1. Nyi amɛwo donɔ jeshi nɔ wova mìwo bɔbɔwo ŋkɔtɔɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

 KPƆƐ le susu mɛ mɔ ŋkɔtɔ nɛ yí asu koɖo ashi ɖeka va bɔbɔ le Fyɔɖuxuxɔ Yehowa Kunuɖetɔwo tɔ mɛ. Lé woxɔ wo do vivi nɔ wo keke yí lɔnlɔn ci wokpɔ le hamɛ lɔ mɛ jiŋ nɔ wo. Ci wosɔ emɔ ɖedo nɔ axweɔ, nyɔnu lɔ nu nɔ asuɔ mɔ, ‘Yehowa Kunuɖetɔwo to akpo nɔ mɛkpɛtɛwo, ejɔ ji nɔŋ mɔ ŋnɔ koɖo wo.’

2. Nyi yí taɖo mɛɖewo mi Yehowa sɛnsɛn ɔ?

² Lɔnlɔn ci yí le Yehowa Kunuɖetɔwo gblamɛ jiŋ. Vɔ wodenyi amɛkpekpewo o. (1 Ʒan 1:8) Eyi taɖo nɔ mìvajekɔshi mìwonɔnɔwo doji le hamɛ lɔ mɛɔ, mìkpɔnɔ afɛnwo le mìwonɔnɔwo nu. (Rɔm. 3:23) Ewa ŋshishi mɔ mɛɖewo tashi wowoɖekiwo yí afɛn ŋtɔ́wo na yí womi Yehowa sɛnsɛn.

3. Nyi woasɔ do jeshi Yesu dokplɔtɔ adodwiwoɔ? (Ʒan 13:34, 35)

³ Gbetrɔ akpɔ nyɔta lɔ kpukpui vevi. (Hlɛn Ʒan 13:34, 35.) Nyi yí ana woado jeshi Kristotɔ adodwiwoɔ? Lɔnlɔn yɔ, denyi woawanɔ nu afɛnmalenu yɔ o. Gbedo jeshi mɔ Yesu denu mɔ: ‘Ecɛ yí míakpɔ yí anya mɔ mínyi anyi nukplaviwo o.’ Énu mɔ: “Ecɛ yí amɛwo pleŋ akpɔ yí anya mɔ mínyi anyi nukplaviwo.” Denyi yi nukplaviwo ɖekɛ yí ado jeshi amɛɖekisɔsɔsavɔn lɔnlɔn ci yí le wowo  gblamɛ o, vɔ mɛ ciwo yí dele hamɛ lɔ mɛ can akpɔɛ ahan, yí anya mɔ wonyi Yesu dokplɔtɔ adodwiwo.

4. Nyi mɛɖewo jinɔ mɔ yewoanya so Kristotɔ adodwiwo nuɔ?

⁴ Mɛɖewo ciwo yí denyi Yehowa Kunuɖetɔwo tɛnŋ biɔ se mɔ: ‘Lé lɔnlɔn dasɛ mɔ wonyi Yesu dokplɔtɔ adodwiwo doɔ? Lé Yesu lɔn apotru yitɔwo doɔ? Yí lé atɛnŋ anya wa mɔ woawa Yesu tɔ han do le egbɛ mɛ doɔ?’ Anyɔ mɔ Kunuɖetɔwo akpɔ ɖoŋci nɔ nyɔbiɔse cɛwo. Ecɛ wawa akpedo mì nu nɔ mìalɔn mìwonɔnɔwo nywiɖe, vevitɔ nɔ manyimanyi ɖe ɖo gblamɛ nɔ mì.—Efe. 5:2.

5. Dre Yesu nyɔ ciwo yí le Ʒan 15:12, 13 mɛ.

⁵ Yesu nu lɔnlɔn ci ŋmɛ yí woakpɔ asɔ do jeshi yi dokplɔtɔwo. (Hlɛn Ʒan 15:12, 13.) Kpɔ nyɔ ci Yesu nu nɔ wo: “Mí lɔn míwonɔnɔwo shigbe lé Ŋ lɔn mí ɛnɛ.” Nyɔ cɛwo gɔnmɛ ɖe? Shigbe lé Yesu dre mɛ nɛɔ, amɛɖekisɔsɔsavɔn lɔnlɔn ci yí ana Kristotɔ ɖe alɔn amɔ yeaku do ta nɔ ye kpena nɔ eʒan yí nyi lɔnlɔn ci nu exokɔ nuxu so. b

