1. Lé mìwɛ yí nya mɔ Yehowa ji mɔ mìwo le te gogo yeɔ?

 YEHOWA yɔkɔ mì mɔ mìwo le te gogo ye. (Ʒaki 4:8) Éji mɔ yeanyi mìwo Mawu, mìwo Da koɖo mìwo xlɔ. Éɖonɔ mìwo gbedodoɖawo ŋci yí kpenɔdo mì nu mìdonɔ ji le cukaɖa sɛnŋwo mɛ. Égbezannɔ yi habɔbɔ lɔ yí sɔ kplanɔ nu mì yí gbeglɔnnɔ ta nɔ mì. Vɔ nyi mìɖo awa yí ate gogo Yehowaɔ?

2. Lé mìawɛ yí ate gogo Yehowaɔ?

² Mìatɛnŋ ate gogo Yehowa nɔ mìdonɔ gbe ɖaɖa ni, hlɛnnɔ yi Nyɔ lɔ yí bunɔ tamɛ kpɔ so nu. Nɔ mìwɛni ahan ɔ, lɔnlɔn ci mìɖo ni asɛnsɛnŋ doji yí yi nu ajɔjɔ eji nɔ mì doji. Ecɛ adɔ yí mìasenɔ tonu ni yí asɔ kanfukanfu ci eje nɔ sɔ ni. (Enyɔ. 4:​11) Nɔ mìjejeɛshi Yehowa dojiɔ, mìakankando yi koɖo yi habɔbɔ lɔ ji sɔwu. Yi habɔbɔ lɔ yí ezannɔ yí sɔ kpenɔdo mì nu.

3. Lé Legba teteɛkpɔ mɔ yeaklan mì so Yehowa nu doɔ, vɔ nyi yí akpedo mì nu yí mìdaso gbeɖe mìwo Mawu koɖo yi habɔbɔ lɔ ɖɛ gbeɖeɔ? (Ehajiji Wema 31:13, 14)

³ Vɔ Legba yɛ jijiɛ mɔ yeaklan mì so Yehowa nu, vevitɔ nɔ mìdokɔ go cukaɖawo. Lé ewɛni doɔ? Éwɛni vivivi nɔ mìami kankando Yehowa koɖo yi habɔbɔ lɔ ji. Vɔ mìatɛnŋ aɖu Satana ji dru. Nɔ mìwo xɔse sɛnŋ yí mìkando Yehowa ji keŋkeŋ ɔ, mìdavaso gbeɖe mìwo Mawu koɖo yi habɔbɔ lɔ ɖɛ gbeɖe o.​—Hlɛn Ehajiji Wema 31:13, 14.

4. Nyi nu mìaxo nuxu so le nyɔta cɛ mɛɔ?

⁴ Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìaxo nuxu so cukaɖa amɛtɔn ciwo yí sonɔ hamɛ lɔ godu nu, cukaɖa cɛwo atɛnŋ ana mìami  kankando Yehowa koɖo yi habɔbɔ lɔ ji. Lé woatɛnŋ aklan mì so Yehowa nu doɔ? Yí nyi mìatɛnŋ awa yí axe mɔ nɔ agbla ciwo Satana jekɔɔ?

