1. Nyi yí taɖo Yesu biɔ Yehowa mɔ yɛ le glɔn ta nɔ ye nukplaviwoɔ?

LE ZAN kpɛtɛ lɔ mɛ nɔ Yesu gbenɔnɔ le nyigban jiɔ, ébukɔ tamɛ kpɔ so cukaɖa ciwo pleŋ mɛ yi nukplaviwo ato nu. Lɔnlɔn ci Yesu ɖo nɔ yi nukplaviwo cucui yí ebiɔ Dalɔ mɔ yɛ le “hwlɛn wo gan le Enuvwinwatɔ shi.” (Ӡan 17:14, 15) Yesu nya mɔ nɔ yetrɔ yi jeŋkwimɛɔ, Satana Legba akpɔtɔ awanɔ ahwa koɖo mɛɖekpokpui ci yí ji mɔ yeasɛn Yehowa. Eyi taɖo eӡan mɔ woaglɔn ta nɔ Yehowa mɛwo.

2. Lé mìawɛ akando ji mɔ Yehowa aɖo mìwo gbedodoɖawo ŋciɔ?

² Yehowa ɖo Yesu gbedodoɖa lɔ ŋci, ɖo élɔn Eviɛ. Nɔ mìtekpɔ yí wa ci ji mìakpe nɔ mìwo nu akpe nɔ Yehowaɔ, álɔn mìwo hɛnnɛ, yí nɔ mìdo gbe ɖaɖa ni mɔ yɛ le kpedo mì nu yí aglɔn ta nɔ mìɔ, áɖo to mì. Shigbe Xomutatɔ amɛlɔntɔ nɛɔ, Yehowa akpɔtɔ alekɔ bu nɔ eviɛwo koɖo lɔnlɔn. Nɔ dewɛ ahan ɔ, axo ɖyi yi ŋkɔ alo amɛwo daɖo susu nywi do nu o!

3. Nyi yí taɖo eӡan mɔ Yehowa aglɔn ta nɔ mì le egbɛmɛɔ?

³ Eӡan mɔ Yehowa aglɔn ta nɔ mì le egbɛmɛ sɔwu sa. Ðo wonya Satana le jeŋkwimɛ yí “ejibibi ɖɔ lanmɛ” ni. (Enyɔ. 12:12) Étekpɔ trɔ susu nɔ mɛɖewo ciwo yí cinɔ yumɛ nɔ mì yí wobuini mɔ yewo “le Mawu dɔ wakɔ.” (Ӡan 16:2) Mɛbu ciwo yí dexɔ Mawu ji se cinɔ yumɛ nɔ mì, ɖo mìwo nyɔwo to akpo nɔ amɛwo pleŋ tɔ le xexeɛ mɛ. Ðekpokpui ɖe enyiɔ, mìdevɔnkɔ o. Nyi yí taɖoɔ? Ðo Mawu Nyɔ lɔ nu mɔ: “Axwetɔ lɔ nyi egbejinɔtɔ yí ado ŋsɛn mí yí aglɔn ta nɔ mí so amɛvwin lɔ lɔ mɛ.” (2 Tɛs. 3:3, NWT) Lé Yehowa glɔnnɔ ta nɔ mì doɔ? Mína mìakpɔ emɔ amɛve ciwo ji ewɛni le.

4. Sɔ koɖo Efezitɔwo 6:13-17 ɖe, nyi Yehowa na mì nɔ aglɔn ta nɔ mìɔ?

⁴ Yehowa na ahwawanu ɖeka mì ci yí atɛnŋ aglɔn ta nɔ mì so Satana mɛjijejewo mɛ. (Hlɛn Efezitɔwo 6:13-17.) Ahwawanu blebu lɔ ci yí so Mawu gbɔ sɛnŋ yí gbewanɔ dɔ nywiɖe! Vɔ nɔ mìsɔ ahwawanu lɔ kpaxwe vovovo lɔwo do yí kpɔtɔ le wo mɛ gbɔxwe aglɔn ta nɔ mì. Nyi akpaxwe vovovo lɔwo le dumɛ nɔɔ? Mína mìale ŋkuvi do wo nu nywiɖe.

