1. Nyi mìatɛnŋ akpɔ emɔ nɔɔ, yí kankandoji ci mìatɛnŋ aɖoɔ?

 MÌATƐNŊ akpɔ emɔ mɔ, mɛɖewo afɔn gu do mì ji le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ. Yí egufɔnfɔn cɛ tɛnŋ vasɛnŋ le esɔ mɛ. (Dan. 11:44; 2 Tim. 3:12; Enyɔ. 16:21) Ele ahan gan, mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa ana mì kpekpedonu ci yí ʒan. Nyi yí taɖoɔ? Ðo Yehowa kpenɔdo yi sɛntɔwo nu yí wowanɔ edɔ ci edɔ wo gashiagamɛ, nɔ edɔ lɔ gbesɛnŋ ɖekpokpuiɖe can. Mìakpɔ kpɔwɛ ɖeka. Mìakpɔ ŋɖewo ciwo yí jɔ do enyɔnuɖɛtɔ Ezekiɛli ji hwenu éɖekɔ kunu nɔ Ʒuifuwo le hwashigbemɛ le Babiloni.

2. Lé Yehowa mɔ mɛ ciwo yí Ezekiɛli aɖe kunu nɔ le doɔ, yí nyi mìakpɔ le nyɔta cɛ mɛɔ? (Ezekiɛli 2:​3-6)

² Lé mɛ ciwo yí Ezekiɛli ɖe kunu nɔ le doɔ? Yehowa mɔ wonyi “etotrinɔwo,” “tamɛsɛntɔwo” koɖo “egufɔntɔwo.” Wodonɔ vevisese nɔ amɛ shigbe ŋjawo nɛ yí ve te shigbe klekiwo nɛ. Eyi taɖo Yehowa nu nɔ Ezekiɛli zenɛniɖe mɔ: “Ŋgbe vɔn nɔ wo o”! (Hlɛn Ezekiɛli 2:3-6.) Ezekiɛli sun ji yí wa kunuɖeɖedɔ ci wodɔɛ, ɖo (1) Yehowa yí dɔɛ, (2) Mawu gbɔngbɔn lɔ do ŋsɛn yi koɖo (3) Mawu Nyɔ lɔ do ŋsɛn yi xɔse. Lé enu amɛtɔn cɛwo kpedo Ezekiɛli nu doɔ? Yí lé woakpedo mìwo can nu le egbɛ mɛ doɔ?

3. Enyɔ ciwo yí tɛnŋ do ŋsɛn Ezekiɛliɔ, yí lé Yehowa na kankandoji yi mɔ yele godu ni doɔ?

³ Yehowa nu nɔ Ezekiɛli mɔ: “Ŋ dɔdɔ eo.” (Ezek. 2:3, 4) Enyɔ cɛwo ado ŋsɛn Ezekiɛli haan. Nyi yí taɖoɔ?  Kankandoji li mɔ, éɖo ŋwi nyɔ cɛ han ciwo yí Yehowa nu nɔ Moizi koɖo Ezai hwenu edɔkɔ wo nɔ woanyi Yi nyɔnuɖɛtɔwo. (Hun. 3:10; Ezai 6:8) Ezekiɛli gbenya lé Yehowa kpedo enyɔnuɖɛtɔ amɛve cɛwo nu yí wotɛnŋ ɖu cukaɖawo ji le wowo dɔwo wawa mɛ. Eyi taɖo, ci Yehowa nu nɔ Ezekiɛli zeve mɔ: ‘Ŋdɔdɔ eoɔ,’ enyɔnuɖɛtɔ lɔ ɖo susu nywi ci yí taɖo akando ji mɔ Yehowa anɔ godu nɔ ye le edɔ lɔ wawa mɛ. Nɛnɛke le Ezekiɛli wema lɔ mɛɔ, mìkpɔ mɔ Ezekiɛli ŋwlɛ enyɔ cɛwo zenɛniɖe: “[Yehowa] nyɔ va nɔ ŋ.” (Ezek. 3:16) Gbesɔ kpe niɔ, éŋwlɛ zenɛniɖe mɔ: “Yehowa nyɔ gbeva nɔŋ.” (Ezek. 6:1, NWT) Kankandoji li mɔ, enyɔ cɛwo ana yí Ezekiɛli akando ji mɔ Yehowa yí dɔ ye. Ahanke ci yí Ezekiɛli dalɔ nyi avɔnsatɔɔ, étɛnŋ nu lé Yehowa na kankandoji yi nyɔnuɖɛtɔwo vayi mɔ yele godu nɔ wo le wowo dɔ lɔ wawa mɛ. Yehowa nu nɔ Izaki, Ʒakɔbu koɖo Ʒeremi mɔ: “Ŋ le koɖo eo.”—Gɔnm. 26:24; 28:15; Ʒer. 1:8.

