1-2. (a) Nyi yí kpenɔdo mì nu mìkpɔtɔ donɔ ji le cukaɖawo mɛ ŋkeŋkeɔ? Ðe mɛ. (b) Nyi mɛ mìagbeje le nyɔta cɛ mɛɔ?

ÈÐO ŋwi hwenu èto cukaɖa ɖe mɛ yí vanu le eoɖeki mɛ mɔ: “Ŋnya mɔ ŋdatɛnŋ ado ji ato cukaɖa lɔ mɛ koɖo nyɛŋtɔ ŋsɛn a?” Ejɔ do amɛ sugbɔ ji le mì mɛ. Taŋfuin ènu nyɔ cɛ ci èbukɔ tamɛ kpɔ so lé ètɛnŋ yí to dɔ̀lele cukaɖa sɛnŋwo mɛ alo hwenu ao mɛ vevi ɖe ku. Nɔ èbukɔ tamɛ kpɔ so cukaɖa lɔ nuɔ, àdo jeshi mɔ Yehowa gbɔngbɔn kɔkɔɛ yí na “ŋsɛn ci yí wugan jɔjɔmɛtɔ” ye yí yetɛnŋ donɔ ji ŋkeŋke.​—2 Kor. 4:7-9, NWT.

² Mìkando ji hɛnnɛ mɔ, gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ yí akpedo mì nu yí mìakpanŋkɔ xexe vwin cɛ ŋsɛnkpɔdoamɛji. (1 Ʒan 5:19) Gbesɔ kpe niɔ, mìɖo awa ahwa kpe “gbɔngbɔn vwin ŋsɛn[wo].” (Efe. 6:12) Ecɛyɛɔ, mìagbeje emɔ amɛve ciwo ji gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ to yí kpenɔdo mì nu le cukaɖawo mɛ. Yi goduɔ, mìakpɔ enu ci mìatɛnŋ awa keŋ akpɔ nyɔna sugbɔ so kpekpedonu ci gbɔngbɔn kɔkɔɛ nanɔ mɛ.

3. Emɔ ɖeka ci ji Yehowa to yí kpenɔdo mì nu mìdonɔ ji le cukaɖawo mɛɔ?

³ Nɔ mìtokɔ cukaɖawo mɛ can ɔ, Yehowa gbɔngbɔn kɔkɔɛ nanɔ ŋsɛn mì yí sɔ kpenɔdo mì nu yí mìwanɔ enushianu ci mìɖo awa. Apotru Pɔlu do jeshi mɔ ci yele cukaɖawo mɛ can ɔ, yetɛnŋ kpɔtɔ sɛnnɔ Yehowa ɖo yeɖoŋ do “Kristo ŋsɛn” nu. (2 Kor. 12:9) Le Pɔlu jugodu ŋɛnywidradradɔ mɔzɔnzɔn zevetɔ mɛɔ, ézan gamɛ sugbɔ sɔ dra eŋɛnywi lɔ yí gbewa dɔ sɛnsinɖe sɔ kpɔ yiɖeki ji. Énɔ Akilasi koɖo Prisi xwemɛ le Korɛnti. Wonyi avɔnzavawatɔwo. Ci Pɔlu can wanɔ edɔ cɛɔ, ésɔ ŋkeke ɖewo wanɔ edɔ koɖo wo. (Edɔ. 18:1-4) Gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ na ŋsɛn Pɔlu yí ewa dɔ sɔ kpɔ yi ʒanwo gbɔ yí gbedra eŋɛnywi lɔ.