6. Lé Mawu Nyɔ lɔ dasɛ mɔ lɔnlɔn le veviɖe doɔ?

⁶ Mawu Nyɔ lɔ kpla mì mɔ lɔnlɔn cɛ le veviɖe. Le kpɔwɛ mɛ, kpukpui ciwo mìayɔ yɛ nyi kpukpui vevi nɔ amɛ sugbɔ: “Mawu nyi lɔnlɔn.” (1 Ʒan 4:8) “Ðo lɔnlɔn nɔ ao kpena shigbe è lɔn eoŋtɔ ɛnɛ.” (Mt. 22:39) “Lɔnlɔn cɔnnɔ agɔjeje sugbɔ.” (1 Piɛ 4:8) “Lɔnlɔn de kunɔ gbeɖe o.” (1 Kor. 13:8) Kpukpui cɛwo koɖo buwo dasɛ yi petii mɔ, ele veviɖe mɔ mìaɖo nɔnɔmɛ nywi cɛ.

7. Nyi yí taɖo Satana datɛnŋ kpe ji yí abɔ amɛwo doju yí woalɔn wowonɔnɔwo ŋtɔŋtɔɔ?

 ⁷ Amɛ sugbɔ biɔnɔ se mɔ: ‘Lé nawɛ ajeshi sɛnsɛn adodwitɔɔ? Sɛnsɛnwo pleŋ yí nunɔ mɔ yewokplakpla nyɔnɔnwi lɔ amɛwo, vɔ nyɔ ci wonunɔ so Mawu nu to akpo nɔ nɔnɔ.’ Satana wɛ yí ŋsusɛnsɛnwo sugbɔ ci yí dɔ yí egbɔnnu nɔ amɛwo mɔ woado jeshi sɛnsɛn adodwitɔ lɔ. Vɔ wodatɛnŋ awɛ keke Kristotɔ ciwo pleŋ yí le xexeɛ pleŋ mɛ anɔ ju o. Yehowa ɖekɛ kpaŋ yí atɛnŋ awɛ. Ecɛ sɔgbe, ɖo Mawu gbɔ yí lɔnlɔn adodwitɔ lɔ so. Mɛ ciwo yí ɖo Yehowa gbɔngbɔn yí ecu shi nɔ wo ɖekɛwo yí lɔnnɔ wowonɔnɔwo ŋtɔŋtɔ. (1 Ʒan 4:7) Eyi taɖo Yesu nu mɔ ye dokplɔtɔ adodwitɔwo ɖekɛwo mɛ yí woakpɔ lɔnlɔn ŋtɔŋtɔ lɔ le.

8-9. Lé lɔnlɔn ci yí le Yehowa Kunuɖetɔwo mɛ wa nɔ amɛ sugbɔɔ?

⁸ Shigbe lé Yesu nui ɖɛ nɛɔ, amɛ sugbɔ do jeshi Kristotɔ adodwiwo, ɖo lɔnlɔn akun-akun le wo mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, nɔviŋsu ci yí tɔ mɔ Ian ɖo ŋwi takpekpe ŋkɔtɔ ci eyi, bɔluxoxu yí wowa takpekpe lɔ le yí yi xwe sɔ nɔ. Ian vakpɔ balɔn le nɔtɔxu wleci ɖewo vayi. Énu mɔ: “Lé amɛwo wa nu do le takpekpe lɔ mɛ to akpo xesexese nɔ lé amɛwo wa nu do hwenu wovaxo balɔn. Yehowa Kunuɖetɔwo shinɔ amɛ, wodo nu nywiɖe yí wowo viwo can ɖo wana nywiwo.” Énu kpi mɔ: “Ci yí gbewu hunnɔɔ, eji jɔkɔ wo yí fafa gbele wo mɛ. Ŋci ŋjikɔ le agbe mɛ nɛ. Ŋdegbeɖo ŋwi nyɔ ciwo yí wonu le takpekpe lɔ mɛ gbenɔgbe o, vɔ ŋkpɔtɔ ɖonɔ ŋwi lé Kunuɖetɔ lɔwo wa nu do.” c Lɔnlɔn ŋtɔŋtɔ ci yí le mì mɛ taɖo enyi ahan. Ðo ci mìlɔn mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwoɔ, mìwanɔ nu do wo nu nywiɖe yí gbebunɔ wo.