5. Lé cukaɖa sɛnŋsɛnŋwo atɛnŋ adɔ yí mìami kankando Yehowa koɖo yi habɔbɔ lɔ ji doɔ?

⁵ Hweɖewonuɔ, mìdonɔ go cukaɖawo, eɖewo yí nyi mɔ mìwo xomumɛtɔwo aci yumɛ nɔ mì alo edɔ adahɛn nɔ mì. Lé cukaɖa cɛwo atɛnŋ ana mìami kankando Yehowa habɔbɔ lɔ ji yí aklan so Yehowa nuɔ? Nɔ cukaɖawo le mì ji na nɔ hwenu jinjinɖeɔ, emɔkpɔkpɔ tɛnŋ bu do mì yí mìaci enulolokpɔ mɛ. Satana zannɔ hwenu ŋtɔ́wo keŋ nɔ mìabui mɔ Yehowa delɔn mì o. Legba jinɔ mɔ mìwo le tɔ bubui mɔ, Yehowa alo yi habɔbɔ lɔ yí dɔ yí mìle efun kpekɔ. Ŋtɔ́ han yí jɔ do Izraɛlivi ɖewo ji le Eʒipti nɛ. Le tɔtɔmɛɔ, wokando ji mɔ Yehowa yí sɔ Moizi koɖo Arɔn mɔ wole hwlɛn yewo ti le hwashigbemɛ. (Hun. 4:​29-​31) Vɔ ci Faraɔn vana yí agbe lɔ vasɛnsɛnŋ nɔ wo kpiɔ, wodo ehwɛ Moizi koɖo Arɔn mɔ wowo yí dɔ cukaɖa cɛwo vakɔ yewo ji, yí nu nɔ wo mɔ: “Mí dɔ yí Faraɔn koɖo amɛ ciwo yí bɔnɔdo nu xanɔ mì. Mí na emɔ wo mɔ wo le wu mì.” (Hun. 5:​19-​21) Wodo ehwɛ Mawu sɛntɔ egbejinɔtɔwo. Ewa ŋshishi! Nɔ èdodoɔ ji le cukaɖa sɛnŋwo mɛ na nɔ hwenu jinjinɖeɔ, lé àwɛ yí kankandoji ci èɖo do Yehowa koɖo yi habɔbɔ lɔ nu akpɔtɔ asɛnŋ ɔ?

6. Nyi mìkpla so lé enyɔnuɖɛtɔ Xabakuku wɛ yí to cukaɖawo mɛ nuɔ? (Xabakuku 3:17-19)

⁶ Nu ao xomɛnyɔwo nɔ Yehowa le gbedodoɖa mɛ yí akpɔkɔ emɔ ni mɔ yɛ le kpedo ye nu. Cukaɖa sugbɔ va enyɔnuɖɛtɔ Xabakuku ji. Le hweɖekanuɔ, évaxoxoɔ nu kpɔ mɔ Yehowa sɔsɔ ɖe le ji nɔ ye ma. Eyi taɖo énu lé enu lɔwo wakɔ do ni pleŋ nɔ Yehowa le gbedodoɖa mɛ. Énu mɔ: “Oo Yehowa, keke vaɖo hwenu yí male axwa dokɔ amɔ naxɔ nɔŋ ganŋke yí nagbe mɔ yedaseɔ? . . . Nyi yí taɖo èɖe emɔ yí amɛjiʒinʒin liɔ?” (Xab. 1:​2, 3, NWT ) Yehowa ɖo yi sɛntɔ egbejinɔtɔ lɔ gbedodoɖa ŋci ni. (Xab. 2:​2, 3) Ci Xabakuku bu tamɛ kpɔ so lé Yehowa xɔ nɔ yi mɛwo nuɔ, égbetɔ jijɔ kpɔkpɔ ke. Ékando ji mɔ Yehowa sɔ ɖe le ji nɔ ye yí yɛakpedo ye nu yeado ji le tetekpɔ ɖekpokpui mɛ. (Hlɛn Xabakuku 3:​17-​19.) Nukplamu ci yí le mɛ nɔ mìɔ? Nɔ ètokɔ cukaɖa sɛnŋsɛnŋwo mɛɔ, do gbe ɖaɖa nɔ Yehowa yí anu lé ewakɔ do nɔ eo ni. Le yi goduɔ, nɔ tekpɔɛ nɔ akpedo eo nu. Nɔ èwɛ ahan ɔ, àtɛnŋ akando ji mɔ Yehowa ana ye ŋsɛn ci yeʒan yí ado ji le cukaɖa lɔ mɛ. Yí nɔ èkpɔɛ mɔ yɛkpekɔdo ye nuɔ, ào xɔse asɛnsɛnŋ doji.