4. Sɔ koɖo 2 Korɛntitɔwo 12:7b-9 ɖe, cukaɖa ci mɛ Pɔlu toɔ?

 ⁴ Hlɛn 2 Korɛntitɔwo 12:7b-9. Le kpukpui cɛwo mɛ ɖe, nyɔ ci Pɔlu ji mɔ yeanu ci emɔ wosɔ ‘ŋja ɖeka sɔ do ye gbaza mɛɔ’? Nɔ ŋja le lanmɛ nɔ eoɔ, àsekɔ vevi sugbɔ. Eyi taɖo Pɔlu nyɔ lɔwo gɔnmɛ yí nyi mɔ, ŋɖewo na yí yesekɔ vevi le yeɖeki mɛ. Émɔ cukaɖa lɔ le shigbe “Satana dɔdɔla ɖeka ci yí xonɔ” ye hannɛ. Taŋfuin denyi Satana alo yi gbɔngbɔnvɔnwo gbɔ yí Pɔlu cukaɖa ci yí le shigbe ŋja ci yí le lanmɛ ni hannɛ so tiin o. Vɔ ci gbɔngbɔnvɔn lɔwo do jeshi mɔ Pɔlu le cukaɖa mɛɔ, wotɛnŋ te kpɔ ana agbesɛnŋ doji ni. Ecɛ ale shigbe lé mɛɖe acucukɔ ŋja do lanmɛ nɔ amɛ hannɛ. Nyi yí Pɔlu waɔ?

5. Lé Yehowa ɖo Pɔlu gbedoɖawo ŋci doɔ?

⁵ Doŋkɔɔ, Pɔlu ji mɔ Yehowa le ɖe “ŋja” lɔ si nɔ ye. Énu mɔ: “Ŋ fankwi nɔ Axwetɔ [Yehowa] zetɔn nɔ Á sɔɛ ɖaɖa azɔge le ŋ gbɔ.” Ci Pɔlu do gbe ɖaɖa can ɔ, ŋja lɔ kpɔtɔ le lanmɛ ni. Ecɛ dasɛ mɔ Yehowa deɖo Pɔlu gbedoɖawo ŋcia? Denyi ahan yɔ nɛ o. Éɖo gbedodoɖa lɔwo ŋci. Yehowa deɖe Pɔlu cukaɖa lɔ si o, vɔ éna ŋsɛn yi yí edo ji le cukaɖa lɔ mɛ. Yehowa nu ni mɔ: “Anyi ŋsɛn [asugbɔ doji] nɔ eo le ao gbɔjɔgbɔjɔ mɛ.” (2 Kor. 12:8, 9) Le Mawu kpekpedonu mɛɔ, Pɔlu tɛnŋ kpɔtɔ kpɔnɔ jijɔ yí gbekpɔ fafa le yiɖeki mɛ!​—Fili. 4:4-7.

6. (a) Lé Yehowa atɛnŋ aɖo mìwo gbedodoɖawo ŋci doɔ? (b) Lé kankandoji ciwo yí le kpukpui ciwo woyɔ mɛ do ŋsɛn eo doɔ?

⁶ Shigbe Pɔlu nɛ ɖe, èbiɔ Yehowa mɔ yi le ɖe cukaɖa ɖe si nɔ ye kpɔa? Nɔ èdo gbe ɖaɖa veviɖe, gan yí cukaɖa lɔ gbekpɔtɔ li alo wukɔgan doji ɖe, taŋfuin àvɔn yí abui mɔ Yehowa do dɔmɛzi do yea? Nɔ ahan yɔ nɛɔ, ɖo ŋwi Pɔlu kpɔwɛ. Shigbe lé Yehowa ɖo yi gbedodoɖawo ŋci do nɛɔ, kankandoji li mɔ áɖo ao tɔwo ŋci! Taŋfuin Yehowa daɖe cukaɖa lɔ si o. Vɔ áto yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ ji yí ana ŋsɛn ci àsɔ do ji le cukaɖa lɔ mɛ eo. (Eha. 61:3, 4) Wotɛnŋ “do akpa [eo] nu,” vɔ Yehowa datashi eo o.​—2 Kor. 4:8, 9; Fili. 4:13.

7-8. (a) Emɔ ci nu mìasɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ sɔ koɖo aya leɔ? (b) Lé Piɛ dre gbɔngbɔn kɔkɔɛ dɔwawa doɔ?

⁷ Emɔ bu ci ji gbɔngbɔn kɔkɔɛ to yí kpenɔdo mí nuɔ? Mìatɛnŋ asɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ sɔ koɖo ayaxoxo. Tɔjihun atɛnŋ azan aya ci yí xokɔ yí ayi fini eji mɔ yeayi nɔ axu lɔ le gbla ji can. Ahanke gbɔngbɔn kɔkɔɛ kpekɔdo mì nu yí mìakpɔtɔ asɛnnɔ Yehowa ana nɔ hwenu mìaɖo xexe yoyu ci Yehowa sɔ ɖo gbe nɔ mì mɛ.

