1-2. (a) Nyɔbiɔse ciwo yí mìakpɔ ɖoŋci nɔ le nyɔta cɛ mɛɔ? (b) Nyi yí dasɛ mɔ Yehowa jijiɛ veviɖe mɔ yeakpedo mì nuɔ?

 YEHOWA atɛnŋ akpedo mì nu mìaɖu cukaɖa ciwo mìdonɔ go le agbe mɛ ji yí akpɔtɔ asinkɔ koɖo jijɔ. Nyiwo ewa yí sɔ kpenɔdo mì nuɔ? Lé mìawɛ yí aɖu ele nywiɖe nɔ kpekpedonu ci Yehowa nanɔ mìɔ? Mìakpɔ ɖoŋci nɔ biɔse cɛwo le nyɔta cɛ mɛ. Vɔ gbɔxwe mìakan seŋ so nyɔbiɔse cɛwo nuɔ, mìakpɔ ɖoŋci nɔ nyɔbiɔse cɛ: Yehowa jijiɛ veviɖe mɔ yeakpedo mì nu nyaoa?

² Enyɔ ɖeka ci apotru Pɔlu nu le wema ci eŋwlɛ ɖaɖa Ebretɔwo mɛ atɛnŋ akpedo mì nu mìakpɔ ɖoŋci lɔ. Pɔlu ŋwlɛ mɔ: “Tɔhonɔ yí nyi alɔ̀dotɔ nɔ ŋ. Ŋ da vɔn o. Agbetɔwo da tɛnŋ wa ŋɖe nɔ ŋ o.” (Ebre. 13:6) Wema ɖeka ci yí ɖenɔ Bibla mɛ nyɔwo gɔnmɛ nu so “alɔ̀dotɔ” ci wozan le lɛ nu mɔ, yɛnyi mɛɖeka ci yí le hwlɛndo ji mɔ yeakpedo mɛɖe ci yí le axwa dokɔ yí biɔbiɔ alɔdu nu. Yi susu mɛ kpɔ yí akpɔ Yehowa mɔ yi le hwlɛndo ji yí axɔ nɔ mɛɖe ci yí le vevisese mɛ. Kankandoji li mɔ àlɔn do ji mɔ lé wodre Yehowa do cɛ dasɛ mɔ Yehowa jijiɛ veviɖe mɔ yeado alɔ mì. Ci Yehowa le axa nɔ mìɔ, mìatɛnŋ ado ji le mìwo cukaɖawo mɛ koɖo jijɔ.

3. Enu amɛtɔn ciwo Yehowa wanɔ yí sɔ kpenɔdo mì nu yí mìdonɔ ji le tetekpɔwo mɛ koɖo jijɔɔ?

³ Ŋɖewo ciwo Yehowa wanɔ yí sɔ kpenɔdo mì nu yí mìdonɔ ji le mìwo tetekpɔwo mɛ koɖo jijɔɔ? Mìahlɛn fiɖewo nɔ Ezai wema keŋ akpɔ ɖoŋci lɔ. Nyi yí taɖoɔ? Ðo enyɔ sugbɔ ci Ezai nu ɖɛ kan Mawu sɛntɔwo le egbɛ mɛ. Ahanke ele fafɛɖe nɔ mì mɔ mìamɔŋje enyɔgbe ciwo Ezai zan yí  sɔ dre Yehowa mɛ. Mìakpɔ kpɔwɛ ɖewo le Ezai eta 30 tɔ lɔ mɛ. Le eta cɛ mɛɔ, Ezai zan kpɔwɛnyɔ viviwo yí sɔ dre lé Yehowa kpenɔdo yi mɛwo nu mɛ. Éŋwlɛ mɔ Yehowa kpenɔdo yi mɛwo nu (1) ci eɖonɔ to mìwo gbedodoɖawo nywiɖe yí ɖonɔ wo ŋci, (2) ci edanasɛ emɔ nɔ mì koɖo (3) ci ecukɔ eshi nɔ mì gbɛ yí agbevacu shi nɔ mì le esɔ mɛ. Ecɛyɛɔ, mìakpɔ lé ewanɔ enu amɛtɔn cɛwo do.

