1-2. Nɔ desɔ gbe nɔ ʒinʒindoshimɛwawa ɖe, nyi yí taɖo deɖo agbɔjɔɔ? (Kpɔ foto ci yí le akpa lɔ ji.)

 NƆ ƷINƷINDOSHIMƐWAWA drodroɔ eoɔ, anyi èɖo tajinu nywi nɔ eoɖeki le agbe mɛ. Èle gbesɔsɔ yí aɖe afɔ vevi ŋtɔ́a? Nɔ èkpɔɛ mɔ yeje yí awa ʒinʒindoshimɛ yí hamɛmɛshinshinwo can lɔn do jiɔ, ŋgbesɔ ɖokɔ esɔ-esɔ o. Nɔ èwɛɔ, àxɔ shicu sugbɔ le Yehowa sɛnsɛn mɛ.

² Vɔ mɛɖe nu nɔ eo mɔ èɖo awa trɔtrɔ ɖewo gbɔxwe awa ʒinʒindoshimɛa? Alo eoŋtɔ yí kpɔɛ mɔ yeɖo awa trɔtrɔ ɖewo. Nɔ ahan yɔ nɛɔ, ŋgbegbɔjɔ o. Nɔ ènyi jajɛ alo mɛganxoxu can ɔ, àtɛnŋ aje agbla yí aɖo tajinu vevi ŋtɔ́ gbɔ.

3. Enyɔ ci yí Etiopi fyɔxwejikpɔtɔ biɔ Filipu seɔ, yí enyɔ ci ena mìabiɔ seɔ? (Edɔ. 8:36, 38)

³ Hlɛn Edɔwawawo 8:36, 38. Etiopi fyɔxwejikpɔtɔ biɔ eŋɛnywidratɔ Filipu se mɔ: “Nyi yí kpɔtɔ yí ŋ da ɖo eshimɛ ɔ?” Ŋsu cɛ ji mɔ yeawa ʒinʒindoshimɛ, vɔ ésɔ gbe yí aɖe afɔ vevi cɛa?

4. Lé Etiopitɔ lɔ ji veviɖe mɔ yeagbekpla nubuwo kpi doɔ?

⁴ Etiopi ŋsu lɔ “va Mawu sɛngbe le Ʒeruzalɛmu.” (Edɔ. 8:27) Edasɛ mɔ, éɖo Ʒuifuwo sɛnsɛn mɛ. Kankandojitɔɔ, ékpla nu so Yehowa nu le Ebre Nuŋwlɛŋwlɛ kɔkɔɛ lɔwo mɛ. Ecɛyɛɔ, égbejijiɛ mɔ yeagbekpla nu sugbɔ doji. Ci Filipu kpɔ efyɔxwejikpɔtɔ cɛ le emɔ ji ɖe, nyi ewakɔɔ? Éhlɛnkɔ enyɔnuɖɛtɔ Ezai wema. (Edɔ. 8:28) Gbɔngbɔnmɛŋɖuɖu sɛnŋsɛnŋ ɖeka nɛ. Efyɔxwejikpɔtɔ  lɔ desɛn gɔnmɛjeje nukplakpla ɖekɛwo ji o; vɔ éji mɔ yeagbekpla nubuwo kpi.

5. Lé Etiopitɔ lɔ wa do enu ci ekpla ji doɔ?

⁵ Ŋsu lɔ nyi “Eho ji kpɔtɔ” nɔ efyɔnyɔnu Kandasi Etiopi tɔ. (Edɔ. 8:27) Edasɛ mɔ, edɔ sugbɔ ale kɔ ni yí vovo dale shi o. Ele ahan gan, ézan gamɛ sugbɔ yí sɔ sɛn Yehowa. Desɛn nyɔnɔnwi lɔ kplakpla ɖekɛ ji o; vɔ éwa do enu ci ekpla ji. Ézɔn emɔ kpeci sanŋdi nɛniɖe so Etiopi yí yi sɛn Yehowa le Ʒerusalɛmu gbedoxɔ mɛ. Emɔzɔnzɔn cɛ ʒan gamɛ koɖo eho sugbɔ zanzan, vɔ ŋsu cɛ ji mɔ yeasɛn Yehowa, nɔ yeasɔ ŋɖewo sa vɔn can.