4. Enyɔ fakɔnnamɛ ciwo yí do ŋsɛn Ezekiɛliɔ?

⁴ Lé Izraɛliviwo awa nu do eŋɛ ci Ezekiɛli drakɔ nu doɔ? Yehowa nu mɔ: “Izraɛlitɔwo a gbé eto ɖoɖo yu. Wo de ji a ɖoto Ŋ o!” (Ezek. 3:7) Ci wogbe mɔ yewodase nyɔ ciwo Ezekiɛli nukɔɔ, Yehowa yí wogbegbeɛ ahan nɛ. Enyɔ cɛwo na kankandoji Ezekiɛli mɔ, nɔ wodeɖo to yeɔ, dedasɛ mɔ yedewa ye nyɔnuɖɛdɔ lɔ nywiɖe o. Yehowa gbena kankandoji Ezekiɛli mɔ, nɔ nyɔ ciwo yí yɛnu vamɛ nyaoɔ, jukɔn lɔ ‘anya mɔ enyɔnuɖɛtɔ ɖeka nɔ yewo mɛ kpɔ.’ (Ezek. 2:5; 33:33) Kankandojitɔɔ, enyɔ fakɔnnamɛ cɛwo do ŋsɛn Ezekiɛli yí etɛnŋ wa yi kunuɖeɖedɔ lɔ.

5. Sɔ koɖo Ezai 44:8 ɖe, fini yí mìkpɔnɔ ŋsɛn soɔ?

⁵ Ci mìnya mɔ Yehowa yí dɔ mì mɔ mìwo le ɖe kunuɔ, ena yí mìgbenɔ edɔn. Édo bubu mì nu ci eyɔ mì mɔ ye “Kunuɖetɔwo.” (Ezai 43:10, NWT) Bubu gangan ŋtɔteŋ yí enyi nɔ mì! Shigbe lé Yehowa nu nɔ Ezekiɛli nɛ mɔ: “Ŋ gbe vɔn” ɔ, ahanke enukɔ nɔ mìwo can hɛnnɛ mɔ: “Ŋgbe vɔn o” nɛ. Nyi yí taɖo mìdavɔn nɔ mɛ ciwo yí fɔnnɔ gu do mì jiɔ? Shigbe Ezekiɛli nɛɔ, Yehowa yí dɔ mì yí gbele godu nɔ mì.—Hlɛn Ezai 44:8.

6. (a) Lé Yehowa na kankandoji mì mɔ yele ŋgbe nɔ mì doɔ? (b) Nyi yí fanɔ akɔn nɔ mì yí donɔ ŋsɛn mìɔ?