4. (a) Enyɔ ci yí Yehowa nu so Ʒuifu ciwo yí li le Ezai hwenu nuɔ, yí nyi etashi ejɔ do wo jiɔ? (b) Akɔnfanamɛnyɔ ci Yehowa nu nɔ egbejinɔtɔwoɔ? (Ezai 30:18, 19)

⁴ Le tɔtɔmɛ nɔ Ezai eta 30 lɔɔ, Yehowa yɔ Ʒuifuwo mɔ ‘evi tonumasetɔ’ ciwo yí “dodoɔ agɔjejewo ji nɔ wowoɖekiwo.” Égbenu so wo nu mɔ: “[Wo] le shigbe evi ciwo yí gbé bubu nana wowo jitɔwo, . . . yí gbé eto ɖoɖo Tɔhonɔ nukplamuwo.” (Ezai 30:1, 9) Ci amɛwo gbe mɔ yewodaɖo etoɔ, Ezai nu ɖɛ mɔ Yehowa atashi wo yí woakpe fun yí ase vevi. (Ezai 30:5, 17; Ʒer. 25:8-11) Evajɔ ahan nyao, hwenu yí Babilonitɔwo vakplɔ wo yi hwashigbemɛ. Vɔ egbejinɔtɔ ɖewo le Ʒuifu lɔwo mɛ yí Ezai nu akɔnfanamɛnyɔ ɖeka nɔ wowo hɛnnɛ. Énu nɔ wo mɔ, gbeɖekaɔ, Yehowa awɛ yí woagbetrɔva Ʒerusalɛmu ke. (Hlɛn Ezai 30:18, 19.) Enu cɛ pɛɛ yí jɔ. Yehowa hwlɛn wo so hwashigbemɛ le Babiloni. Vɔ wodekpɔ vovo lɔ zeɖeka kaka o. Enyɔ ciwo yí nyi, “Tɔhonɔ dro yí a dasɛ Yi dɔnusoswi nɔ mí. Tɔhonɔ le etenɔ̀kpɔ mɛ” dasɛ mɔ hwenu ɖewo avayi gbɔxwe yí woaxɔ nɔ egbejinɔtɔ lɔwo. Izraɛliviwo wa exwe 70 le hwashigbemɛ le Babiloni gbɔxwe yí wotashi mɛ ciwo yí kpɔtɔ yí wotrɔva Ʒerusalɛmu. (Ezai 10:21; Ʒer. 29:10) Ci Ʒuifuwo trɔgbɔ va wowo xweɔ, vevisese vin ci wofankɔ le hwashigbemɛ vatrɔ jijɔ vin.

5. Kankandoji ci yí Ezai 30:19 na mìɔ?

⁵ Enyɔ cɛwo atɛnŋ afa akɔn nɔ mìwo can gbɛ: “Nɔ èdodoɔ axwa yí biɔbiɔ alɔduɔ, áku ŋshishi nɔ eo kokoko.” (Ezai 30:19, NWT) Ezai na kankandoji mì mɔ, Yehowa aɖo eto mì nywiɖe nɔ mìdo axwa yɔɛ yí aɖo mìwo kwifanwo ŋci nɔ mì blaŋ. Ezai nu kpi mɔ: “Nɔ évlɛ yí si duu vɔɔ, átɔ nɔ eo.” Kankandojinyɔ cɛwo ɖokɔ ŋwi nɔ mì mɔ mìwo Da lɔ jijiɛ veviɖe mɔ yeakpedo mɛ ciwo yí biɔbiɔ alɔdu ye nu. Enyɔ cɛ ci mìnya kpenɔdo mì nu yí mìdonɔ ji koɖo jijɔ.

6. Lé Ezai nyɔwo dasɛ do mɔ Yehowa ɖonɔ to yi sɛntɔ ɖekaɖeka gbedodoɖaɔ?

⁶ Enubu ci yí kpukpui cɛ kpla mì so mìwo gbedodoɖawo nuɔ? Yehowa ɖonɔ eto mɛɖekamɛɖeka gbedodoɖa nywiɖe. Nyi yí taɖo mìatɛnŋ anu ahan ɔ? Le kpukpui ŋkɔtɔ mɛ nɔ Ezai eta 30 tɔ lɔɔ, enyɔgbe “mí” yí wozan, ɖo jukɔn lɔ pleŋ yí Yehowa xokɔ nuxu nɔ. Vɔ le kpukpui 19 tɔ lɔ mɛɔ, enyɔgbe “eo” yí wozan, ɖo enyɔ cɛ yɛ yikɔ nɔ mɛɖekamɛɖeka. Ezai ŋwlɛ mɔ: “Dagbefan avin ke o”; “áku ŋshishi nɔ eo kokoko”; “átɔ nɔ eo.” Ci Yehowa nyi Vida ci yí lɔnnɔ amɛɔ, denunɔ nɔ eviɛ ŋsu alo eviɛ nyɔnu ci yí gbɔjɔ mɔ, “Èɖo asɛnŋ shigbe nɔvio ŋsu alo nɔvio nyɔnu nɛ o.” Ewaɖeɔ, ésɔnɔ ɖe le ji nɔ mɛɖekamɛɖeka le mì mɛ yí ɖonɔ eto mìwo gbedodoɖawo nywiɖe.—Eha. 116:1; Ezai 57:15.