6-7. Lé lɔnlɔn ci Etiopitɔ lɔ ɖo nɔ Yehowa sɛnŋ doji doɔ?

⁶ Etiopitɔ lɔ kpla nyɔnɔnwi vevi sugbɔ so Filipu gbɔ. Ðeka yí nyi mɔ évanya mɛ ci yí nyi Mɛsia lɔ. (Edɔ. 8:34, 35) Kankandoji li mɔ, ci efyɔxwejikpɔtɔ lɔ se enu ci Yesu wa niɔ, ejeŋ ni sugbɔ. Lé ewa nu doɔ? Nɔ éji saɔ, átɛnŋ amɔ ci yele Ʒuifuwo sɛnsɛn mɛɔ, yisun ahan. Vɔ lɔnlɔn ci eɖo nɔ Yehowa koɖo Eviɛ sɛnŋ doji. Eyi esɔ gbeta vevi lɔ mɔ yeawa ʒinʒindoshimɛ keŋ atrɔ Yesu Kristo dokplɔtɔ. Ci Filipu kpɔɛ mɔ ŋsu cɛ je yí awa ʒinʒindoshimɛɔ, éʒin do shi mɛ.

⁷ Nɔ èji mɔ yeawa nu shigbe Etiopitɔ cɛ nɛɔ, àdra do nɔ ʒinʒindoshimɛwawa. Eyi eɔ can àtɛnŋ anu koɖo kankandoji mɔ, “Nyi yí kpɔtɔ yí ŋ da ɖo eshimɛ ɔ?” Mìakpɔ lé àtɛnŋ awa nu shigbe ŋsu Etiopitɔ lɔ nɛ do: Ékpɔtɔ kplanɔ nu, wanɔ do enu ci ekpla ji yí na yí lɔnlɔn ci eɖo nɔ Mawu kpɔtɔ sɛnsɛnŋ doji.

8. Enyɔ ci yí Ʒan 17:3 nu yí èɖo awaɔ?

⁸ Hlɛn Ʒan 17:3. Yesu nyɔgbe cɛwo kpedo eo nu yí èsɔ gbeta mɔ yeakpla Biblaa? Ahan enyi nɔ amɛ sugbɔ le mì mɛ nɛ. Vɔ nyɔgbe lɔwo dasɛ mɔ mìagbekpɔtɔ akplakpla nu dojia? Ɛɛ. “Vɔ, mì da tɛnŋ mɔŋje enushanu ci Mawu wa mɛ gbijigbiji gbeɖe o.” (Ŋun. 3:11) Mìakpɔtɔ akplakpla nu, keke asɔyi mavɔ. Nɔ mìkplakpla nu dojiɔ, adɔ yí mìateteɛ gogo Yehowa doji sugbɔ sɔwu.—Eha. 73:28.

9. Nyi mìɖo awa nɔ mìkpla Bibla gɔnmɛjeje nukplakplawo ɖegbɔɔ?

⁹ Gɔnmɛjeje nukplakplawo ji yí mìtɔnɔ nukplakpla so Yehowa nu so. Le wema ci yí apotru Pɔlu ŋwlɛ nɔ Ebretɔwo mɛɔ, éyɔ gɔnmɛjeje nukplakplawo mɔ “Mawu Nyɔ ŋkɔtɔwo.” Vɔ enukplakpla gɔnmɛjeje tɔ cɛwo ɖekɛ desun o. Émɔ enukplakpla gɔnmɛjeje tɔ cɛwo le veviɖe, wowo  yí esɔ sɔ koɖo anɔshu ci vihwɛ ʒan. (Ebre. 5:12; 6:1) Vɔ égbedo ŋsɛn Kristotɔwo pleŋ mɔ wo le kpɔtɔ akplakpla nu wu gɔnmɛjeje nukpakpla cɛwo. Woɖo agbekpla nyɔnɔnwi ciwo yí cito le Mawu Nyɔ lɔ mɛ. Kpakpa sɔnɔ eo mɔ yeakpla Bibla mɛ nyɔnɔnwi ciwo yí citoa? Èle gbesɔsɔ yí akpɔtɔ ayikɔ ŋkɔ doji yí akpɔtɔ akplakpla nu so Yehowa koɖo yi dro nua?