⁸ Ci apotru Piɛ nyi eɖɔdatɔɔ, énya lé wokunɔ tɔjihun do. Anyi eyi taɖo ezan nyɔgbe ci yí kudo tɔjihunkuku nu hwenu edrekɔ lé gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ wanɔ dɔ do mɛ. Éŋwlɛn mɔ: “Dé nyi edro agbetɔtɔ mɛ yí enyɔnuɖɛ tónɔ le o, vɔ é sonɔ Mawu gbɔ toto Gbɔngbɔn Kɔkwɛ mɛ, yí agbetɔwo xo nuxu so nu.” Grɛki nyɔ ciwo gɔnmɛ woɖe mɔ “sonɔ Mawu gbɔ toto Gbɔngbɔn Kɔkwɛ mɛ” gɔnmɛ yí nyi “gbɔngbɔn kɔkɔɛ yí cucu agbetɔwo.”​—2 Piɛ 1:21.

9. Nyi Piɛ ji mɔ amɛwo le kpɔ le susumɛ yí zan nyɔgbe ‘cucuɔ’?

⁹ Nyi Piɛ ji mɔ amɛwo le kpɔ le susumɛ yí zan nyɔgbe ‘cucuɔ’? Ci Luiki ŋwlɛn Edɔwawawo wemaɔ, ézan Grɛki nyɔgbe cɛ hanci yí sɔ dre tɔjihun ci ‘wotashi nɔ jihɔn.’ (Edɔ. 27:15) Bibla wemanyatɔ ɖeka nu mɔ, ci Piɛ ŋwlɛn mɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ “cucu” Bibla ŋwlɛntɔwoɔ, ézan nyɔgbe ci yí ana amɛwo susu ayi tɔjihunkuku ji. Piɛ nukɔ mɔ shigbe lé aya  cucunɔ tɔjihun ɖaɖa fini eyikɔɔ, ahanke gbɔngbɔn kɔkɔɛ dasɛ mɔ nɔ Bibla ŋwlɛntɔwo yí wowa wowo dɔ nɛ. Wemanyatɔ lɔ gbenu mɔ, Bibla ŋwlɛntɔwo le shigbe tɔjihun ciwo yí “vlu wowo vɔnwo” hannɛ. Wole gbesɔsɔ mɔ yewoawa dɔ ci gbɔngbɔn kɔkɔɛ dasɛ emɔ nɔ yewo mɔ yewo le wa. Yehowa wa yi kpaxwe. Ésɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ ci yí le shigbe aya hannɛ sɔ kpedo wo nu. Bibla ŋwlɛntɔwo wa wowo kpaxwe. Wozɔn do emɔdasɛnamɛ ci gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ na wo ji.

10-11. Enu amɛve ciwo mìɖo awa gbɔxwe gbɔngbɔn kɔkɔɛ akplɔ mìɔ? Na kpɔwɛ ɖeka.

¹⁰ Le nyɔnɔnwi mɛɔ, Yehowa degbezanzan yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ yí sɔ kpekɔdo amɛwo nu woŋwlɛnkɔ Bibla gbɛ o. Gan gbɔngbɔn kɔkɔɛ kpɔtɔ dokɔ ŋsɛn Mawu mɛwo. Yehowa kpɔtɔ wakɔ yi kpaxwe. Lé mìawɛ yí atashi mìwoɖeki nɔ Mawu gbɔngbɔn kɔkɔɛ akplɔ mìɔ? Mìɖo ate kpɔ awanɔ mìwo kpaxwe. Lé mìawɛ doɔ?