5. Nyi yí nyi nyɔnɔnwi lɔ kpablanuɔ, yí nyi yí taɖo mìɖo asɔ bla alin mɛɔ?

⁵ Nyɔnɔnwi lɔ kpablanu le dumɛ nɔ nyɔnɔnwi ciwo yí le Mawu Nyɔ, Bibla lɔ mɛ. Nyi yí taɖo mìɖo asɔ kpablanu lɔ bla alin mɛɔ? Ðo Satana nyi “ŋsùkankan da lɔ.” (Ӡan 8:44) Étɔ ŋsu kankan so xwe kotokun nɛniɖe ke, yí ble “xexe lɔ keŋkeŋ”! (Enyɔ. 12:9) Vɔ nyɔnɔnwi ciwo yí le Bibla mɛ glɔnnɔ ta nɔ mì yí wodeblenɔ mì o. Lé mìasɔ nyɔnɔnwi lɔ bla alin mɛ doɔ? Mìwɛni ahan, nɔ mìkpla nyɔnɔnwi ci yí kudo Yehowa nu, yí sinni “le gbɔngbɔn koɖo nyɔnɔnwi mɛ,” yí tonɔ nyɔnɔnwi le ŋɖekpokpui mɛ.—Ӡan 4:24; Efe. 4:25; Ebre. 13:18.

6. Nyi nujɔjɔɛwawa kɔntacɔnnu nyiɔ, yi nyi yí taɖo mìɖo aduiɔ?

⁶ Nujɔjɔɛwawa kɔntacɔnnu lɔ le dumɛ nɔ Yehowa se jɔjɔɛwo. Nyi yí taɖo mìɖo ado akɔntacɔnnu cɛɔ? Shigbe lé akɔntacɔnnu glɔnnɔ ta nɔ sɔja ji nɛɔ, nujɔjɔɛwawa kɔntacɔnnu lɔ glɔnnɔ ta nɔ mìwo kpɔwɛ ji lɔ alo mɛ ciŋmɛ mìnyi nɔ xexe lɔ ŋgbedahɛn nu le nu o. (Elo. 4:23) Yehowa ji mɔ mìwo le lɔn ye yí asɛn ye koɖo mìwo ji blebu. (Mt. 22:36, 37) Vɔ Satana dejikɔ mɔ mìasɛn Yehowa koɖo eji blebu o, eyi taɖo ejikɔ mɔ mìwo le lɔn enu ciwo xexe lɔ nanɔ, vɔ yí Yehowa delɔnnɔ o. (Ӡaki 4:4; 1 Ӡan 2:15, 16) Nɔ dekpɔ ta niɔ, étenɔkpɔ mɔ yeado vɔnvɔn nɔ mì nɔ mìawa enu ci Yehowa gbe.

7. Lé mìdonɔ nujɔjɔɛwawa kɔntacɔnnu lɔ doɔ?

⁷ Mìdonɔ nujɔjɔɛwawa kɔntacɔnnu lɔ nɔ mìlɔn do Yehowa se ciwo yí kudo enywi koɖo evwin nu yí wanɔ do wo ji. (Eha. 97:10) Mɛɖewo tɛnŋ kpɔɛ mɔ Yehowa se lɔwo denanɔ vovo amɛ o. Vɔ nɔ mìmi wawa do Bibla gɔnmɛɖosewo ji le mìwo gbenɔnɔ mɛɔ, mìale shigbe sɔja ci yí kpɔɛ mɔ akɔntacɔnnu lɔ kpɛn yí ɖi daɖɛ le ahwa mɛ hannɛ. Exlunuwawa teŋ anyi! Vɔ nɔ mìlɔn Yehowaɔ, mìdakpɔɛ mɔ yi sewo “gbɔnnu o,” mìakpɔɛ mɔ woahwlɛn mì gan.—1 Ӡan 5:3.

8. Lé mìasɔ dradrado do fafa ŋɛnywi lɔ dradra nu wa fɔkpawo do mìwo fɔwo doɔ?

⁸ Pɔlu gbedo ŋsɛn mì mɔ mìwo le sɔ dradrado do fafa ŋɛnywi lɔ dradra nu wa fɔkpawo do mìwo fɔwo. Yi gɔnmɛ nyi mɔ, mìɖo ale gbesɔsɔ adranɔ Fyɔɖuxu ŋɛnywi lɔ gashiagamɛ. Nɔ mìdrakɔ Bibla mɛ ŋɛdu lɔ nɔ amɛwoɔ, mìwoŋtɔwo xɔse sɛnnɔŋ doji. Ci mìkpɔ lé Yehowa mɛwo zankɔ emɔ ɖekpokpui ci yí hun nɔ wo yí sɔ drakɔ eŋɛnywi lɔɔ, edo ŋsɛn mì sugbɔ. Le kpɔwɛ mɛ, wodrɛni le dɔmɛ, suklu, dɔwaxuwo, so axomɛ yi axomɛ, nɔ woyi afimɛ, nɔ woyi wowo xomumɛtɔ ciwo yí denyi Kunuɖetɔwo gbɔ, nɔ wokankɔ seŋ koɖo amɛnyanyi ɖe alo nɔ wo ci texwe ɖeka le axomɛ can. Nɔ mìvɔnkɔ keke mi eŋɛnywi lɔ dradraɔ, mìale shigbe sɔja ci yí ɖe yi fɔkpawo daɖɛ le ahwa mɛ hannɛ, nuvevi awa afɔ ni fafɛɖe. Ecɛ awɛ mɔ datɛnŋ aglɔn ta nɔ yiɖeki nɔ woje ji o, yí datɛnŋ awa do yi xwetɔ sewo ji o.