10. Nyi yí taɖo enukplakpla gbɔnnɔnu nɔ mɛɖewoɔ?

¹⁰ Vɔ, enukplakpla gbɔnnɔnu nɔ amɛ sugbɔtɔ le mì mɛ. Ele ahan nɔ eoa? Èkpla lé woahlɛn nu yí akpla nu do nywiɖe le suklua? Enukplakpla jɔnɔ ji nɔ eoa, yí èkpɔnɔ nyɔna le mɛa? Alo enukplakpla le wemawo mɛ gbɔnnɔnu nɔ eoa? Nɔ ahan yɔ nɛɔ, de eo ɖekɛ ewanɔ ahan nɔ o. Vɔ Yehowa atɛnŋ akpedo eo nu, eyi nyi Enukplamɛtɔ nywitɔ ci nu afɛn ɖekɛ dele o.

11. Lé Yehowa dasɛ mɔ yenyi “Enukplamɛtɔ Gangantɔ” doɔ?

¹¹ Yehowa yɔ yiɖeki mɔ “Enukplamɛtɔ Gangantɔ.” (Ezai 30:20, 21, NWT) Ényi Enukplamɛtɔ ci yí fanɔ xomɛ, gbɔnnɔ ji ɖɛ yí gbesenɔ enu gɔnmɛ nɔ amɛ. Enunywi ciwo yí yi nukplaviwo wanɔ ji yí esɔ susu ɖonɔ. (Eha. 130:3) Dekpɔnɔ emɔ mɔ mìwo le wa wu ci ji mìasun o. Ðo ŋwi mɔ, eyi wa ahlɔn mìwotɔ, enunywi ɖeka enyi yí ena mì. (Eha. 139:14) Eyi mìjinɔ mɔ mìakpla nu sugbɔ doji. Mìwo Watɔ lɔ ji mɔ mìwo le kpɔtɔ akplanɔ enu keke asɔyi mavɔ yí nukplakpla lɔ ajɔnɔ ji nɔ mì. Taɖo esɔ gbe mɔ nyɔnɔnwi ciwo yí le Bibla mɛ “adronɔ mì veviɖe” kakacɛ. (1 Piɛ 2:2, NWT) Ðo tajinu ciwo gbɔ àtɛnŋ aɖo yí awa toto ahlɛnnɔ Bibla yí agbekplɛni. (Ʒozue 1:8) Yehowa akpedo eo nu yí enuhlɛnhlɛn koɖo enukplakpla so nu ajɔnɔ ji nɔ eo sɔwu.

12. Nyi yí taɖo mìɖo akpla nu so Yesu gbe koɖo kunuɖeɖedɔ yitɔ nuɔ?

¹² Zannɔ gamɛ yí abunɔ tamɛ kpɔ so Yesu gbe koɖo yi kunuɖeɖedɔ lɔ nu. Nɔ mìji mɔ mìasɛn Yehowa vevitɔ le hwenu gbɔnnugbɔnnu cɛwo mɛɔ, ele veviɖe mɔ mìatekpɔ awanɔ Yesu tɔ han. (1 Piɛ 2:21) Yesu nu cukaɖa ciwo mɛ yi dokplɔtɔwo ato. (Luiki 14:27, 28) Vɔ ékando ji mɔ ye dokplɔtɔ adodwiwo akpɔtɔ anɔ gbeji shigbe lé yewɛ nɛ. (Ʒan 16:33) Kpla enu so Yesu gbenɔnɔ nu kitokito yí aɖo tajinu mɔ yeawa yitɔ han ŋkeke ɖeka duu.

13. Nyi èɖo akpɔtɔ abiɔnɔ Yehowaɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

¹³ Enujejeshi ɖekɛ desun o. Enu ci yí taɖo eʒan mɔ àkpla nu yí nyi mɔ, àjeshi Yehowa ɖɛ yí aɖo nɔnɔmɛ nywiwo shigbe lɔnlɔn koɖo xɔse nɛ. (1 Kor. 8:1-3) Nɔ èle enu lɔ kplakɔɔ, kpɔtɔ abiɔkɔ Yehowa nɔ akpedo eo nu naɖo xɔse doji. (Luiki 17:5) Éɖonɔ gbedoɖa ŋtɔ́wo ŋci. Nɔ enu ci èkplakpla so Mawu nu na yí èɖo xɔseɔ, akpedo eo nu nawa enuŋtɔŋtɔwo.—Ʒaki 2:26.