7. Nyi yí Shirley xomumɛtɔ ɖeka tekpɔ mɔ yeawa niɔ, yí nyiwo yí dɔ ekpɔtɔ kando Yehowa jiɔ?

⁷ Kpɔtɔ awanɔ enu ciwo yí akpedo eo nu nateteɛ gogo Yehowa. Mìakpɔ lé ecɛ wawa kpedo nɔvinyɔnu Shirley ci yí le Papouasie Nouvelle Guinée nu hwenu yí eto cukaɖa sɛnŋwo mɛ. b Shirley xomu je abɔ yí hweɖewonuɔ, defanɔ do wo gbɔxwe woakpɔ ŋɖuɖu aɖu o. Yi xomumɛtɔ ɖeka je agbla nɔ yeawɛ nɔ ami kankando Yehowa ji. Énu ni mɔ: “Ènu mɔ Mawu gbɔngbɔn kɔkɔɛ kpekɔdo ye nu. Vɔ fini kpekpedonu lɔ leɔ? Xomu lɔ kpɔtɔ je abɔ. Èguguɔ ao gamɛ mɔ yeɖeɖeɛ kunu.” Shirley nu mɔ: “Ŋbiɔ nyɛɖeki se mɔ: ‘Mawu sɔ ɖe le ji nɔ mì nyaoa?’ Eyi taɖo ŋdo gbe ɖaɖa nɔ Yehowa zeɖeka yí nu anyi nyɔwo pleŋ ni. Ŋkpɔtɔ yí hlɛnkɔ Bibla koɖo mìwo wemawo yí kpɔtɔ yinɔ kunuɖegbe koɖo bɔbɔwo.” Dejinjin o, évado jeshi mɔ Yehowa leleɛ bu nɔ ye xomu lɔ. Yi xomu lɔ dedonɔkpo enu ci woaɖu o yí wole jijɔ mɛ. Shirley nu mɔ: “Ŋkpɔɛ mɔ  Yehowa ɖo anyi gbedodoɖawo ŋci.” (1 Tim. 6:​6-8) Nɔ èkpɔtɔ yí wakɔ enu ciwo yí adɔ yí àte gogo Yehowa dojiɔ, eo can dalɔn yí cukaɖawo alo enuxoxokpɔ aklan eo so Yehowa nu o.

8. Nyi yí atɛnŋ ajɔ do nɔvi ciwo yí le ŋkɔ nɔ Yehowa habɔbɔ lɔ jiɔ?

⁸ Mìwo ketɔnɔwo nunɔ ŋsunyɔwo do Televiʒiɔn koɖo Ɛntɛnɛti jugbajahadoxuwo ji keŋ nɔ mìatɔ enu xoxo kpɔ so nɔvi ciwo yí le ŋkɔ nɔ Yehowa habɔbɔ lɔ nu. (Eha. 31:13) Wolé nɔviŋsu cɛ ɖewo yí do ehwɛ wo mɔ wonyi edanuwatɔwo. Exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo can do go nɔnɔmɛ cɛ han hwenu wolé apotru Pɔlu yí do hwɛ yi do ŋɖemajɔ ji. Lé wowa nu doɔ?

9. Ci wolé apotru Pɔlu do gakpa mɛ ɖe, lé Kristotɔ ɖewo wa nu doɔ?

⁹ Exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔ ɖewo mi kpekpedo Pɔlu nu hwenu ele gakpa mɛ le Rɔma. (2 Tim. 1:​8, 15) Nyi yí taɖoɔ? Eŋ yí kpɛnkɔ wo ɖo ci amɛwo kpɔkɔ Pɔlu mɔ yɛnyi edanuwatɔ ŋci yɔa? (2 Tim. 2:​8, 9) Alo wovɔnvɔn mɔ woavaci yumɛ nɔ yewo can yɔa? Ðekpokpuiɖe egbenyi can ɔ, kpɔ lé awa nɔ Pɔlu do ɖa. Pɔlu to cukaɖa sɛnŋsɛnŋ sugbɔ mɛ yí sɔ yi gbe do afɔku mɛ do ta nɔ wo ŋtɔkpu. (Edɔ. 20:18-​21; 2 Kor. 1:8) Amɛ ŋtɔ́wo gbe Pɔlu ɖɛ hwenu ele ʒan mɛ. Mìdeɖo awa nu shigbe wowo nɛ gbeɖe o! Nyi yí ɖo akpɔtɔ anɔ susu mɛ nɔ mì nɔ wocikɔ yumɛ nɔ nɔvi ciwo yí le ŋkɔ nɔ dɔ lɔɔ?