⁶ Yehowa na kankandoji mì mɔ yele ŋgbe nɔ mì. Le kpɔwɛ mɛ, gbɔxwe Yehowa anu mɔ: ‘Míwo yí nyi anyi kunuɖetɔwoɔ,’ énu mɔ: “Ŋ le koɖo eo. Hwecinu à so etɔsasawo ɔ, da se vevi o. Hwecinu à ɖo afɔ ezo ji ɔ, da se vevi o. Ezoɖewo da wlɔ eo o.” (Ezai 43:2) Hweɖewonu nɔ mìwakɔ mìwo kunuɖeɖedɔ lɔɔ, mìdonɔ go cukaɖa ciwo woatɛnŋ asɔ sɔ koɖo etɔsasa yí tonɔ tetekpɔ ɖewo mɛ ciwo woatɛnŋ asɔ sɔ koɖo ezo. Ci ele ahan can ɔ, Yehowa kpekɔdo mì nu yí mìkpɔtɔ yí ɖeɖeɛ kunu. (Ezai 41:13) Shigbe lé ele le Ezekiɛli hwenu hannɛɔ, amɛ sugbɔ gbenɔ mìwo ŋɛdu lɔ gbɛ. Mìɖo akpɔtɔ aɖonɔ ŋwi mɔ nɔ wogbe mìɔ, dedasɛ mɔ mìdeɖekɔ kunu nywiɖe yɔ o. Ci mìnya mɔ mìwo nu kpenɔ nɔ Yehowa ɖo mìkpɔtɔ yí dradra yi ŋɛ lɔ le egbejinɔnɔ mɛɔ, efanɔ akɔn nɔ mì yí donɔ ŋsɛn mì. Apotru Pɔlu nu mɔ: “Amɛ ɖeka ɖeka a va xɔ fɛncu yiŋtɔ tɔ sɔku do edɔwawa yiŋtɔ tɔ nu.” (1 Kor. 3:8; 4:1, 2) Nɔvinyɔnu ɖeka ci yí wa emɔɖeɖedɔ lɔ na nɔ exwe sugbɔ nu mɔ: “Ci ŋnya mɔ Yehowa acu shi do mìwo gblajejewo jiɔ, ena yí eji jɔnɔŋ.”

7. Hweɖekpokpuinu ci Ezekiɛli abu tamɛ kpɔ so ŋtegan ci ekpɔ lɔ nu ɖe, lé awa niɔ? (Kpɔ foto ci yí le akpa lɔ ji.)

⁷ Ezekiɛli kpɔ lé Mawu gbɔngbɔn lɔ sɛnŋ do. Enu ci Ezekiɛli kpɔ le ŋtegan ɖeka mɛ kpedo nu yí enya mɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ yí kpekɔdo mawudɔla ŋsɛntɔnɔwo nu, yí na jeŋkwi mɛ hwakeke lɔ yinɔ. (Ezek. 1:20, 21) Lé Ezekiɛli wa nu doɔ? Énu ŋci yí jɔ kplɔɛdo yí mɔ: “Ci ŋ kpɔ enu ahan tɔ ɔ, ŋ je nyigban.” Enu ci Ezekiɛli kpɔ jiŋ ni keke ejuin je nyigban. (Ezek. 1:28) Le yiyimɛɔ, hweɖekpokpuinu ci Ezekiɛli abu tamɛ kpɔ so ŋtegan jiŋ cɛ nuɔ, ado ŋsɛn kankandoji ci eɖo mɔ Mawu gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ ado ŋsɛn ye nɔ yeatɛnŋ awa kunuɖeɖedɔ lɔ.

8-9. (a) Enyɔ ci Yehowa nu nɔ Ezekiɛliɔ? (b) Lé Yehowa gbedo ŋsɛn Ezekiɛli nɔ atɛnŋ aɖe kunu nɔ etotrinɔ koɖo tamɛsɛntɔwoɔ?