7. Lé Ezai koɖo Yesu dasɛ do mɔ gbedodoɖa mamimami le veviɖeɔ?

⁷ Nɔ mìdo gbe ɖaɖa nɔ Yehowa so enu ɖe ci yí xakɔ mì nuɔ, enu ŋkɔtɔ ci atɛnŋ awa nɔ mì zeɖeka yí nyi mɔ, ána mì ŋsɛn ci mìʒan yí ado ji le nɔnɔmɛ lɔ mɛ. Eyi nɔ  mìwo tetekpɔ lɔ devɔ kaba shigbe lé mìji do nɛɔ, mìakpɔtɔ abiɔbiɔ Yehowa mɔ yi le na mì ŋsɛn ci mìʒan yí ado ji le mɛ. Émɔ mìwo le wɛni ahan. Eze le enyɔ cɛ ciwo yí Ezai nu mɛ: “Míŋgbena gbɔngbɔn [Yehowa] o.” (Ezai 62:7, NWT) Enyɔ cɛ gɔnmɛ ɖe? Mìɖo adonɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowa mamimami keke ale shigbe mìdeji mɔ Yehowa le gbɔn hannɛ. Enyɔ cɛ ciwo yí Ezai nu na mìɖo ŋwi kpɔwɛ ciwo Yesu wa so gbedodoɖa nu le Luiki 11:8-10, 13 mɛ. Le nɔɔ, Yesu do ŋsɛn mì mɔ mìwo le donɔ gbe ɖaɖa ‘mamimami’ yí ‘akpɔtɔ abiɔbiɔ’ gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ. Mìatɛnŋ agbefan kwi nɔ Yehowa mɔ yi le kpedo mì nu nɔ mìasɔ gbeta nywiwo.

8. Lé enyɔ ciwo yí le Ezai 30:20, 21 mɛ vamɛ do le blemaɔ?

⁸ Hlɛn Ezai 30:20, 21. Hwenu yí Babiloni sɔjawo trɔdo Ʒerusalɛmu ju lɔ na nɔ exwe ɖeka koɖo fan han ɔ, jukɔn lɔ ʒi aya keke efunkpekpe vanyi enumadoamɛ nɔ wo shigbe lé woɖunɔ kpɔnnɔ yí nunɔ eshi nɛ. Vɔ le kpukpui 20 koɖo 21 tɔ mɛɔ, Yehowa ɖo egbe nɔ Ʒuifuwo mɔ, nɔ wotrɔ ji mɛ yí ɖɔli adɛn ɔ, yeavaxɔ nɔ wo. Ezai yɔ Yehowa mɔ yɛnyi wowo “Nukplamɛtɔ Gangantɔ” yí mɔ yiakpla wo lé woawɛ asin yí ajɔ ji ni. Enyɔ cɛwo vamɛ hwenu yí Ʒuifuwo trɔgbɔ so hwashigbemɛ. Yehowa dasɛ mɔ yenyi “Enukplamɛtɔ Gangantɔ” nɔ wo yí dasɛ emɔ nɔ wo yí wosun ji yí trɔ ɖo sɛnsɛn kɔkɔɛ lɔ. Jijɔ enyi nɔ mì mɔ Yehowa yí nyi mìwo Nukplamɛtɔ Gangantɔ gbɛ.