10. Nyi mìɖo aɖo ŋwi nɔ wocikɔ yumɛ nɔ nɔvi ciwo yí le ŋkɔ nɔ edɔ lɔɔ?

¹⁰ Ðo ŋwi enu ci yí dɔ wocikɔ yumɛ nɔ mì koɖo mɛ ci yí dɔ wocikɔ yumɛ nɔ mì. Timɔte  evetɔ 3:​12 nu mɔ: “Amɛ ɖeka ɖeka ci yí dro mɔ ye a nɔ̀ Mawu mɔ ji le Kristo Yesu mɛ ɔ, wo trenɔfun ni.” Eyi taɖo deɖo akpaca mì mɔ Satana sɔ ŋkuvi ɖo mɛ ciwo yí le ŋkɔ nɔ dɔ lɔ ji o. Éjinɔ mɔ nɔviŋsu cɛwo le mi egbeji nɔnɔ nɔ Yehowa yí mìwo can mìavɔn.​—1 Piɛ 5:8.

11. Nyi mìkpla so Onezifɔ gbɔɔ? (2 Timɔte 1:16-18)

¹¹ Kpɔtɔ adonɔ alɔ nɔvi ciwo yí le ŋkɔ nɔ dɔ lɔ yí akpɔtɔ anɔ koɖo wo. (Hlɛn 2 Timɔte 1:​16-​18.) Onezifɔ nyi Kristotɔ ci yí ni le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ. Lé ewa nu do to akpo nɔ lé mɛkpɛtɛwo wa nu do hwenu yí wolé Pɔlu do gakpa mɛ. “Dé wa ŋkpɛn do [Pɔlu] gakpa mɛ nɔ̀nɔ̀ ŋci o.” Ewaɖeɔ, éji Pɔlu yí hwenu evakpɔɛɔ, éwa enuŋtɔŋtɔ ɖewo yí sɔ kpedo nu. Hwenu Onezifɔ wakɔ enu cɛwoɔ, ésɔ yi gbe do afɔku mɛ. Nukplamu ci yí le mɛ nɔ mìɔ? Mìdeɖo avɔn nɔ mɛ ciwo yí dokɔ vɔnvɔn nɔ mì alo vɔnvɔn lɔ ana mìami kpekpedo mɛ ciwo yí wocikɔ yumɛ nɔ nu o. Vɔ mína nɔ mìahwlɛn ta nɔ wo yí awa ŋɖekpokpui keŋ asɔ kpedo wo nu. (Elo. 17:17) Woʒan lɔnlɔn koɖo kpekpedonu mìwotɔ.

12. Nyi mìkpla so mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo yí le Russie gbɔɔ?

¹² Mìakpɔ lé mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo yí le Russie kpenɔdo wowo nɔvi xɔsetɔ ciwo wolé do gakpa mɛ nu. Nɔ wojikɔ aɖo kojo nɔ nɔvi ɖeɔ, nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu sugbɔ vanɔ kojoɖoxu lɔ keŋ ado alɔ yi. Nukplamu ci yí le mɛ nɔ mìɔ? Nɔ wokan ŋsu do nu nɔ nɔvi ciwo yí le ŋkɔ nɔ dɔ lɔ, lé wo do gakpa mɛ alo ci yumɛ nɔ woɔ, vɔnvɔn ŋgbeɖo eo o. Do gbe ɖaɖa do ta nɔ wo, le bu nɔ wowo xomumɛtɔwo yí awa enuŋtɔŋtɔ ɖewo asɔ kpedo wo nu.​—Edɔ. 12:5; 2 Kor. 1:​10, 11.

13. Nɔ wokokoɔ mì ɖe, lé atɛnŋ awɛ yí mìami kankando Yehowa koɖo yi habɔbɔ lɔ ji doɔ?

¹³ Mìwo xomumɛtɔ ciwo yí denyi Yehowa Kunuɖetɔwo o, mìwo dɔmɛkpenawo alo suklukpenawo tɛnŋ ko mì, ɖo mìɖekɔ kunu alo wakɔ do Yehowa sewo ji. (1 Piɛ 4:4) Wotɛnŋ nu mɔ: “Ao nu jɔnɔ ji nɔŋ, vɔ enyɔwo sɛnnɔŋ le míwo sɛnsɛn mɛ din. Yí sasa hwenu nyɔwo yí mínunɔ.” Mɛɖewo tɛnŋ do ɖyika mì do lé mìwanɔ nu do mɛ ciwo woɖe ti le hamɛ lɔ mɛ nu yí anu mɔ: “Lé míatɛnŋ anu mɔ yewolɔnnɔ amɛ doɔ?” Enyɔ cɛwo atɛnŋ ana yí natɔ enu xoxo kpɔ yí amɔ Yehowa sewo le jɔjɔɛɖe ma. Mìtɛnŋ tɔ mìwoɖekiwo biɔbiɔ se mɔ: ‘Enu ciwo Yehowa mɔ nyɛ le wa wugan ɖoɖu yɔa? Yi habɔbɔ lɔ wakɔ enu lɔwo ɖoɖu yɔa?’ Nɔ èvado go nɔnɔmɛ ŋtɔ́wo ɖe, lé àwɛ yí akpɔtɔ ate gogo Yehowa koɖo yi habɔbɔ lɔɔ?