⁸ Yehowa nu nɔ Ezekiɛli mɔ: “Agbetɔ vi, jete yí Na xo nuxu koɖu.” Enyɔ ci Yehowa nu nɔ Ezekiɛli koɖo Mawu gbɔngbɔn lɔ na ekpɔ ŋsɛn ci eʒan keŋ atɛnŋ aso jete le nyigban. Ezekiɛli ŋwlɛ mɔ: “[Gbɔngbɔn] ɖeka va yí kɔ ŋ so afɔ ji.” (Ezek. 2:1, 2) Eyi Mawu “lɔ̀” ci yí nyi Mawu gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ dasɛ emɔ nɔ Ezekiɛli le kunuɖeɖedɔ ci ewa pleŋ mɛ. (Ezek. 3:22; 8:1; 33:22; 37:1; 40:1) Mawu gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ do ŋsɛn Ezekiɛli yí ewa edɔ ci woɖo ni ci yí nyi kunuɖeɖe nɔ “tamɛsɛntɔwo” koɖo “etotrinɔwo.” (Ezek. 3:7) Yehowa nu nɔ Ezekiɛli mɔ: “Ŋna yí ao ŋmɛ sɛnŋ shigbe wowo ŋmɛ nɛ yí ao ŋgonu lo shigbe wowo ŋgonu  nɛ. Ŋna yí ao ŋgonu le shigbe diama nɛ yí gbesɛnŋ shigbe silɛsi nɛ. Ŋgbevɔn nɔ wo o yí wowo ŋmɛ ŋgbedo jikaswi nɔ eo.” (Ezek. 3:8, 9, NWT) Nɔ mìanuiɔ, ele shigbe Yehowa nukɔ nɔ Ezekiɛli mɔ: ‘Ŋgbelɔn nɔ etotritri jukɔn lɔ tɔ agble lanmɛ nɔ eo. Nado ŋsɛn eo.’

⁹ Le yi goduɔ, Mawu gbɔngbɔn lɔ kplɔ Ezekiɛli yi fini aɖe kunu lɔ le le ŋtegan lɔ mɛ. Ezekiɛli ŋwlɛ mɔ: “Tɔhonɔ ŋsɛn le lanmɛ nɔ ŋ.” Ewa kwɛshila ɖeka gbɔxwe yí enyɔnuɖɛtɔ lɔ tɛnŋ kpla nyɔ ciwo yí avayi nu nɔ amɛwo yí anui koɖo kankandoji. (Ezek. 3:14, 15) Yehowa vanu ni mɔ yɛle yi bali ɖeka mɛ, eyi “gbɔngbɔn va ji” le nɔ. (Ezek. 3:23, 24) Eyi Ezekiɛli le gbesɔsɔ atɔ kunu ɖeɖe.

10. Kpekpedonu ci mìʒan le kunuɖeɖedɔ lɔ wawa mɛɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

¹⁰ Kpekpedonu ci yí mìʒan keŋ atɛnŋ awa kunuɖeɖedɔ lɔɔ? Nɔ mìaɖo enyɔ cɛ ŋciɔ, mìabu tamɛ so enu ci yí jɔ do Ezekiɛli ji. Gbɔxwe atɔ yi kunuɖeɖedɔ lɔ jiɔ, Mawu gbɔngbɔn lɔ ni ŋsɛn ci eʒan. Nɛnɛke le egbɛ mɛɔ, Mawu gbɔngbɔn lɔ ɖekɛ yí atɛnŋ akpedo mì nu mìaɖe kunu shigbe lé ewɛ nɔ Ezekiɛli nɛ. Nyi yí taɖoɔ? Ðo Satana le ahwa ji koɖo mì nɔ mìami kunuɖeɖedɔ lɔ wawa. (Enyɔ. 12:17) Amɛ sugbɔ kpɔɛni mɔ Satana sɛnŋ sugbɔ yí yewodatɛnŋ aɖu ji o. Vɔ to mìwo kunuɖeɖedɔ lɔ jiɔ, mìɖukɔ ji le ahwa ci ewakɔ koɖo mì mɛ. (Enyɔ. 12:9-11) Lé enyi ahan doɔ? Nɔ mìɖeɖeɛ kunu nɔ amɛwoɔ, anyi mìdadasɛ mɔ enu ciwo Satana wakɔ deɖyikɔ vɔnvɔn nɔ mì o. Hweɖekpokpuinu ci mìyi kunuɖegbeɔ, anyi mìɖuɖuɔ Satana ji. Ci mìkpɔ mɔ wofɔnfɔn gu do mì ji gan yí mìkpɔtɔ ɖeɖeɛ kunu ɖe, nyɔ ci mìatɛnŋ anuɔ? Mìatɛnŋ anu mɔ ci gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ dodoɔ ŋsɛn mì yí mìwo nu kpekɔ nɔ Yehowa yí dɔ enyi ahan.—Mt. 5:10-12; 1 Piɛ 4:14.