9. Emɔ ɖeka ci ji Yehowa to yí danasɛ emɔ nɔ mì gbɛɔ?

⁹ Le kpukpui cɛwo mɛɔ, Ezai nu mɔ mìle shigbe nukplavi ciwo Yehowa kplakɔ nu to emɔ amɛve ji nɛ. Ŋkɔtɔɔ, Ezai nu mɔ: “Míakpɔ míwo Nukplamɛtɔ Gangantɔ lɔ koɖo míwoŋtɔwo ŋkuviwo.” Le kpɔwɛ cɛ mɛɔ, wodre enukplamɛtɔ lɔ mɔ yɛle te le ŋkɔ nɔ yi nukplaviwo. Bubu enyi nɔ mì mɔ Yehowa kplakɔ nu mì gbɛ. Lé Yehowa kplanɔ nu mì doɔ? Ékplanɔ nu mì to yi habɔbɔ lɔ ji. Emɔdasɛnamɛ ciwo Yehowa habɔbɔ lɔ nanɔ mì yí wo mɛ kɔ jenɔŋ nɔ mì sugbɔ! Emɔdasɛnamɛ ciwo mìxɔnɔ le hamɛ bɔbɔwo koɖo takpekpewo mɛ sɔ bɔdo ciwo yí mìxɔnɔ le wemawo, JW Televiʒiɔn^® wanawo mɛ koɖo to emɔ sugbɔ buwo ji kpenɔdo mì nu yí mìdonɔ ji le tetekpɔ hwenuwo koɖo jijɔ.

10. Lé mìsenɔ “enyɔ le [mìwo] godu” doɔ?

¹⁰ Ezai nu emɔ amɛvetɔ ci ji Yehowa  to yí danasɛ emɔ nɔ mì yí mɔ: “Míwo towo ase enyɔ cɛ le godu nɔ mí.” Enyɔnuɖɛtɔ lɔ drekɔ Yehowa le lɛ mɔ yɛle shigbe enukplamɛtɔ ɖeka ci yí zɔnkɔ le godu nɔ yi nukplaviwo yí dadasɛ emɔ ci woɖo ato nɔ wo. Egbeɔ, mìsenɔ Yehowa gbe le godu nɔ mì. Lé mìsini doɔ? Woŋwlɛ Mawu nyɔwo do Bibla mɛ xoxoxo doŋkɔ nɔ mìwo hwenu. Eyi taɖo nɔ mìhlɛnkɔ Biblaɔ, ele shigbe mìsekɔ Mawu gbe le godu nɔ mì hannɛ.—Ezai 51:4.

11. Nyi mìɖo awa keŋ gbɔxwe yí akpɔtɔ adonɔ ji koɖo jijɔɔ, yí nyi taɖoɔ?

¹¹ Lé mìawɛ yí aɖu le nywiɖe nɔ emɔdasɛnamɛ ciwo Yehowa nanɔ mì to yi habɔbɔ lɔ koɖo yi Nyɔ lɔ jiɔ? Do jeshi mɔ enu amɛve yí Ezai yɔ. Ŋkɔtɔ, “emɔ lɔ ke.” Evetɔ, “mízɔn ji.” (Ezai 30:21, NWT) “Emɔ lɔ” nyanya ɖekɛ desun o. Ele mɔ ‘mìazɔn ji’ hɛnnɛ. Yehowa zannɔ yi habɔbɔ lɔ yí eɖenɔ yi Nyɔ lɔ mɛ nɔ mì ci yí na mìnyanɔ enu ci eji mɔ mìwo le wa. Mìgbekplanɔ lé mìawɛ yí awa do enu ci mìkplakɔ ji. Eyi taɖo nɔ mìji mɔ mìakpɔtɔ adonɔ ji koɖo jijɔ le Yehowa sɛnsɛn mɛɔ, ele mɔ mìawanɔ enu amɛve lɔwo. Eyi keŋ gbɔxwe mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa acu shi nɔ mì.

12. Lé Ezai 30:23-​26 nu mɔ Yehowa acu shi nɔ yi mɛwo doɔ?

¹² Hlɛn Ezai 30:23-26. Lé enyɔnuɖɛ cɛ vamɛ nɔ Ʒuifu ciwo yí so le hwashigbemɛ le Babiloni yí trɔyi Izraɛli doɔ? Woxɔ shicuwo le ŋcilan mɛ koɖo gbɔngbɔn mɛ. Yehowa na ŋɖuɖu sugbɔ yi mɛwo. Vɔ enutajitɔ ci ewa nɔ wo yí nyi mɔ, éna wo ŋɖekpokpui ci woʒan keŋ atɛnŋ ate gogui yí wogbetrɔ yí tɔ sinsin le emɔ nywitɔ ji ke. Mawu dewa enunywi sugbɔ nɔ wo ahan kpɔ o. Kpukpui 26 tɔ dasɛ mɔ Yehowa na wo klɛnklɛn sugbɔ doji, ci yí dasɛ mɔ ékpedo wo nu yí womɔŋje yi Nyɔ lɔ mɛ. (Ezai 60:2) Eshi ci Yehowa cukɔ nɔ yi sɛntɔwo kpekɔdo wo nu yí wokpɔtɔ sinkɔ koɖo jijɔ koɖo ŋsɛn “ɖo wovo le ji mɛ.”—Ezai 65:14, NWT.