⁹ Ahan yí ewa nɔ nɔviŋsu John hwenu eyi bɔbɔwo ŋkɔtɔ nɛ. Énu mɔ: “Lé exlɔnyinyi le amɛwo mɛ do, wa dɔ do ŋji . . . wole shigbe mɛ ciwo nu afɛn dele nɛ. Lɔnlɔn akun-akun ci yí le wo mɛ na ŋkando ji mɔ ŋkpɔ sɛnsɛn adodwitɔ lɔ.” d Enyɔ cɛ hanwo koɖo buwo dasɛ mɔ Yehowa mɛwo yí nyi Kristotɔ adodwitɔwo.

10. Hwenu ci teŋ mìadasɛ mɔ mìlɔn mìwonɔnɔwo nyɔnɔnwitɔɔ? (Kpɔ gɔnmɛnuŋwlɛŋwlɛ lɔ.)

¹⁰ Shigbe lé mìnui le tɔtɔmɛ nɛɔ, afɛn degɔnmale mɛɖe nu le mìwo kpena Kristotɔwo mɛ o. Hweɖewonuɔ, wotɛnŋ nu nyɔ ɖe alo awa ŋɖe yí ave mì nu. e (Ʒaki 3:2) Nɔ evajɔ ahan ɔ, mìatɛnŋ adasɛ nɔ wo to mìwo nuxuxoxo koɖo mìwo nuwanawo mɛ mɔ mìlɔn wo nyɔnɔnwitɔ. Nyi mìatɛnŋ akpla so kpɔwɛ ci Yesu ɖo nɔ mì le ecɛ wawa mɛɔ?—Ʒan 13:15.

11. Afɛn ci yí le Ʒaki koɖo Ʒan nuɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹¹ Yesu dekpɔnɔ emɔ mɔ afɛn adɛn le ye dokplɔtɔwo nu o. Vɔ ésɔ lɔnlɔn kpedo wo nu keŋ nɔ woadra wowo nɔnɔmɛ dɔndɔnwo do, nɔ wowo nu akpe nɔ Yehowa. Gbeɖekaɔ, apotru amɛve Ʒaki koɖo Ʒan, to wowo nɔ ji yí biɔ Yesu mɔ yɛ le na texwe gangan ɖeka yewo le Fyɔɖuxu lɔ mɛ. (Mt. 20:20, 21) Enu ci wowa dasɛ mɔ wonyi egoyitɔwo yí kpɔɛ mɔ yewonyɔ wu mɛkpɛtɛwo.—Elo. 16:18.

12. Ʒaki koɖo Ʒan ɖekɛwo yí dasɛ mɔ afɛn le yewo nua? Ðe mɛ.

¹² Denyi Ʒaki koɖo Ʒan ɖekɛwo yí ɖo adɛn dɔndɔn ŋtɔ́wo hwenɔnu o. Kpɔ lé apotru kpɛtɛwo wa nu do ɖa: “Dɔkplavi amɛ́wo kpɛtɛ lɔwo se enyɔ lɔ. Dɔmɛ ve wo [do wowo nɔvi amɛve lɔwo nu].” (Mt. 20:24) Mìatɛnŋ akpɔɛ le susu mɛ mɔ nyɔ cɛ tɛnŋ dɔ yí Ʒaki, Ʒan koɖo apotru kpɛtɛ lɔwo hwlɛn aɖe le wowonɔnɔwo mɛ. Taŋfuin mɛkpɛtɛwo nu nɔ wo mɔ: ‘Mi yí míwo bu mɔ yewonyi yí biɔkɔ texwe ŋtɔ́wo le Fyɔɖuxu lɔ mɛɔ? Denyi míwo ɖekɛ yí wa dɔ koɖo Yesu sɛnsinɖe o. Mìwo can, mìwo je axɔ texwe veviwo hɛnnɛ!’ Ðekpokpuiɖe ci enyiɔ, apotru lɔwo mi lɔnlɔn akun-akun ɖoɖo nɔ wowonɔnɔwo le hwenu kleŋ hunnɔ mɛ.

13. Ci apotru yitɔwo wa afɛn ɖe, lé Yesu wa nu do wo nu doɔ? (Matie 20:25-28)

¹³ Lé Yesu kpɔ nyɔ lɔ gbɔ doɔ? Dedo dɔmɛzi do wo o. Denu mɔ yeayi ji apotru bu ciwo yí nyɔ wu wo, mɛ ciwo yí asɔ wowoɖekiwo hwenɔ yí alɔnnɔ wowonɔnɔwo gashiagamɛ o. Vɔ Yesu sɔ jigbɔnɖɛ xo nuxu nɔ wo, ɖo énya mɔ wojijiɛ mɔ yewoawa enunywi. (Hlɛn Matie 20:25-28.) Ci yí denyi ŋkɔtɔ alo vɔxutɔ lɔ ke yí apotru lɔwo tekpɔ mɔ yewoakpɔ mɛ ci yí gangan wu le yewo mɛ can ɔ, Yesu kpɔtɔ sɔ lɔnlɔn  wa nu ɖaɖa wo gbɔ.—Maki 9:34; Luiki 22:24.