14. Nɔ mìwawa do Yehowa sewo ji yí amɛwo kokoɔ mì ɖe, lé mìɖo awa nu doɔ? (Ehajiji Wema 119:50-52)

¹⁴ Ðui mɔ yeakpɔtɔ awanɔ do Yehowa se jɔjɔɛwo ji. Job nyi mɛɖeka ci yí wa do Yehowa sewo ji ci wokukuiɛ can. Ðeka le mɛ ciwo yí mɔ yewonyi yi xlɔwo mɛ tekpɔ mɔ yeana Job akando ji mɔ nɔ yɛwakɔ enu ci yí nyɔ can ɔ, Mawu desɔ ɖe le ji o. (Job 4:​17, 18; 22:3) Job gbe mɔ yedakando ŋsukankan ŋtɔ́wo ji o. Énya mɔ Yehowa se kudo enunywi koɖo enuvɔn nu sɔgbe yí eɖui mɔ yeawa do wo ji. Dekplɔ mɛbuwo do yí tashi egbejinɔnɔ yitɔ o. (Job 27:​5, 6) Nukplamu ci yí le mɛ nɔ mìɔ? Ŋgbena yí amɛkoko adɔ yí natɔ enu xoxo kpɔ so Yehowa sewo nu o. Bu tamɛ kpɔ so enu ci yí jɔ do eoŋtɔ ji le agbe mɛ nu. Taŋfuin àdo jeshi  zenɛniɖe mɔ nɔ èwa do enu ci Yehowa mɔ yɛnyɔ jiɔ, èkpɔnɔ nyɔna so mɛ. Ðui mɔ yeakpɔtɔ anɔ yi habɔbɔ lɔ ci yí wanɔ do yi sewo ji mɛ. Eyi nɔ amɛwo gbekokoɔ eo ɖeeɖe can ɔ, ŋgbelɔn nɔ aklan eo so Yehowa nu gbeɖe o.​—Hlɛn Ehajiji Wema 119:50-52.

15. Nyi yí taɖo wokokoɔ Brizit ɔ?

¹⁵ Mìakpɔ enu ci yí jɔ do nɔvinyɔnu Brizit ci yí le Inde ji. Yi xomumɛtɔwo kuini do yi xɔse ŋci. Ci ewa ʒinʒindoshimɛ le exwe 1997 mɛ sabaɖe goduɔ, edɔ dahɛn nɔ asuɔ ci yí dele nyɔnɔnwi lɔ mɛ o. Eyi taɖo asuɔ mɔ ye koɖo Brizit koɖo yewo vi nyɔnuviwo ayi ci ye jilawo gbɔ le jugan bu mɛ. Vɔ Brizit gbevato nɔnɔmɛ sɛnŋsɛnŋ buwo mɛ le nɔ. Ci edɔ degbele asuɔ shiɔ, éɖo awa dɔ le kwɛshila lɔ pleŋ mɛ keŋ asɔ kpɔ yi xomu lɔ ji. Gbesɔ kpe niɔ, gbɔxwe ayi hamɛ ci yí sɔ gbɔ le nɔɔ, áwa kpeci 350 han. Ewa ŋshishi mɔ asuɔ xomumɛtɔwo cikɔ yumɛ ni do yi xɔse ŋci. Nɔnɔmɛ lɔ gbevasɛnŋ sugbɔ keke Brizit xomu ɖo aso le nɔ yí ayi ci fibu. Eyi vɔɔ, asuɔ vaku le avomɛ. Dejinjin o, Kanŋsɛdɔ̀ wu eviɛ nyɔnuvi ɖeka ci yí ɖo exwe 12. Ci yí gbenyina wuɔ, Brizit xomu lɔ do hwɛ yi mɔ eyi dɔ yí enu cɛwo jɔjɔ. Wonu ni mɔ ci enyi Yehowa Kunuɖetɔ taɖo yí enu cɛwo pleŋ vajɔjɔ do ji. Ele ahan gan, ékpɔtɔ kando Yehowa ji yí kpɔtɔ le koɖo yi habɔbɔ lɔ.