14. Lé apotru Piɛ dre mɛ do mɔ yi le veviɖe mɔ mìawa do enu ciwo mìkplakpla jiɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁴ Apotru Piɛ tɛ gbe do enu ci yí taɖo ele veviɖe mɔ, Kristo dokplɔtɔwo ɖo akpɔtɔ awakɔ do enu ciwo wokplakɔ ji. Éxo nuxu so Nowe xolɔlɔ nu. Yehowa nu nɔ Nowe mɔ yeasɔ eshiɖɔɖɔ yí agu amɛvwin ciwo yí li le yi hwenu. Ci Nowe koɖo yi xomu nya mɔ eshiɖɔɖɔ avaɔ, yi ɖekɛ desun nɔ woaci agbe o. “Hwecinu  [Nowe] cucuɔ tɔjihun lɔ” gbɔxwe eshiɖɔɖɔ lɔ ava nu yí Piɛ xokɔ nuxu so. (1 Piɛ 3:20) Nowe koɖo yi xomu wa do nyɔ ci Mawu nu nɔ wo ji yí kpa tɔjihun gangan ɖeka. (Ebre. 11:7) Piɛ sɔ enu ci Nowe wa sɔ koɖo ʒinʒindoshimɛwawa ci enu mɔ: “Eshi lɔ le shigbe ʒinʒin do eshi mɛ ci yí hwlɛnhwlɛn mí gan egbɛ ɛnɛ.” (1 Piɛ 3:21) Eyi taɖo mìatɛnŋ asɔ edɔ ciwo yí èwakɔ yɛ yí sɔ dradra eoɖeki do nɔ ʒinʒindoshimɛwawa sɔ koɖo edɔ ciwo yí Nowe koɖo yi xomu wa na nɔ exwe ɖewo yí sɔ kpa tɔjihun lɔ. Edɔ ci àwa yí asɔ dra eoɖeki do nɔ ʒinʒindoshimɛwawaɔ?

15. Nyi yí jimɛtrɔtrɔ ŋtɔŋtɔ nyiɔ?

¹⁵ Ðeka le enu ŋkɔtɔ ciwo mìawa mɛ yí nyi mɔ, mìatrɔ ji mɛ nyɔnɔnwitɔ. (Edɔ. 2:37, 38) Nɔ mìtrɔ ji mɛ nyɔnɔnwitɔɔ, ana yí mìawa trɔtrɔwo le agbe mɛ. Èmi enu ciwo yí dejɔnɔ ji nɔ Yehowa wawa shigbe gbɔdɔndɔn masɔkoɖose gbenɔnɔ, taba nunu alo enyɔdɔndɔnwo nunua? (1 Kor. 6:9, 10; 2 Kor. 7:1; Efe. 4:29) Nɔ dekpɔ mi enu cɛwo wawaɔ, je agbla ami wo wawa. Nu nɔ mɛ ci yí kplakpla Bibla koɖo eo alo ao hamɛmɛshinshinwo nɔ woakpedo eo nu yí ana nukplamu eo. Nɔ ènyi jajɛ yí èkpɔtɔ le dao koɖo nɔo gbɔɔ, biɔ wo nɔ woakpedo eo nu nɔ nami adɛn baɖa ciwo yí dɔ nawa ʒinʒindoshimɛ eglo lɔwo wuwu.