14. Nɔnɔmɛ ci mɛ yí apotru Yesu tɔwo shin leɔ?

¹⁴ Kankandoji li mɔ, Yesu kpɔnɔ do fini apotru yitɔwo nɔ yí shin koɖo ekpla ci woxɔ nu. (Ʒan 2:24, 25) Ʒuifu ciwo yí nyi Esekplamɛtɔwo koɖo Farizitɔwo kpla mɔ, gbɔxwe mɛɖe ale veviɖeɔ, akudo texwe gangan ci ele nu. (Mt. 23:6; sɔ sɔ koɖo video ci yí nyi Les premiers sièges dans les synagogues ci yí le Bibla nukplakpla tɔ mɛ le Matie 23:6 mɛ.) Ʒuifu ŋkɔnɔtɔwo kpɔnɔ wowoɖekiwo mɔ yewonyi amɛjɔjɔɛwo. f (Luiki 18:9-12) Yesu nya mɔ enu cɛwo atɛnŋ akpɔ ŋsɛn do lé apotruwo kpɔnɔ wowoɖekiwo koɖo mɛkpɛtɛwo do. (Elo. 19:11) Éɖo susu sɔgbe do yi nukplaviwo nu, dekpɔkɔ emɔ mɔ woawakɔ enunywi ɖeɖe shɔnŋ o. Énya mɔ eji nywi le wo shi, eyi taɖo edo ʒinxo yí kpedo wo nu yí woɖu egoyiyi koɖo edro vɔnwo ji yí vaɖo lɔnlɔn nɔ wowonɔnɔwo.

15. Nyi mìkpla so enu ci yí jɔ le gblamɛ nɔ Ʒaki, Ʒan koɖo nukplavi kpɛtɛwoɔ?

¹⁵ Mìatɛnŋ akpla enu sugbɔ le enu ci Ʒaki koɖo Ʒan wa mɛ. Wowa afɛn ci wojijiɛ texwe gangan le Fyɔɖuxu lɔ mɛ. Vɔ apotru kpɛtɛ lɔwo can wa afɛn ci wona yí nyɔ lɔ dɔ manyimanyi ɖo gblamɛ nɔ wo. Yesu yɛ fa xomɛ do apotru 12 lɔwo yí gbelɔn wo. Nukplamu ci yí le mɛ nɔ mìɔ? Denyi enu ci mɛbuwo wa ɖekɛ yí nyi nyɔ lɔ o, lé mìwo wa nu do wowo fɛnwo nu can le veviɖe. Nyi yí atɛnŋ akpedo mì nuɔ? Nɔ mìwo kpena xɔsetɔ ɖe wa ŋɖe yí eve mì nuɔ, mìɖo abiɔ mìwoɖekiwo se mɔ: ‘Nyi yí taɖo enu ci ewa ve ŋnu ahan ɔ? Ecɛ dasɛ mɔ adɛn dɔndɔn ɖe li ci nu ŋɖo awa dɔ soa? Mɛ ci yí wa afɛn wa enu ɖaɖaŋ gbɔ ɖe, étokɔ cukaɖa ɖe mɛ yɔa? Nɔ ŋkpɔ mɔ anyi nyɔ jɔ mɔ mawa dɔmɛzi can ɖe, natɛnŋ aŋwla ŋkuvi do nyɔ lɔ ji yí akpɔtɔ aluinkɔa?’ Nɔ mìkpɔtɔ wakɔ nu do amɛwo nu koɖo lɔnlɔn ɔ, anyi mìdadasɛ mɔ, mìwo yí nyi Yesu dokplɔtɔ adodwiwo.

16. Nubu ci mìgbekpla le Yesu kpɔwɛ lɔ mɛɔ?

¹⁶ Yesu kpɔwɛ lɔ gbekpla nu mì mɔ mìatekpɔ asenɔ nu gɔnmɛ nɔ mìwo kpena Kristotɔwo. (Elo. 20:5) Yesu yɛ tɛnŋ nyanɔ enu ci yí le ji mɛ nɔ amɛ. Vɔ mìwo datɛnŋ anya o. Gan mìatɛnŋ agbɔn ji ɖɛ nɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nɔ wodo dɔmɛzi nɔ mì. (Efe. 4:1, 2; 1 Piɛ 3:8) Ecɛ wawa ale fafɛɖe nɔ mì nɔ mìnya ekpla ci woxɔ koɖo enu ciwo mɛ woto. Mìasɔ kpɔwɛ ɖeka.