9. Nyi yí taɖo mìɖo alé xɔse kpoxɔnu gangan lɔ do alɔ mɛɔ?

 ⁹ Xɔse kpoxɔnu gangan lɔ le dumɛ nɔ xɔse ci mìɖo do Yehowa nu. Mìɖo xɔse mɔ yɛawa do yi gbeɖuwo pleŋ ji. Xɔse cɛ kpenɔdo nu yí mìcinɔ “Enuvwinwatɔ hwanzojejewo.” Nyi yí taɖo mìɖo alé akpoxɔnu gangan cɛ do alɔ mɛɔ? Ðo eglɔnnɔ ta nɔ mì yí xɔsegbetɔwo nukplakplawo deblenɔ mì o, yí mìdegbɔnɔjɔ nɔ amɛwo gbalikɔ mì o. Nɔ xɔse dele mì shiɔ, mìdaɖo ŋsɛn keke ase tonu nɔ Yehowa nɔ mɛbuwo ӡinkɔ mì ji mɔ mìwo le da le yi sewo ji o. Vɔ hweɖekpokpuinu ci mìagbe mɔ mìdawa enudɔndɔn ɖe le dɔmɛ alo sukluɔ, anyi mìlé akpoxɔnu gangan lɔ do alɔ mɛ. (1 Piɛ 3:15) Hweɖekpokpuinu ci mìagbe mɔ mìdawa edɔ ci mɛ eho sugbɔ le, ɖo axe mɔ nɔ mìwo gbɔngbɔnmɛdɔwoɔ, anyi mìlé akpoxɔnu gangan lɔ do alɔ mɛ. (Ebre. 13:5, 6) Yí hweɖekpokpuinu ci mìasɛnkɔ Yehowa nɔ wocikɔ yumɛ nɔ mì can ɔ, edasɛ mɔ akpoxɔnu gangan lɔ glɔnkɔ ta nɔ mì.—1 Tɛs. 2:2.

10. Nyi hwlɛngan gakuku lɔ nyiɔ, yí nyi yí taɖo mìɖo azin ɔ?

¹⁰ Hwlɛngan gakuku lɔ yí nyi mɔkpɔkpɔ ci Yehowa na mì: mɔkpɔkpɔ cɛ yí nyi mɔ  ávahwlɛn mì gan so eku shi yí acu shi nɔ mɛ ciwo pleŋ yí wa yi dro. (1 Tɛs. 5:8; 1 Tim. 4:10; Titu 1:1, 2) Shigbe lé gakuku glɔnnɔ ta nɔ sɔja nɛɔ, hwlɛngan mɔkpɔkpɔ lɔ glɔnnɔ ta nɔ mìwo tamɛbubuŋsɛn. Lé mɔ ci jiɔ? Mɔkpɔkpɔ lɔ kpenɔdo mì nu yí mìkpɔtɔ sɔ susu ɖonɔ Mawu gbeɖuwo ji yí gbeɖonɔ susu nywi do mìwo cukaɖawo nu. Lé mìcɔnnɔ gakuku cɛ doɔ? Mìwɛni ahan nɔ mìna mìwo tamɛbubukpɔwo kpɔtɔ sɔnɔ koɖo Mawu susuwo. Le kpɔwɛ mɛ, mìdesɔ mìwo mɔkpɔkpɔ daɖo dɔkunu ciwo nu kankandoji dele ji o, vɔ mìsɔ daɖo Mawu ji.—Eha. 26:2; 104:34; 1 Tim. 6:17.