16. Gbɔngbɔnmɛdɔ ɖewo ciwo mìɖo awanɔ blaŋblaŋ ɔ?

¹⁶ Egbele veviɖe mɔ nawanɔ gbɔngbɔnmɛdɔwo blaŋblaŋ. Gbɔngbɔnmɛdɔ lɔwo ɖeka yí nyi Kristotɔwo bɔbɔwo yiyi koɖo nyɔŋciɖoɖo le wo mɛ. (Ebre. 10:24, 25) Eyi nɔ èje yí tɔ kunuɖegbe yiyiɔ, yinɔ blaŋblaŋ. Nɔ èɖenɔ kunu blaŋblaŋ ɔ, àsenɔ vivi nɔ edɔ vevi cɛ nywiɖe sɔwu. (2 Tim. 4:5) Nɔ ènyi jajɛ ci yí kpɔtɔ le dao koɖo nɔo gbɔɔ, biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Danyɛ koɖo nɔnyɛ yí nunɔ nɔŋ keŋ gbɔxwe yí ŋyinɔ bɔbɔwo alo kunuɖegbea? Alo nyɛŋtɔ yí yinɔ woa?’ Nɔ eoŋtɔ yí wanɔ enu cɛwoɔ, anyi èdadasɛ ao xɔse, lɔnlɔn koɖo enujeŋnamɛ aotɔ nɔ Yehowa Mawu. Edɔ cɛwo wawa adasɛ mɔ mìnyi “Mawu mɛwo” yí wogbenyi  enu ciwo mìnana Yehowa. (2 Piɛ 3:11; Ebre. 13:15) Nɔ mìna nu Yehowa so ji mɛ faa yí wodetɛ do mì ji gbɔxwe mìniɔ, ejɔnɔ ji ni. (Sɔ sɔ koɖo 2 Korɛntitɔwo 9:7.) Mìwanɔ enu cɛwo, ɖo ejɔnɔ ji nɔ mì mɔ mìasɔ mìwo nu vevitɔwo nɔ Yehowa.

17-18. Nɔnɔmɛ vevi ci yí akpedo eo nu yí nawa ʒinʒindoshimɛɔ, yí nyi yí taɖoɔ? (Elododo Wema 3:3-6)

¹⁷ Nɔ èje agbla yí yikɔ ŋkɔ mɔ yeawa ʒinʒindoshimɛɔ, àto cukaɖawo mɛ. Mɛɖewo tɛnŋ tɔ eo koko do ao xɔse yoyu lɔ ŋci; woatɛnŋ aci yumɛ nɔ eo ŋtɔkpu. (2 Tim. 3:12) Àdodoɔ egbla mɔ yeaɖu adɛn dɔndɔn ɖe ji, vɔ etɛnŋ jɔ hweɖewonu mɔ, nagbevawu adɛn dɔndɔn lɔ ke. Alo etɛnŋ wa nɔ eo mɔ yedasun enu ci èdrɔ lɔ ji awa kpɔ o. Nyi yí atɛnŋ akpedo eo nu nado jiɔ? Nɔnɔmɛ vevi ɖeka yɔ, eyi nyi lɔnlɔn ɖoɖo nɔ Yehowa.

¹⁸ Lɔnlɔn ci èɖo nɔ Yehowa nyi nɔnɔmɛ vevi ɖeka. Lɔnlɔn yí nyi nɔnɔmɛ nywitɔ ci èɖo aɖo. (Hlɛn Elododo Wema 3:3-6.) Lɔnlɔn sɛnŋ ɖoɖo nɔ Yehowa akpedo eo nu nato agbe mɛ cukaɖawo mɛ fafɛɖe. Bibla xo nuxu so lɔnlɔn nyɔnɔnwitɔ ci Yehowa ɖo nɔ yi sɛntɔwo nu zenɛniɖe, enyi ekacaca sɛnŋ ci yí nɔnɔ yi koɖo yi sɛntɔwo gblamɛ. Lɔnlɔn cɛ dɔ yí davagbe yi sɛntɔwo ɖɛ gbeɖe o, alo davami wo lɔnlɔn kpɔ o. (Eha. 100:5) Mawu wa eo do yi nɔnɔmɛ ji. (Gɔnm. 1:26) Lé àwɛ adasɛ mɔ yeɖo lɔnlɔn ŋtɔ́ han niɔ?