17. Ci ekán lɔ mɛ hamɛwo jikpɔtɔ ɖeka tekpɔ yí jeshi yi kpena xɔsetɔ ɖeka doji ɖe, nyɔna ci ekpɔɔ?

¹⁷ Ekán lɔ mɛ hamɛwo jikpɔtɔ ɖeka ci yí ji hamɛwo kpɔ le Afrique de l’Est kpɔɛ mɔ nɔvi ɖeka li yí jijɔ denyɔ ni o. Lé ekán lɔ mɛ hamɛwo jikpɔtɔ lɔ wa nu doɔ? Énu mɔ: “Ŋdeze nɔ nɔvi lɔ o, vɔ ŋɖui mɔ najeshi ɖɛ doji.” Ci ekán lɔ mɛ hamɛwo jikpɔtɔ lɔ wɛ ahan ɔ, évakpla nu sugbɔ so nɔvi lɔ nu. Ékpɔɛ mɔ ekpla ci exɔ koɖo enu ciwo mɛ eto na yí ewanɔ nu ahan. Ekán lɔ mɛ hamɛwo jikpɔtɔ lɔ gbenu kpi mɔ: “Ci ŋvakpɔɛ  mɔ nɔvi lɔ do gbla sugbɔ gbɔxwe yí ɖu nɔnɔmɛ manyɔmanyɔ yitɔwo jiɔ, ŋvaluin sɔwu. Mìvatrɔ exlɔwo.” Nɔ mìtekpɔ yí jeshi mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwoɔ, anɔ fafɛɖe nɔ mì mɔ mìalɔn wo.

18. Nɔ mìwo kpena xɔsetɔ ɖe je agɔ do mì ɖe, nyɔ ciwo mìatɛnŋ abiɔ mìwoɖekiwo seɔ? (Elododo Wema 26:20)

¹⁸ Mìtɛnŋ kpɔɛ hweɖewonu mɔ, eʒan mɔ mìayi kpɔ mìwo kpena xɔsetɔ ɖe ci yí je agɔ do mì. Vɔ gbɔxwe mìayiɔ, ele mɔ mìabiɔ nyɔ cɛwo mìwoɖekiwo se: ‘Ŋmɔŋje enu ci yí jɔ lɔ pleŋ mɛa?’ (Elo. 18:13) ‘Taŋfuin deɖui gbɔxwe yí wa enu lɔ koɖoŋ a?’ (Ŋun. 7:20) ‘Enyɛ can ŋdewa afɛn cɛ han kpɔ ba?’ (Ŋun. 7:21, 22) ‘Nɔ ŋmɔ nayi kpɔɛ nɔ mìaxo nuxu so nyɔ lɔ nu ɖe, adɔ yí nyɔ lɔ agbedɔn dojia?’ (Hlɛn Elododo Wema 26:20.) Nɔ mìbu tamɛ kpɔ so nyɔbiɔse cɛwo nuɔ, adɔ yí mìakpɔɛ mɔ lɔnlɔn ci mìɖo nɔ mìwo nɔvi lɔ adɔ yí mìaŋwla ŋkuvi do afɛn lɔ ji.

19. Nyi èɖui mɔ yeawaɔ?

¹⁹ Ci Yehowa Kunuɖetɔwo lɔnnɔ wowonɔnɔwoɔ, wodasɛ mɔ yewonyi Yesu dokplɔtɔ adodwiwo. Mɛɖekamɛɖeka le mì mɛ danasɛ mɔ yenyi Yesu dokplɔtɔ adodwi nɔ éɖo amɛɖekisɔsɔsavɔn lɔnlɔn nɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo, ci afɛnwo le wo nu can. Ci mìwɛkɔ ahan ɔ, akpedo mɛbuwo nu woakpɔ sɛnsɛn adodwitɔ lɔ yí avabɔ do mì nu mìasɛn Yehowa, Mawu amɛlɔntɔ lɔ doju. Eyi taɖo mína mìaɖui yí akpɔtɔ alɔnnɔ mìwonɔnɔwo keŋ asɔ dasɛ mɔ mìnyi Kristotɔ adodwiwo.