16. Ci Brizit deklan so Yehowa koɖo yi habɔbɔ lɔ nu ɖe, nyɔna ciwo yí ekpɔɔ?

¹⁶ Ci Brizit jinjin le fini wowanɔ bɔbɔ leɔ, ekán lɔ mɛ hamɛwo jikpɔtɔ do ŋsɛn yi mɔ yɛle ɖenɔ kunu le yi nutwi lɔ mɛ yí awanɔ bɔbɔwo le yiŋtɔ xomɛ. Le tɔtɔmɛɔ, ékpɔ mɔ yɛ gbɔnnu sugbɔ. Vɔ éwa do emɔdasɛnamɛ lɔ ji. Édranɔ eŋɛnywi lɔ nɔ amɛwo, wanɔ bɔbɔwo le yi xomɛ yí ɖonɔ gamɛ ɖe ɖɛ yí wanɔ sɛnsɛn xomumɛtɔ koɖo eviɛ nyɔnuviwo. Nyi yí to so mɛɔ? Brizit kpe ji yí tɔ Bibla kplakpla koɖo amɛ sugbɔ yí sugbɔ le yi Bibla nukplaviwo mɛ wa ʒinʒindoshimɛ. Le 2005 mɛɔ, étɔ gashiagamɛ mɔɖeɖedɔ lɔ wawa. Ci ekando Yehowa koɖo yi habɔbɔ  lɔ jiɔ, ékpɔ nyɔna sugbɔ so mɛ. Eviɛ nyɔnuviwo sɛnkɔ Yehowa le egbejinɔnɔ mɛ yí evyɛɔ, hamɛ amɛve yí le nutwi ŋtɔ́ mɛ! Brizit kando ji mɔ, Yehowa yí na ŋsɛn ye yí yetɛnŋ to cukaɖa sɛnŋsɛnŋwo mɛ yí do ji ci ye xomumɛtɔwo kokoɔ ye can.

17. Nyi mìaɖo gligaan yí awaɔ?

¹⁷ Satana jinɔ mɔ mìwo le xɔɛ se mɔ Yehowa agbe mì ɖɛ nɔ mìle cukaɖa sɛnŋsɛnŋwo mɛ yí nɔ mìkpɔtɔ le yi habɔbɔ lɔ mɛɔ, adɔ yí agbe lɔ agbevasɛnŋ nɔ mì kpi. Satana jinɔ mɔ mìwo le vɔn, nɔ wokankɔ ŋsu do nu nɔ nɔvi ciwo yí le ŋkɔ nɔ dɔ lɔ, ci yumɛ nɔ wo alo lé wo do gakpa mɛ. Égbejinɔ hɛnnɛ mɔ, amɛkoko lé na yí mìami kankando Yehowa sewo ji mɔ wosɔgbe yí agbemi kankando Yi habɔbɔ lɔ ji. Vɔ mìjeshi yi fɛncawo nywiɖe yí mìdejenɔ wo mɛ o. (2 Kor. 2:​11) Ðui gligaan mɔ yeagbe ŋsukankan Satana tɔwo yí akpɔtɔ anɔ gbeji nɔ Yehowa koɖo yi habɔbɔ lɔ. Ðo ŋwi mɔ, Yehowa dagbe eo ɖɛ gbeɖe o. (Eha. 28:7) Eyi taɖo, ŋgbelɔn nɔ ŋɖekɛ aklan eo so Yehowa nu o!​—Rɔm. 8:35-39.

18. Nyi nu mìakan seŋ so le nyɔta ci yí gbɔgbɔ mɛɔ?

¹⁸ Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìxo nuxu so cukaɖa ciwo mìatɛnŋ ado go le hamɛ lɔ godu nu. Vɔ cukaɖa ɖewo tɛnŋ so hamɛ lɔ ŋtɔ mɛ, ciwo yí ate kankandoji ci mìɖo do Yehowa koɖo yi habɔbɔ lɔ nu kpɔ. Lé mìawɛ aɖu nɔnɔmɛ ŋtɔ́wo jiɔ? Mìakan seŋ so nu le nyɔta ci yí gbɔgbɔ mɛ.