ayinɔ hamɛ lɔ bɔbɔwo gashiagamɛ keŋ akpɔ nyɔna so wo mɛ. (Ebre. 10:24, 25) Kankandoji li mɔ, yi nukplamɛtɔ lɔ yí ayɔɛ nɔ bɔbɔ ŋkɔtɔ ci ava. Nɔ évaɔ, mì pleŋ atɛnŋ ado ŋsɛn yi nɔ akpɔtɔ avanɔ Fyɔɖuxuxɔ mɛ. Emɔ ŋtɔŋtɔ ciwo ji mìatɛnŋ ato awɛɔ?

¹² Do ozɔn nɔ nukplavi lɔ koɖo lɔnlɔn. (Rɔm. 15:7) Nɔ mìna nukplavi lɔ kpɔɛ mɔ woxɔ ye nywiɖe le bɔbɔ lɔwoɔ, kankandoji li mɔ, álɔn akpɔtɔ avanɔ Fyɔɖuxuxɔ mɛ. Na nɔ nukplavi lɔ avo le yiɖeki mɛ. Do gbe ni koɖo lɔnlɔn yí adasɛ yi nɔ nɔvi buwo. Do vivi do nu, ɖo taŋfuin yi nukplamɛtɔ lɔ deva hɔɖo o alo éle edɔ buwo wakɔ le Fyɔɖuxuxɔ lɔ mɛ. Ðo to nyɔ ciwo nukplavi lɔ nukɔ nywiɖe yí asɔ ɖe le ji ni. Nɔ èxɔ nukplavi ɖe koɖo lɔnlɔn ɖe, lé atɛnŋ akpedo nu doɔ? Mìakpɔ enu ci yí jɔ do Dmitrii ci yí wa ӡinӡindoshimɛ exwe ɖewo vayi ji. Ecɛyɛɔ, ényi sumɔsumɔdɔwatɔ. Ci eɖo ŋwi bɔbɔ ŋkɔtɔ ci evaɔ, émɔ: “Nɔviŋsu ɖeka kpɔŋ yí ŋle te le xexenu yí vɔnvɔn, eyi eva do vivi do ŋnu yí kplɔŋ yi Fyɔɖuxuxɔ mɛ. Amɛ sugbɔ vado gbe nɔŋ. Ekpacaŋ keke. Ejɔ ji nɔŋ sugbɔ keke ŋji mɔ woawanɔ bɔbɔ lɔwo ŋkeŋke. Ŋdekpɔ enu cɛ han le fiɖe kpɔ o.”

13. Lé ao gbenɔnɔ nywi atɛnŋ akpedo Bibla nukplavi ɖe nu doɔ?

¹³ Ðo kpɔwɛ nywi. Ao gbenɔnɔ nywi atɛnŋ akpedo Bibla nukplavi lɔ nu yí akando ji mɔ yekpɔ nyɔnɔnwi lɔ. (Mt. 5:16) Vitalii ci yí sumɔkɔ shigbe mɔɖetɔ nɛ le Moldavie nu mɔ: “Ŋkpɔ lé mɛbuwo nɔkɔ agbe yí wakɔ nu do le hamɛ lɔ mɛ. Ecɛ na ŋkando ji mɔ Yehowa Kunuɖetɔwo yí nyi sɛnsɛnha adodwi lɔ.”

14. Lé ao kpɔwɛ nywi atɛnŋ akpedo mɛɖe nu yí akpɔtɔ awanɔ ŋkɔyiyiɔ?

¹⁴ Gbɔxwe Bibla nukplavi ɖe aje awa ӡinӡindoshimɛɔ, éɖo awanɔ do enu ciwo ekplakɔ ji. Ecɛ dele fafɛɖe gashiagamɛ o. Vɔ nɔ nukplavi lɔ kpɔ lé èkpɔ nyɔna so wawa do Bibla gɔnmɛɖosewo ji mɛɔ, ecɛ tɛnŋ cucui yí aji mɔ yeasran eo. (1 Kor.  11:1) Mìakpɔ enu ci yí jɔ do Hanae ci nu mìxo nuxu so vayi ji. Émɔ: “Nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo wakɔ do enu ciwo yí wokplakɔŋ ji. Ŋkpɔ lé nawɛ adonɔ ŋsɛn amɛwo yí asɔ nu kenɔ wo koɖo lé nalɔn amɛwo do. Woxonɔ nuxu nywi so amɛwo nu gashiagamɛ. Ŋji mɔ nasran wo.”