¹¹ Bu kpɔwɛ cɛ kpɔ. Gbɔxwe aya akpedo tɔjihunkutɔ nuɔ, éɖo awa enu amɛve. Ŋkɔtɔ, éɖo aku tɔjihun lɔ ɖaɖa fini aya lɔ xo kpe. Enyɔ lɔ pleŋ yí nyi mɔ, nɔ tɔjihunkutɔ lɔ gbekpɔtɔ le tɔjihunɖoxu le azɔge nɔ fini aya lɔ xoxoɔ leɔ, yi tɔjihun lɔ dayi o. Evetɔ, éɖo ado ka tɔjihunvɔn lɔwo yí avlu wo nywiɖe. Yi mɛ kɔ petii mɔ, nɔ aya xokɔ can ɔ, avɔn lɔwo ɖo axɔ aya lɔ gbɔxwe tɔjihun lɔ aso. Nɛnɛke gbɔxwe mìakpɔtɔ asɛnnɔ Yehowaɔ, gbɔngbɔn kɔkɔɛ yí ɖo akpedo mì nu. Gbɔxwe gbɔngbɔn kɔkɔɛ akplɔ mìɔ, mìɖo awa enu amɛve. Ŋkɔtɔ, mìɖo awa enu ciwo Mawu gbɔngbɔn danasɛ mɔ nɔ yi sɛntɔwo mɔ wo le wa, nɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ akpɔ ŋsɛn do mì ji. Evetɔ, gbɔxwe “mìavlu mìwo tɔjihunvɔnwo” nywiɖeɔ, mìɖo awa edɔ lɔwo nywiɖe koɖo enujikpekpe mìwo tɔwo pleŋ. (Eha. 119:32) Nɔ mìwa enu cɛwoɔ, gbɔngbɔn kɔkɔɛ ana ŋsɛn mì yí mìato nɔnɔmɛ ciwo yí le shigbe axu ci yí le adan ji hannɛ  mɛ yí akpɔtɔ asɛnnɔ Yehowa le egbejinɔnɔ mɛ keke aɖo xexe yoyu lɔ mɛ.

12. Nyi mìakpɔ hɔntɔn ɔ?

¹² Keke vaɖo lɛɔ, mìkpɔ emɔ amɛve ciwo ji gbɔngbɔn kɔkɔɛ to yí kpenɔdo mì nu. Hwenu mìdokɔ go cukaɖawoɔ, gbɔngbɔn kɔkɔɛ nanɔ ŋsɛn mì yí kpenɔdo mì nu mìkpɔtɔ nɔnɔ gbeji. Gbɔngbɔn kɔkɔɛ gbedadasɛ mɔ nɔ mì yí kpekɔdo mì nu nɔ mìakpɔtɔ anɔ emɔ ci yí yi agbe mavɔ mɛ ji. Ecɛyɛɔ, mìakpɔ enu amɛnɛ ciwo mìɖo awa gbɔxwe gbɔngbɔn kɔkɔɛ akplɔ mì.

13. Sɔ koɖo 2 Timɔte 3:16, 17 ɖe, nyi Ŋwlɛnŋwlɛn lɔwo atɛnŋ awa nɔ mìɔ, vɔ nyi mìɖo awaɔ?

¹³ Ŋkɔtɔ, kplanɔ Mawu Nyɔ lɔ. (Hlɛn 2 Timɔte 3:16, 17.) Grɛki nyɔgbe ci gɔnmɛ woɖe mɔ “so Mawu gbɔ” gɔnmɛ yí nyi “Mawu yí gbɔn do mɛ.” Mawu zan yi gbɔngbɔn keŋ sɔ yi susuwo “do” tamɛ nɔ Bibla ŋwlɛntɔwo. Nɔ mìhlɛnnɔ Bibla yí bunɔ tamɛ kpɔ so enu ci mìhlɛnnɔ nuɔ, Mawu nukplamuwo aɖo mìwo susu koɖo mìwo ji mɛ. Susu cɛ ciwo yí so gbɔngbɔn mɛ cucunɔ mì yí mìwanɔ trɔtrɔwo le mìwo gbenɔnɔ mɛ, nɔ mìwo nu akpe nɔ Mawu. (Ebre. 4:12) Vɔ gbɔxwe gbɔngbɔn kɔkɔɛ akplɔ mì nywiɖeɔ, mìɖo aji gamɛ yí akplanɔ Bibla blaŋblaŋ yí abunɔ tamɛ kpɔ so enu ci mìhlɛn nu nywiɖe. Ecɛ awɛ mɔ Mawu Nyɔ lɔ akpɔ ŋsɛn do enyɔ ciwo pleŋ mìnunɔ koɖo enu ciwo pleŋ mìwanɔ ji.