11. Nyi Mawu gbɔngbɔn lɔ atɛnŋ awa nɔ mìɔ, yí nyi mìatɛnŋ awa yí akpɔtɔ axɔxɔɛɔ?

 ¹¹ Yehowa wɛ yí Ezekiɛli ŋmɛ koɖo ŋgonu sɛnŋ le kpɔwɛnyɔnunu mɛ. Kankandoji ci ecɛ na mìɔ? Mawu gbɔngbɔn lɔ ado ŋsɛn mì yí mìaɖu cukaɖa ɖekpokpui ci mìado go le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ ji. (2 Kor. 4:7-9) Vɔ nyi yí mìawakɔ yí akando ji mɔ mìxɔkɔ Mawu gbɔngbɔn lɔɔ? Mìɖo adonɔ gbe ɖaɖa mamimami yí akando ji mɔ Yehowa aɖo to mì. Yesu nu nɔ yi dokplɔtɔwo mɔ: “Míkpɔtɔ abiɔbiɔ, . . . míkpɔtɔ ajijiɛ, . . . míkpɔtɔ axoxoɔ hɔn.” Eyi Yehowa ana “gbɔngbɔn kɔkɔɛ mɛ ciwo yí biɛbiɛ.”—Luiki 11:9, 13, NWT; Edɔ. 1:14; 2:4.

12. Sɔ koɖo Ezekiɛli 2:9–​3:3 ɖe, fini wemaŋwlaŋwla lɔ soɔ, yí nyiwo yí le mɛɔ?

¹² Denyi Mawu gbɔngbɔn lɔ ɖekɛ yí do ŋsɛn Ezekiɛli o, vɔ Mawu Nyɔ lɔ can gbedo ŋsɛn yi. Le ŋtegan lɔ mɛɔ, Ezekiɛli kpɔ alɔ̀ ɖeka yí ehɛn wemaŋwlaŋwla ɖeka. (Hlɛn Ezekiɛli 2:9–3:3.) Fini wemaŋwlaŋwla lɔ soɔ? Nyi woŋwlɛ do mɛɔ? Lé edo ŋsɛn Ezekiɛli xɔse doɔ? Mína mìakpɔɛ. Wemaŋwlaŋwla lɔ so Mawu fyɔʒinkpin lɔ gbɔ. Taŋfuin Yehowa zan ɖeka le mawudɔla ciwo Ezekiɛli kpɔ mɛ yí esɔ wemaŋwlaŋwla lɔ vɛ nɔ Ezekiɛli. (Ezek. 1:8; 10:7, 20) Mawu nyɔwo yí le wemaŋwlaŋwla lɔ mɛ; eyi nyi kojoɖoŋɛdu ci Ezekiɛli adra nɔ Ʒuifu tonumasetɔ ciwo yí le hwashigbemɛ. (Ezek. 2:7) Woŋwlɛ nyɔ cɛwo do ŋkɔ koɖo godu nɔ wemaŋwlaŋwla lɔ.