15. Lé Elododo Wema 27:17 kpedo mì nu yí mìkpɔ enu ci yí taɖo mìɖo anyi xlɔ koɖo Bibla nukplavi ɖe nɔ ékpɔtɔ vakɔ bɔbɔwoɔ?

¹⁵ Nyi xlɔ koɖo nukplavi lɔ. Nɔ nukplavi lɔ kpɔtɔ yinɔ bɔbɔwoɔ, kpɔtɔ asɔnɔ ɖe le ji ni. (Fili. 2:4) Àtɛnŋ akan seŋ koɖi keŋ ajeshi ɖɛ. Vɔ ŋgbebiɔ nyɔ ciwo yí aɖe fun ni yi se o; àtɛnŋ akanfui nɔ trɔtrɔ ɖekpokpui ci ewakɔ, àtɛnŋ abiɔ lé yi Bibla nukplakpla lɔ yikɔ do yi se yí agbebiɔ tamɛ se nɔ yi xomu koɖo yi dɔ. Seŋkankan cɛwo atɛnŋ ana míanyi xlɔ. Nɔ ènyi xlɔ koɖo nukplavi lɔɔ, àkpedo nu nɔ awa ŋkɔyiyi keŋ awa ӡinӡindoshimɛ. (Hlɛn Elododo Wema 27:17.) Ecɛyɛɔ, Hanae sumɔkɔ shigbe gbeshiagbe mɔɖetɔ nɛ. Ci eɖo ŋwi ŋkɔtɔ ci etɔ bɔbɔwo yiyiɔ, énu mɔ: “Ci ŋje exlɔwo le hamɛ lɔ mɛɔ, bɔbɔ lɔwo vatɔ vivivi nɔŋ, yí nɔ enu cikɔ nɔŋ can ɔ, ŋyinɔ wo. Ŋsenɔ vivi nɔ ehadodo koɖo anyi xlɔ yoyu lɔwo yí ecɛ kpedo ŋnu ŋmi xlɔnyinyi koɖo mɛ ciwo yí desɛnnɔ Yehowa o. Ŋji mɔ nate gogo Yehowa koɖo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo doji. So hwenɔnuɔ, ŋsɔ gbeta mɔ nawa ӡinӡindoshimɛ.”

16. Nyi àtɛnŋ agbewa asɔ kpedo Bibla nukplavi ɖe nu nɔ ase le yiɖeki mɛ mɔ, ye can yele hamɛ lɔ mɛɔ?

¹⁶ Nɔ nukplavi lɔ kpɔtɔ wakɔ ŋkɔyiyi koɖo trɔtrɔwoɔ, kpedo nu nɔ ase le yiɖeki mɛ mɔ, ye can yele hamɛ lɔ mɛ. Àtɛnŋ awa cɛ nɔ èxɔɛni mɛdru. (Ebre. 13:2) Denis ci yí sumɔkɔ le Moldavie ɖo ŋwi hwenu enyi Bibla nukplavi vayi. Énu mɔ: “Blaŋblaŋ ɔ, woyɔnɔ nyɛ koɖo ashinyɛ nɔ mìayi nɔ ju koɖo nɔviwo. Wonunɔ lé Yehowa kpedo wo nu do nɔ mì. Ecɛ do ŋsɛn mì. Mɔnukpɔkpɔ cɛwo kpedo mì nu mìɖo kankandoji yí ji mɔ mìasɛn Yehowa yí gbenya mɔ agbe nywi ɖeka le te kpɔ mì.” Gbesɔ kpe niɔ, nɔ Bibla nukplavi ɖe trɔ eŋɛnywidratɔɔ, àtɛnŋ ayɔɛ nɔ mìayi kunuɖegbe. Diego ci yí nyi eŋɛnywidratɔ le Brésil nu mɔ: “Nɔviŋsu sugbɔ yɔnɔŋ yí mìyinɔ kunuɖegbe. Ecɛ nyi emɔ nywitɔ ci ji nato yí ajeshi wo ɖɛ nywiɖe. Ci ŋwɛ ahan ɔ, ŋkpla nu sugbɔ yí te gogo Yehowa koɖo Yesu doji.”