11. Nyi yí nyi gbɔngbɔn lɔ wiɔ, yí nyi yí taɖo mìɖo azin ɔ?

¹¹ Gbɔngbɔn lɔ wi yí nyi Mawu Nyɔ, Bibla. Ewi cɛ ɖo ŋsɛn keke kakanɔ ŋsukankan ɖekpokpui yí nanɔ vovo amɛ so ŋsukankan nukplakplawo koɖo numamɛ ciwo yí danahɛn nu le amɛ nu mɛ. (2 Kor. 10:4, 5; 2 Tim. 3:16, 17; Ebre. 4:12) Mìkplanɔ lé mìazan ewi cɛ do le amɛɖekishi nukplakpla koɖo ekpla ci mìxɔnɔ so Mawu habɔbɔ lɔ gbɔ mɛ. (2 Tim. 2:15) Gbesɔ kpe nɔ ahwawanu blebu lɔɔ, Yehowa gbena enu sɛnŋ bu mì ci yí gbeglɔnnɔ ta nɔ mì. Nyi yɔɔ?

12. Nubu ci mìӡan ɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

¹² Sɔja ci yí kpɔ nutɔxu nyanɔ mɔ yedatɛnŋ awa ahwa koɖo ahwakɔn gangan ɖe yeɖekɛ keke aɖu ji o; éӡan yi kpena sɔjawo kpekpedonu. Nɛnɛkɛɔ, mìdatɛnŋ awa hwa koɖo Satana koɖo yi dokplɔtɔwo mìwoɖekɛ keke aɖu wo ji o; mìӡan mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo kpekpedonu. Yehowa na “nɔviwo” habɔbɔ ci yí le xexeɛ mɛ pleŋ mì nɔ woakpedo mì nu.—1 Piɛ 2:17.

13. Sɔ koɖo Ebretɔwo 10:24, 25 ɖe, nyɔna ciwo mìkpɔnɔ so mìwo bɔbɔwo mɛɔ?

¹³ Emɔ ɖeka ci ji mìxɔnɔ kpekpedonu le yí nyi mìwo bɔbɔwo yiyi. (Hlɛn Ebretɔwo 10:24, 25.) Mì pleŋ yí gbɔnɔjɔ hweɖewonu. Nɔ ejɔ ahan ɔ, bɔbɔ lɔwo atɛnŋ ado ŋsɛn mì. Ðoŋci ciwo yí mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nanɔ so jimɛ donɔ ŋsɛn mì. Nɔviwo nuxu koɖo wadasɛ ciwo wocu do Bibla ji donɔ ŋsɛn gbeta ci mìsɔ mɔ mìasɛn Yehowa. Yí seŋ ciwo mìkannɔ doŋkɔ nɔ bɔbɔ lɔwo koɖo kpakpa godu donɔ zo lanmɛ nɔ mì. (1 Tɛs. 5:14) Gbesɔ kpe niɔ, bɔbɔ lɔwo nanɔ mɔnukpɔkpɔ mì yí mìkpɔnɔ jijɔ ci yí le kpekpedo mɛbuwo nu mɛ. (Edɔ. 20:35; Rɔm. 1:11, 12) Mìwo bɔbɔwo kpenɔdo mì nu le mɔ buwo ji hɛnnɛ. Wona yí mìbinɔ doji le ahwa lɔ wawa mɛ, yi gɔnmɛ nyi mɔ, wodranɔ mì do nɔ kunuɖeɖedɔ lɔ. Le kpɔwɛ mɛ, mìkplanɔ lé mìazan dɔwanu ciwo yí le mìwo Nukplakpla dɔwanu dakavi lɔ mɛ do nywiɖe. Eyi taɖo dranɔ hamɛ bɔbɔ lɔwo do nywiɖe. Wa ɖaŋ aɖonɔ to le bɔbɔwo. Le bɔbɔ lɔwo goduɔ, wa do ekpla ciwo yí èxɔ ji. Nɔ èwanɔ enu cɛwoɔ, ànyi “Kristo Yesu hwawavi adodwi.”—2 Tim. 2:3.