13. Nyi Yehowa nu nɔ Ezekiɛli mɔ yɛle wa nɔ wemaŋwlaŋwla lɔɔ, yí nyi yí taɖo eviviɔ?

¹³ Yehowa nu nɔ yi nyɔnuɖɛtɔ lɔ mɔ yi le ɖu wemaŋwlaŋwla lɔ yí ana “aɖɔ xodu [ni]”. Ezekiɛli wa do nyɔ ci wonu ni ji yí ɖu wema lɔ keŋkeŋ. Akpaxwe cɛ nɔ ŋtegan lɔ gɔnmɛ ɖe? Ezekiɛli ɖo amɔŋje eŋɛ ci ejikɔ avayi do mɛ nywiɖe. Éɖo akando enyɔ lɔ ji, ana yí kpakpa asɔɛ nɔ avayi nui nɔ amɛwo. Eyi enukpacamɛ ɖeka jɔ, Ezekiɛli kpɔɛ mɔ wemaŋwlaŋwla lɔ “vivi shigbe nyishi nɛ.” (Ezek. 3:3) Nyi yí taɖoɔ? Emɔ ci yí hun nɔ Ezekiɛli nɔ anɔ Yehowa dumɛ vivi ni alo jɔ eji ni. (Eha. 19:8-11) Ci Yehowa sɔɛ mɔ yianyi yi nyɔnuɖɛtɔɔ, ejeŋ ni.

14. Nyi yí kpedo Ezekiɛli nu yí ele gbesɔsɔ yí awa edɔ ci woɖo niɔ?

¹⁴ Le yiyimɛɔ, Yehowa nu nɔ Ezekiɛli mɔ: “È ɖo a ɖoto enyɔ ɖeka ɖeka ci yí Ŋ nu nɔ eo. Yí è ɖo a ɖoŋwi enyɔ hunnɔwo.” (Ezek. 3:10) Enyɔ cɛwo ciwo Yehowa nukɔ nɔ Ezekiɛli dasɛ mɔ, enyɔ ciwo woŋwlɛ do wemaŋwlaŋwla lɔ mɛ ɖo aci susu mɛ nɔ Ezekiɛli yí abu tamɛ kpɔ so wo nu. Ci Ezekiɛli wɛ ahan ɔ, ena yi xɔse sɛnŋ doji. Egbena yí eɖo ŋɛdu sɛnŋ ɖeka yí anu nɔ amɛwo. (Ezek. 3:11) Ci Mawu Nyɔ lɔ le eji koɖo aglan mɛ nɔ Ezekiɛliɔ, éle gbesɔsɔ yí awa edɔ ci woɖo ni yí aɖe gbɔ ni.—Sɔ sɔ koɖo Ehajiji Wema 19:14.

15. Nɔ mìado ji le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ ɖe, nyi mìɖo ‘aɖonɔ ŋwiɔ’?

¹⁵ Gbɔxwe mìakpɔtɔ yí aɖeɖeɛ kunuɔ, ele mɔ mìwo can mìatashi Mawu Nyɔ lɔ yí akpɔtɔ adodoɔ ŋsɛn mìwo xɔse. Mìɖo ‘aɖonɔ ŋwi’ enyɔ ciwo pleŋ Yehowa nu nɔ mì. Egbɛɔ, Yehowa xonɔ nuxu nɔ mì to yi Nyɔ lɔ ci yí nyi Bibla ji. Lé mìawɛ keke nɔ Mawu Nyɔ lɔ akpɔtɔ ale eji koɖo susu mɛ nɔ mì yí awa edɔ do lé mìwanɔ enuwo do jiɔ?