13. Lé enyɔnuɖɛ ci yí kudo lé woatrɔ aɖo sɛnsɛn kɔkɔɛ lɔ do vamɛ le mìwo hwenuɔ?

¹³ Enyɔnuɖɛ ci yí kudo lé woatrɔ aɖo sɛnsɛn kɔkɔɛ lɔ do kan mìwo can gbɛa? Ɛɛ. Lé ekan mì doɔ? So exwe 1919 mɛɔ, amɛ miliɔn nɛniɖe vo yí wodegbenyi hwashi nɔ Babiloni Gangan lɔ, ci yí nyi xexeɛ mɛ ŋsusɛnsɛnhawo o. Wokplɔ wo yi texwe ci yí nyɔ wu Izraɛliviwo Gbeɖu Nyigban lɔ ji. Wokplɔ wo yi gbɔngbɔn mɛ  paradiso mɛ. (Ezai 51:3; 66:8) Nyi yí nyi gbɔngbɔn mɛ paradiso lɔɔ?

14. Nyi yí gbɔngbɔn mɛ paradiso lɔ nyiɔ, yí miwo yí le mɛ gbɛɔ? (Kpɔ enyɔgbe gɔnmɛɖeɖe.)

¹⁴ So exwe 1919 mɛɔ, amɛshiaminɔwo sekɔ vivi nɔ gbɔngbɔn mɛ paradiso ci mɛ wole. b Ci hwenuwo vayikɔɔ, mɛ ciwo yí ɖokɔ ŋkuvi mɔ yewoavanɔ agbe le nyigban ji, ciwo yí nyi “lɛngbɔ bu” mɛ tɔwo can va gbɔngbɔn mɛ paradiso lɔ mɛ yí sekɔ vivi nɔ Yehowa shicu sugbɔwo.—Ʒan 10:16; Ezai 25:6; 65:13.

15. Fini yí gbɔngbɔn mɛ paradiso lɔ leɔ?

¹⁵ Fini yí gbɔngbɔn mɛ paradiso lɔ le le egbɛ mɛɔ? Yehowa sɛntɔwo le fiɖekpokpui nɔ nyigban lɔ. Eyi taɖo gbɔngbɔn mɛ paradiso ci mɛ wole le nyigban lɔ pleŋ ji. Egbɛɔ, nɔ mìle fiɖekpokpui nɔ nyigban lɔ can ɔ, mìatɛnŋ anɔ gbɔngbɔn mɛ paradiso lɔ mɛ nɔ mìwakɔ sɛnsɛn adodwi lɔ nywiɖe.

16. Lé mìawɛ yí akpɔtɔ akpɔnɔ evinyɔnyɔ nɔ gbɔngbɔn mɛ paradiso lɔɔ?

¹⁶ Gbɔxwe mìakpɔtɔ anɔ gbɔngbɔn mɛ paradiso lɔ mɛɔ, nɔviwo habɔbɔ lɔ ci yí le xexeɛ pleŋ mɛ nu ɖo akpɔtɔ ajekɔŋ nɔ mì. Lé mìatɛnŋ awɛ doɔ? Mìasɔ mìwo susu ɖonɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo yí le gbɔngbɔn mɛ paradiso lɔ mɛ nɔnɔmɛ nywiwo ji, vɔ mìdasɔ mìwo susu ɖonɔ afɛn wowotɔwo ji o. (Ʒan 17:20, 21) Nyi yí taɖo ecɛ wawa le veviɖeɔ? Kpɔ kpɔwɛ cɛ ɖa. Nɔ mìyi ekpa nyakpɔkpɔ ɖe mɛɔ, mìakpɔkpɔ emɔ mɔ mìakpɔ aci hamɛhamɛwo. Ahanke le gbɔngbɔn mɛ paradiso ci mɛ mìle gbɛ mɛɔ, amɛ vovovowo yí le mɛ yí mìatɛnŋ asɔ wo sɔ koɖo aciwo. (Ezai 44:4; 61:3) Ele mɔ mìakpɔtɔ asɔ susu ɖonɔ lé aci “sugbɔ” lɔwo nyɔ vi do ji, vɔ mìdasɔ susu ɖonɔ “aci” ɖekaɖeka ci yí le axa nɔ mì fɛnwo ji o. Mìdeɖo aɖe emɔ yí mìwoŋtɔwo fɛnwo alo mɛbu ciwo yí le hamɛ lɔ mɛ fɛnwo adɔ yí mìakpɔ lé Kristotɔwo habɔbɔ ci yí le xexeɛ pleŋ mɛ nyakpɔkpɔ do yí aglo o.