14. (a) Nyi yí taɖo mìatɛnŋ anu mɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ nɔnɔ mìwo bɔbɔwo mɛɔ? (b) Nyi yí akpedo mì nu mìakpɔ nyɔna sugbɔ so gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ gbɔ le mìwo bɔbɔwo mɛɔ?

¹⁴ Amɛvetɔ, sɛnnɔ Mawu doju koɖo Kristotɔwo. (Eha. 22:22) Nɔ mìanuiɔ, mìwo Kristotɔwo bɔbɔwo nyi fini “aya xonɔ le.” Ðo Yehowa gbɔngbɔn nɔnɔ bɔbɔ lɔwo mɛ. (Enyɔ. 2:29) Nyi yí taɖo mìtɛnŋ nu ahan ɔ? Ðo nɔ mìvabɔ keŋ asɛn Mawu doju koɖo mìwo kpena Kristotɔwoɔ, mìdonɔ gbe ɖaɖa biɔnɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ yí jinɔ Fyɔɖuxuha ciwo yí wocu do Mawu Nyɔ lɔ ji. Mìgbeɖonɔ to nɔviŋsu ciwo yí gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ ɖo agbannɔamɛjitɔxuwo nɔ wonakɔ nukplamu ciwo yí so Bibla mɛ. Gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ ke yí kpenɔdo nɔvinyɔnuwo nu yí wodranɔdo yí wanɔ wowo dɔwo. Gbɔxwe gbɔngbɔn kɔkɔɛ akpedo mìnu nywiɖeɔ, mìɖo adranɔ bɔbɔ lɔwo do yí aɖonɔ enyɔ ŋci. Nɔ mì wɛ ahan ɔ, mìale gbesɔsɔ axɔ nyɔ ciwo gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ anu nɔ mì shigbe lé tɔjihunvɔnwo xɔnɔ aya hannɛ.

15. Lé gbɔngbɔn kɔkɔɛ kpenɔdo mì nu le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ doɔ?

¹⁵ Amɛtɔntɔ, dranɔ eŋɛnywi lɔ. Nɔ mìzannɔ Bibla le eŋɛnywidradradɔ lɔ koɖo enukplakpladɔ lɔ mɛɔ, mìɖekɔ mɔ nɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ mɔ yi le kpedo mì nu le mìwo sumɔsumɔdɔ lɔ mɛ. (Rɔm. 15:18, 19) Vɔ gbɔxwe Mawu gbɔngbɔn akpedo eo nu nywiɖeɔ, èɖo aɖenɔ kunu blaŋblaŋ yí azannɔ Bibla hweɖekpokpuinu ci emɔ ahun nɔ eo. Emɔ ɖeka ci ji àto yí ana seŋ ci èkannɔ koɖo amɛwo anyɔ doji yí nyi mɔ, àzannɔ kpɔwɛ seŋkannyɔ ciwo yí le Agbenɔnɔ koɖo sumɔsumɔdɔ—Bɔbɔ nukplawema mɛ.

16. Emɔ ci ji mìato tiin yí axɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔɔ?

¹⁶ Amɛnɛtɔ, donɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowa. (Mt. 7:7-11; Luiki 11:13) Emɔ ci ji mìato tiin yí axɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ yí nyi mɔ mìabiɔ Yehowa le gbedodoɖa mɛ. Ŋɖe datɛnŋ acu mɔ nɔ mìwo gbedodoɖawo yí Yehowa asi aglo alo axe mɔ nɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ ci Mawu ana mì o, etɛnŋ nyi gakpa ɖekpokpui alo Satana ŋtɔkpu can. (Ʒaki 1:17) Lé mìɖo ado gbe ɖaɖa do gbɔxwe gbɔngbɔn kɔkɔɛ akpedo mì nu nywiɖeɔ?  Gbɔxwe mìakpɔ ɖoŋci lɔɔ, na mìasɔ kpɔwɛ ci nu Luiki Ŋɛnywiwema lɔ ɖekɛ xo nuxu so keŋ agbeje gbedodoɖa nyɔ lɔ mɛ kitokito. *