16. Lé mìɖo awɛ nɔ Mawu Nyɔ lɔɔ, yí lé mìawɛ nɔ aci mìwo ji mɛɔ?

 ¹⁶ Nɔ mìɖu nu yí ŋɖuɖuɔ wa dɔ le lanmɛ nɔ mìɔ, mìwo lanmɛ kpɔnɔ ŋsɛn doji. Ahanke nɔ mìkpla Mawu Nyɔ lɔ yí bu tamɛ kpɔ so nuɔ, mìwo xɔse sɛnnɔŋ doji. Enu ci mɛ Yehowa ji mɔ mìwo le mɔŋje nɛ. Yehowa ji mɔ ye Nyɔ lɔ le ‘ɖɔ xodu nɔ’ mì ci gɔnmɛ yí nyi mɔ mìase yi Nyɔ lɔ mɛ nywiɖe. Nɔ mìdonɔ egbe ɖaɖa, hlɛnnɔ yi Nyɔ lɔ yí bunɔ tamɛ kpɔ so nuɔ, mìatɛnŋ ase yi Nyɔ lɔ mɛ nywiɖe. Ŋkɔtɔɔ, mìdonɔ egbe ɖaɖa yí adra mìwo ji do keŋ axɔ Mawu susuwo. Le yi goduɔ, mìhlɛnnɔ Bibla kpaxwe ɖe. Eyi mìnɔnɔ te keŋ abu tamɛ kpɔ so enu ci mìhlɛn nu nywiɖe. Nɔ mìwɛ ahan ɖe, nyi yí ato so mɛɔ? Nɔ mìkpɔtɔ yí bubuɔ tamɛ kpɔ so enu ci mìhlɛn nuɔ, Mawu Nyɔ lɔ acikɔ mìwo kpɔwɛ ji lɔ mɛ doji.

17. Nyi yí taɖo ele veviɖe mɔ mìabunɔ tamɛ kpɔ so enu ci mìhlɛn le Bibla mɛ nuɔ?

¹⁷ Nyi yí taɖo ele veviɖe mɔ mìahlɛnnɔ Bibla yí abunɔ tamɛ kpɔ so nuɔ? Nɔ mìwɛni ahan ɔ, ana yí mìakpɔ ŋsɛn ci mìʒan yí adra Fyɔɖuxu ŋɛdu lɔ kakayɛ yí asun ji yí avadra kojoɖoŋɛdu sɛnŋsɛnŋ lɔ le majinjinɖe mɛ. Ahanke nɔ mìbukɔ tamɛ kpɔ so Yehowa nɔnɔmɛ nywiwo nuɔ, lé mìwo koɖo yɛ gblamɛ le do asɛnsɛnŋ doji. Ecɛ awɛ mɔ, mìaɖo enuvivi alo enudojijɔnamɛ ci yí nyi fafa ŋtɔŋtɔ koɖo enujeŋnamɛ.—Eha. 119:103.

18. Nyi yí mɛ ciwo yí le mìwo nyigbanmama mɛ avanyaɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

¹⁸ Mìdenyi enyɔnuɖɛtɔ shigbe Ezekiɛli nɛ o. Vɔ mìɖui mɔ mìakpɔtɔ adokɔ Yehowa ŋɛ nɔ amɛwo, eŋɛ ci ena yí woŋwlɛ do yi Nyɔ Bibla mɛ keke aje hwenu yí amɔ edɔ lɔ vɔ. Le kojoɖoɖo hwenuɔ, mɛ ciwo yí le mìwo nyigbanmama mɛ datɛnŋ anu mɔ yewodese amɛkanxlenyɔ Mawu tɔ o alo amɔ Mawu aŋwla ŋkuvi do ji yí atashi yewo o. (Ezek. 3:19; 18:23) Ewaɖeɔ, woavanya mɔ eŋɛ ci mìdo nɔ yewo so Mawu gbɔ.

19. Nyi yí ado ŋsɛn mì yí mìakpɔtɔ awa kunuɖeɖedɔ lɔ keke ayi vɔvɔnuɔ?

¹⁹ Nyi yí ado ŋsɛn mì yí mìakpɔtɔ awa kunuɖeɖedɔ lɔ keke ayi vɔvɔnuɔ? Enu amɛtɔn ciwo yí do ŋsɛn Ezekiɛli yí ado ŋsɛn mìwo can. Mìkpɔtɔ yí ɖekɔ kunu ɖo mìnya mɔ Yehowa yí dɔ mì, Mawu gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ dokɔ ŋsɛn mì yí Mawu Nyɔ lɔ can dokɔ ŋsɛn mìwo xɔse. To Yehowa kpekpedonu mɛɔ, mìakpɔtɔ aɖekɔ kunu yí ado ji le edɔ lɔ wawa mɛ keke aɖo “vɔvɔnu.”—Mt. 24:13.