17. Lé hamɛmɛshinshinwo atɛnŋ akpedo Bibla nukplaviwo nu doɔ?

¹⁷ Zan gamɛ do Bibla nukplaviwo nu. Hamɛmɛshinshinwo, nɔ mílɔn nukplaviwo  yí sɔnɔ ɖe le ji nɔ woɔ, atɛnŋ akpedo wo nu woawa ŋkɔyiyi keŋ awa ӡinӡindoshimɛ. Àtɛnŋ axonɔ nuxu nɔ Bibla nukplaviwo le bɔbɔwoa? Vevitɔ nɔ wotɔ enyɔŋci ɖoɖo yí èɖonɔ ŋwi wowo ŋkɔwoɔ, woakpɔɛ mɔ eo sɔ ɖe le ji nɔ yewo. Àtɛnŋ aji gamɛ keŋ akplɔ eŋɛnywidratɔ ɖe do, nɔ ayi wa Bibla nukplakpla koɖo yi nukplavia? Àtɛnŋ akpedo nukplavi ɖe nu wu lé eoŋtɔ bui sa. Jackie ci yí nyi emɔɖetɔ ɖeka le Nigéria nu mɔ: “Ejinɔŋ nɔ nukplaviwo sugbɔ nɔ wokpɔɛ mɔ nɔviŋsu ci yí kplɔŋ do nyi hamɛmɛshinshin. Bibla nukplavi ɖeka nu mɔ: ‘Anyi pastɔ dawa ahan kpɔ gbeɖe o. Hotɔnɔwo ɖekɛ gbɔ eyinɔ yí nɔ wona ho yi gbɔxwe eyinɔ.’” Ecɛyɛɔ, nukplavi lɔ vakɔ bɔbɔwo.

18. Lé hamɛmɛshinshinwo atɛnŋ awa do enyɔ ciwo yí le Edɔwawawo 20:28 mɛ ji doɔ?

¹⁸ Na kpla Bibla nukplamɛtɔwo. Hamɛmɛshinshinwo, agban vevi le mí ji mɔ, míakpedo eŋɛnywidratɔwo nu nɔ woabi doji le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ yí akplanɔ Bibla amɛwo nywiɖe. (Hlɛn Edɔwawawo 20:28.) Nɔ èkplɔ nɔvi ɖe do yí Bibla nukplakpla lɔ wawa wakɔ ŋkpɛn niɔ, nu ni keŋ akpɔ nukplakpla lɔ ji. Jackie, ci nu mìxo nuxu so vayi nu mɔ: “Hamɛmɛshinshinwo biɔnɔ tamɛ se nɔ anyi Bibla nukplaviwo gashiagamɛ. Nɔ ŋdo go cukaɖawo le Bibla nukplakpla ɖe wawa mɛɔ, wonanɔ nukplamu nywiwoŋ.” Hamɛmɛshinshinwo atɛnŋ awa enu sugbɔ asɔ do zo lanmɛ nɔ Bibla nukplamɛtɔwo, nɔ woayi ŋkɔ doji. (1 Tɛs. 5:11) Jackie nu kpi mɔ: “Nɔ hamɛmɛshinshinwo do ŋsɛnŋ yí nunɔŋ mɔ edɔ sɛnsin ci ŋwakɔ jeŋ nɔ yewoɔ, ejɔnɔ ji nɔŋ. Wowo nyɔ lɔwo fanɔ akɔn nɔŋ shigbe eshi fafa nunu le zozu hwenu hannɛ. Wowo ŋsɛndoamunyɔ lɔwo na kankandojiŋ mɔ, ŋwakɔ anyi Bibla nukplakpla lɔwo nywiɖe yí ŋgbekpɔkɔ jijɔ sugbɔ doji.”—Elo. 25:25.

19. Jijɔ ci mì pleŋ atɛnŋ akpɔɔ?

¹⁹ Nɔ mìdewakɔ Bibla nukplakpla ɖe kaka yɛɔ, mìatɛnŋ akpɔtɔ akpenɔdo mɛɖe nu nɔ awa ŋkɔyiyi keŋ awa ӡinӡindoshimɛ. Mìdaxo nuxu sugbɔ o, gan mìatɛnŋ adrado nywiɖe yí akpedo Bibla nukplamɛtɔ lɔ nu le Bibla nukplakpla ɖe hwenu. Mìatɛnŋ anyi xlɔ koɖo nukplaviwo nɔ wova Fyɔɖuxuxɔ lɔ mɛ yí mìatɛnŋ aɖo kpɔwɛ nywiwo nɔ wo. Gbesɔ kpe niɔ, hamɛmɛshinshinwo atɛnŋ azan gamɛ do nukplaviwo nu yí asɔ do ŋsɛn wo. Woatɛnŋ agbena kpla Bibla nukplamɛtɔwo, akannɔfu wo keŋ asɔ ado ŋsɛn wo. Nɔ mìwakɔ ŋɖe, nɔ egbenyi enu hwɛɖeka yɔ can yí sɔ kpekɔdo mɛɖe nu nɔ alɔn Yehowa keŋ asin ɔ, jijɔ gangan ŋtɔ yí enyi nɔ mì!