17. Nyi mìatɛnŋ akpla so gbedodoɖa nu le Yesu labalu ci yí le Luiki 11:5-9, 13 mɛɔ?

¹⁷ Hlɛn Luiki 11:5-9, 13. Yesu labalu lɔ dasɛ lé mìɖo ado gbe ɖaɖa do keŋ abiɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ. Le labalu lɔ mɛɔ, ŋsu lɔ xɔ enu ci eʒan le yi xlɔ lɔ shi, ɖo “é kpɔtɔ yí yɔyɔɛ.” Ci ezan shin can ɔ, devɔn nɔ kpekpedonu biɔbiɔ so yi xlɔ gbɔ o. (Kpɔ mwb18 juillet, mwbr kp. 7.) Nyi Yesu mɔ mìwo le kpla le labalu cɛ mɛ kudo gbedodoɖa nuɔ? Énu mɔ: “Mí byɔ[nɔ] nɔ wo a na mí. Mí ji[nɔ] enu nɔ mí a kpɔɛ, mí xo[nɔ] ehɔn nɔ wo a hwin nɔ mí.” Eyi taɖo nukplamu ci yí le mɛ nɔ mìɔ? Gbɔxwe mìaxɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔɔ, mìɖo adonɔ gbe ɖaɖa mamimami.

18. Sɔ koɖo Yesu labalu lɔ ɖe, nyi yí taɖo mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa ana yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ mìɔ?

¹⁸ Yesu labalu lɔ gbekpedo mì nu yí mìkpɔ enu ci yí taɖo Yehowa ana gbɔngbɔn kɔkɔɛ mì. Ŋsu ci nu labalu lɔ xo nuxu so ji mɔ yeanyi mɛdruxɔtɔ nywi. Ékpɔɛ mɔ yeɖo ana ŋɖuɖu mɛdru ci yí va ze ye gbɔ zanmɛ, vɔ ŋɖe dele shi o. Yesu nu mɔ ci ŋsu lɔ kpɔtɔ biɔkɔ ŋɖuɖu yi kpena taɖo esɔɛ ni. Nyi Yesu ji mɔ yeakpla mìɔ? Nɔ agbetɔ nuvɔnmɛ lɔ lɔn kpedo yi kpena ci yí kpɔtɔ biɔbiɔ nu yi nuɔ, kankandoji li mɔ mìwo Da xomɛvunɔ ci yí le jeŋkwimɛ akpedo mɛ ciwo yí biɔkɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ yi mamimami nu! Eyi taɖo mìatɛnŋ akando ji mɔ, nɔ mìdo gbe ɖaɖa nɔ Yehowa yí biɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ yiɔ, áɖo ŋci nɔ mì.​—Eha. 10:17; 66:19.

19. Nyi yí taɖo mìatɛnŋ akando ji mɔ mìaɖu jiɔ?

¹⁹ Ci Satana akpɔtɔ ajekɔ agbla veviɖe mɔ yeaɖu mì ji can ɔ, mìkando ji mɔ mìaɖu ji. Nyi yí taɖoɔ? Ðo gbɔngbɔn kɔkɔɛ tonɔ emɔ amɛve ji yí kpenɔdo mì nu. Ŋkɔtɔ, enanɔ ŋsɛn ci yí ʒan mì yí mìdonɔ ji le cukaɖawo mɛ. Amɛvetɔ, shigbe lé aya ci yí “ɖonɔ tɔjihunvɔnwo mɛ” kpenɔdo tɔjihun lɔ nu nɛɔ, gbɔngbɔn kɔkɔɛ nyi ŋsɛn ci yí kpenɔdo mì nu mìkpɔtɔ sɛnnɔ Yehowa keke aɖo xexe yoyu lɔ mɛ. Mína mìaɖui gligaan yí axɔnɔ kpekpedonu so gbɔngbɔn kɔkɔɛ gbɔ nywiɖe!