17. Nyi mɛɖekamɛɖeka le mì mɛ atɛnŋ awa nɔ nɔviwawa akpɔtɔ anɔ hamɛ lɔ mɛɔ?

¹⁷ Lé mɛɖekamɛɖeka atɛnŋ awɛ nɔ nɔviwawa akpɔtɔ anɔ hamɛ lɔ mɛɔ? Ele mɔ mìanyi fafawatɔwo. (Mt. 5:9; Rɔm. 12:18) Hweɖekpokpuinu ci mìwɛ nɔ fafa akpɔtɔ anɔ mìwo koɖo mɛbu ciwo yí le hamɛ lɔ mɛ gblamɛɔ, anyi mìna yí gbɔngbɔn mɛ paradiso lɔ nyanya kpɔkpɔ doji. Eɖo akpɔtɔ anɔ susu mɛ nɔ mì mɔ, Yehowa yí dɔn mɛɖekaɖeka va gbɔngbɔn mɛ paradiso lɔ mɛ nɔ asiin. (Ʒan 6:44) Nɔ Yehowa kpɔ mɔ mìjekɔ agbla veviɖe nɔ fafa koɖo nɔviwawa ci yí le yi sɛntɔwo mɛ asɛnsɛnŋ dojiɔ, kpɔ lé ado jijɔ ni ɖa!—Ezai 26:3; Agai 2:7.

18. Nyi nu mìɖo abunɔ tamɛ kpɔ soɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

¹⁸ Yehowa cunɔ shi nɔ yi sɛntɔwo, lé mìatɛnŋ awɛ yí aɖu le nywiɖe nɔ shicu cɛwoɔ? Mìabunɔ tamɛ kpɔ nywiɖe so enu ci mìkplanɔ le yi Nyɔ koɖo mìwo wemawo mɛ nu. Enukplakpla koɖo tamɛbubu cɛ akpedo mì nu yí mìaɖo Kristotɔwo nɔnɔmɛ ciwo yí ana mìalɔnnɔ mɛ ciwo yí le hamɛ lɔ mɛ “shigbe lé nɔviwo lɔnnɔ wowoɖekiwo ɛnɛ.” (Rɔm. 12:10) Nɔ mìbunɔ tamɛ kpɔ so shicu ciwo yí mìxɔkɔ yɛ nuɔ, ekacaca ci yí le mìwo koɖo Yehowa gblamɛ asɛnsɛnŋ doji. Eyi nɔ mìbukɔ tamɛ kpɔ so shicu ciwo yí Yehowa ɖo gbe mɔ yeavana mì le esɔ mɛ nuɔ, mìakpɔtɔ aɖo edro mɔ mìasinkɔ keke asɔyi mavɔ. Enu cɛwo pleŋ dɔ yí mìkpɔnɔ jijɔ le Yehowa sɛnsɛn mɛ kakayɛ.

19. (a) Sɔgbe koɖo Ezai 30:18 ɖe, nyi ji mìatɛnŋ akandoɔ? (b) Nyi yí akpedo mì nu mìakpɔtɔ adokɔ ji koɖo jijɔɔ?

¹⁹ Yehowa ‘aso do ta’ nɔ mì hwenu ahɛn xexe vwin cɛ va vɔvɔnu. (Ezai 30:18) Mìkando ji mɔ Yehowa ci yí nyi ‘Mawu jɔjɔɛ’ daɖe emɔ yí Satana xexe lɔ ani jinjinɖe sɔwu lé edrɔɛ do o. (Ezai 25:9) Mìdodoɔ ʒinxo yí le ete kpɔ Yehowa nɔ ŋkeke ŋtɔ́ ci ji mìakpɔ hwlɛngan le ava. Vɔ gbɔxwe hwenɔnu aɖoɔ, mìɖui mɔ mìakpɔtɔ adonɔ gbe ɖaɖa, akplanɔ Mawu Nyɔ lɔ yí awanɔ do ji yí agbebunɔ tamɛ kpɔ so mìwo shicuwo nu. Nɔ mìwɛni ahan ɔ, Yehowa akpedo mì nu mìadodoɔ ji koɖo jijɔ le yi sɛnsɛn mɛ.