19. Lé àwɛ yí enu ciwo pleŋ Yehowa wanɔ nɔ eo ajenɔŋ nɔ eo doji kpiɔ? (Galatitɔwo 2:20)

¹⁹ Enu ŋkɔtɔ yí nyi mɔ enu le jenɔŋ nɔ eo. (1 Tɛs. 5:18) Ŋkeke ɖeka duuɔ, biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Lé Yehowa dasɛ do mɔ yelɔnŋ ɔ?’ Eyi nadakpe nɔ Yehowa le ao gbedodoɖawo mɛ yí anu enu ci tɛnŋ ewa nɔ eo. Eyi nakpɔɛ mɔ Yehowa wa enunywi cɛwo nɔ ye, ɖo élɔn ye shigbe lé apotru Pɔlu vado jeshi so Yehowa nu nɛ. (Hlɛn Galatitɔwo 2:20.) Biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Ŋji mɔ nadasɛ lɔnlɔn nɔ Yehowa do enu ci ewa nɔŋ ŋcia?’ Lɔnlɔn ɖoɖo nɔ Yehowa yí ana yí naɖu tetekpɔ koɖo cukaɖa ciwo yí àdo go ji. Agbena yí nakpɔtɔ awanɔ gbɔngbɔnmɛdɔwo blaŋblaŋ yí asɔ dasɛ nɔ Dao ci yí le jeŋkwi mɛ ŋkeke ɖeka duu mɔ yeluin.

20. Nyi èɖo awa nɔ èji mɔ yeasɔ yeɖeki jo nɔ Yehowaɔ, yí nyi yí taɖo gbeta cɛ le veviɖeɔ?

²⁰ Le yiyimɛɔ, lɔnlɔn ci èɖo nɔ Yehowa ana yí nawa gbedoɖa vevi ɖeka ni. Àsɔ eoɖeki jo nɔ Mawu. Ðo ŋwi mɔ nɔ èsɔ eoɖeki jo nɔ Yehowaɔ, àkpɔ emɔ nɔ enuvevi cɛ: Ànyi yitɔ keke asɔyi mavɔ. Nɔ èsɔ eoɖeki jo nɔ Yehowaɔ, nya mɔ yeɖo gbe ni mɔ yeasin, nɔ ŋɖeŋɖe jɔkɔ can. Deʒan mɔ àgbevatrɔ aɖo egbe cɛ ke o. Eyi taɖo nɔ mìsɔ mìwoɖekiwo jo nɔ Yehowaɔ, gbeta vevi ŋtɔteŋ yí mìsɔ. Bu tamɛ kpɔ so nyɔ cɛ nu: Àsɔ gbeta sugbɔwo le ao gbe mɛ, ɖewo anyɔ, vɔ gbeta bu ɖe degbeli ci yí nyɔ wu eoɖeki sɔsɔ jo nɔ Yehowa o. (Eha. 50:14) Satana atekpɔ mɔ yeana yí lɔnlɔn ci èɖo nɔ Edao ci yí le jeŋkwi mɛ aɖe kpɔtɔ keŋ nɔ nami egbeji nɔnɔ ni. Ŋgbena nɔ Satana aɖu ji gbeɖe o! (Job 27:5) Lɔnlɔn sɛnŋ ci èɖo nɔ Yehowa akpedo eo nu nawa do egbe ci èɖo ni mɔ yeasin keke asɔyi mavɔ ji yí agbete gogui doji.

21. Nyi yí taɖo mìatɛnŋ anu mɔ ʒinʒindoshimɛ denyi vɔxu nɔ Yehowa sɛnsɛn o, vɔ tɔtɔmɛ yí enyi niɔ?

²¹ Nɔ èsɔ eoɖeki jo nɔ Yehowa ɖegbɔɔ, vayi nu nɔ hamɛmɛshinshin ciwo yí le ao hamɛ lɔ mɛ mɔ yeɖe afɔ vevi cɛ. Ðonɔ ŋwi gashiagamɛ mɔ, tɔtɔmɛ nɔ Yehowa sɛnsɛn yí ʒinʒindoshimɛwawa nyi, de eyi nyi vɔvɔnu lɔ o. Eyi àsɛnsɛn Yehowa keke asɔyi mavɔ. Eyi taɖo wɛ nɔ lɔnlɔn ci èɖo nɔ Dao ci yí le jeŋkwi mɛ asɛnŋ doji le kakacɛ mɛ. Ðo tajinu ciwo yí ana yí lɔnlɔn ci èɖo ni asɛnkɔŋ doji gbeɖeka duu. Nɔ èwɛkɔ ahan ɔ, adɔ yí naji mɔ yeawa ʒinʒindoshimɛ. Ʒinʒindoshimɛ gbe lɔ anyi jijɔ ŋkeke ɖeka nɔ eo. Vɔ tɔtɔmɛ kpoŋ yí enyi. Lé vamɛ mɔ lɔnlɔn ci èɖo nɔ Yehowa koɖo Eviɛ akpɔtɔ asɛnsɛnŋ doji keke asɔyi mavɔ!