14. Kpekpedonu ci yí gbeli nɔ mìɔ?

¹⁴ Mawudɔla sɛnŋ miliɔn nɛniɖe kpenɔdo mì nu hɛnnɛ. Bu tamɛ kpɔ so enu ci mawudɔla ɖeka kpaŋ atɛnŋ awa nu! (Ezai 37:36) Ecɛyɛɔ, kpɔ enu ci mawudɔlawo hwakɔn sɛnŋ atɛnŋ awa ɖa. Agbetɔ alo gbɔngbɔnvɔn ɖe desɔ koɖo Yehowa hwakɔn sɛnŋ lɔ o. Yehowa nyi ŋsɛnwokpleŋtɔ, eyi taɖo nɔ éle mì jiɔ, mìasɛnŋ wu mìwo ketɔnɔwo  nɔ wogbesugbɔ ɖeeɖe can. (Koj. 6:16) Nyɔnɔnwi yí nyɔ cɛ nyi! Bu tamɛ kpɔ so nyɔ cɛwo nu nɔ dɔmɛkpena, suklukpena alo ao xomumɛtɔ ɖe ci yí denyi xɔsetɔ nu nyɔ ɖe alo wa ŋɖe ci yí gbɔjɔ eo. Ðo ŋwi mɔ, denyi yeɖekɛ yí wakɔ ahwa lɔ o. Yehowa mɔdasɛnamɛwo ji yí èzɔnkɔ do.

15. Sɔ koɖo Ezai 54:15, 17 ɖe, nyi yí taɖo ŋsɛn ɖekɛ datɛnŋ ado kui do nu nɔ Mawu mɛwoɔ?

¹⁵ Susu sugbɔ li ciwo yí taɖo xexe cɛ ci ji Satana kpa acɛ do le ke mì. Mìdewanɔ politiki o yí mìdewanɔ ahwa o. Mìdranɔ Mawu ŋkɔ yí ɖenɔ kunu mɔ yi Fyɔɖuxu lɔ ɖekɛ kpaŋ yí ahɛn fafa vɛ; mìwanɔ do yi se jɔjɔɛwo ji. Mìdanasɛ mɔ xexe lɔ cɛkpatɔ nyi ŋsukantɔ vwin koɖo amɛwutɔ. (Ӡan 8:44) Mìgbeɖenɔ kunu mɔ dajinjin o woagu Satana xexe cɛ. Vɔ Satana koɖo yi dokplɔtɔwo datɛnŋ ado kui do nu nɔ mì gbeɖe o. Ewaɖeɔ, mìakpɔtɔ asɛnnɔ Yehowa to emɔ ɖekpokpui ci yí hun nɔ mì ji! Ci Satana sɛnŋ sugbɔ can ɔ, detɛnŋ xe mɔ nɔ Fyɔɖuxu ŋɛdu lɔ nɔ ŋgbeɖo amɛwo gbɔ le xexeɛ mɛ pleŋ o. Ecɛ nyi ahan, ɖo Yehowa glɔnkɔ ta nɔ mì.—Hlɛn Ezai 54:15, 17.

16. Lé Yehowa ahwlɛn yi mɛwo gan le efunkpekpe gangan lɔ mɛ doɔ?

¹⁶ Nyi yí ajɔ le esɔmɛɔ? Le efunkpekpe gangan lɔ mɛɔ, Yehowa ahwlɛn mì gan le emɔ jiŋ amɛve ji. Ŋkɔtɔ, áhwlɛn yi sɛntɔ egbejinɔtɔwo gan hwenu adɔ nyigban ji cɛkpatɔwo agu Babiloni gangan lɔ ci yí nyi ŋsusɛnsɛnhawo. (Enyɔ. 17:16-18; 18:2, 4) Yi goduɔ, áhwlɛn yi mɛwo gan hwenu agukɔ Satana xexe kpɛtɛ lɔ le Harmagedɔn mɛ.—Enyɔ. 7:9, 10; 16:14, 16.

17. Nyɔna ciwo mìakpɔ nɔ mìkpɔtɔ te gogo Yehowaɔ?

¹⁷ Nɔ mìkpɔtɔ te gogo Yehowaɔ, Satana datɛnŋ awa ŋɖe nɔ mì ci yí adahɛn nu le mì nu tɛgbɛɛ o. Can hɛnnɛ, yiŋtɔ yí woagu tɛgbɛɛ. (Rɔm. 16:20) Eyi taɖo sɔ ahwawanu blebu lɔ do yí akpɔtɔ anɔ mɛ! Ŋgbetekpɔ mɔ yeawa ahwa lɔ yeɖekɛ o. Kpedo nɔvio ŋsu koɖo nɔvio nyɔnuwo nu. Gbesɔ kpe niɔ, wanɔ do Yehowa mɔdasɛnamɛwo ji. Nɔ èwɛni ahan ɔ, àtɛnŋ akando ji mɔ ye Daye amɛlɔntɔ ci yí le jeŋkwimɛ ado ŋsɛn ye yí aglɔn ta nɔ ye.—Ezai 41:10.