1. Nyi yí taɖo enyi Yehowa ɖekɛ kpaŋ yí mìɖo asɛn ɔ?

MÌÐO asɛn Yehowa ɖekɛ kpaŋ, ɖo eyi wa mì yí na agbe mì. (Enyɔ. 4:11) Vɔ mìdonɔ go afɔku ɖeka. Ci mìlɔn Yehowa yí gbebuini can ɔ, nubuwo atɛnŋ avale veviɖe nɔ mì le agbemɛ keke mìdatɛnŋ agbesɛnnɔ yiɖekɛ kpaŋ shigbe lé eje do nɛ o. Mìɖo anya lé ecɛ atɛnŋ ajɔ do mì ji do. Vɔ doŋkɔɔ, mìakpɔ enu ciwo mìawa yí asɔ dasɛ mɔ mìsɛnkɔ Yehowa ɖekɛ kpaŋ.

2. Sɔ koɖo Matie 4:10 ɖe, nyi yí mìawa nɔ mìji mɔ mìasɛn Yehowa ɖekɛ kpaŋ ɔ?

² Le Bibla mɛɔ, Yehowa ɖekɛ kpaŋ sɛnsɛn yí nyi mɔ woaluin so ji mɛ pleŋpleŋ. Mìdalɔn yí mɛɖe alo ŋɖe axɔ Yehowa texwe le mìwo ji mɛ o.​—Hlɛn Matie 4:10.

3. Susu nywi ciwo yí taɖo mìsɔ mìwoɖekiwo na Yehowaɔ?

³ Mìdeso kpoŋ yí sɔ mìwoɖekiwo jo nɔ Yehowa tamɛ mabumabu o. Nyi yí taɖoɔ? Ðo enu ciwo mìkpla so nu yí dɔ mìsinni. Yi nɔnɔmɛ nywi lɔwo vajeŋ nɔ mì. Mìnya enu ciwo elɔnnɔ koɖo enu ciwo yí delɔnnɔ o keŋ lɔn do yi susuwo ji. Mìmɔŋje yi tamɛɖoɖowo mɛ yí le  godu nɔ wo. Enyi bubu nɔ mì mɔ Yehowa lɔn mɔ mìwo le nyi ye xlɔ. (Eha. 25:14) Ŋɖekpokpui ci mìkplanɔ so mìwo Watɔ nu, na mìtenɔ gogui doji.​—Ʒaki 4:8.

4. (a) Nyi yí Legba zankɔ mɔ yeasɔ na nɔ lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Yehowa aɖe kpɔtɔɔ? (b) Nyi mìakpɔ le nyɔta cɛ mɛɔ?

 ⁴ Legba kpɔ ŋsɛn do xexe vwin cɛ ji. Ézannɔ xexe lɔ yí sɔ kpɔnɔ ŋsɛn do jɔjɔmɛ dro mìwo tɔwo ji keŋ ana edro vwinwo ji ɖuɖu agbɔnnu nɔ mì. (Efe. 2:​1-3; 1 Ʒan 5:19) Éji mɔ mìwo le lɔn nubuwo hɛnnɛ nɔ mìŋgbesɛn Yehowa ɖekɛ o. Mìakpɔ emɔ amɛve ciwo ji atɛnŋ ato awa cɛ. Doŋkɔɔ, ésɔ dɔkunuwo tenɔ mì kpɔ nɔ mìakplɔ wo do. Evetɔ, éte kpɔ kpɔnɔ ŋsɛn do mì ji nɔ mìacan munumumu manyɔmanyɔwo.

5. Nyi yí taɖo mìɖo anya wawa nɔ mìŋgbevatɔ eho lɔnlɔn ɔ?

⁵ Mì pleŋ jinɔ mɔ ŋɖuɖu, enudodo koɖo axwe nywi le nɔ mì shi. Ele ahan gan, mìɖo anya wawa nɔ mìŋgbevatɔ eho lɔnlɔn o. Le Satana xexe lɔ mɛ gbɛɔ, amɛ sugbɔtɔ “lɔn eho” koɖo enu ciwo yí eho atɛnŋ axwle. (2 Tim. 3:2) Yesu nya mɔ woate ye dokplɔtɔwo kpɔ nɔ woalɔn ho. Énu mɔ: “Amɛ kuɖeka da tɛnŋ a sumɔ axwetɔ amɛve o. Á le eke ɖekatɔ yí á lɔn amɛvetɔ alo á kudo ɖekatɔ nu yí á gbali amɛvetɔ. Mí da tɛnŋ a sumɔ Mawu koɖo dɔkunuwo do ɖekɛ o.” (Mt. 6:24) Nɔ mɛ ci yí sɛnkɔ Yehowa gbezankɔ gamɛ sugbɔ keŋ yí jekɔ agbla mɔ yeanyi dɔkunɔɔ, éteteɛ kpɔ mɔ yeasumɔ axwetɔ amɛve. Degbesɛnkɔ Yehowa ɖekɛ kpaŋ o.

6. Nukplamu ci yí le enyɔ ciwo Yesu nu nɔ Laodise hamɛ lɔ mɛ nɔ mìɔ?

⁶ Ci exwe sanŋdi ŋkɔtɔ K.H. gogokɔ vɔvɔnuɔ, Kristotɔ ciwo yí le Laodise hamɛ lɔ mɛ yi go mɔ, “yewo nyi dɔkunɔwo. . . Yewo sun yewoɖekiwo ji, yi ŋɖe de ʒan [yewo] o.” Vɔ le ŋmɛ nɔ Yehowa koɖo Yesuɔ, wonyi “amɛmakpɔjijɔ, amɛnuwaŋshishi, wamɛnɔwo, ŋkuvitɔnnɔwo, koɖo amɛlemamawo.” Denyi ci  wonyi hotɔnɔwo yí taɖo Yesu ɖo aɖaŋ nɔ wo o. Vɔ éɖo aɖaŋ nɔ wo, ɖo lɔnlɔn ci woɖo nɔ eho dadahɛn ekacaca ci yí le wowo koɖo Yehowa gblamɛ. (Enyɔ. 3:​14-17) Nɔ mìdo jeshi mɔ mìtɔ eho lɔnlɔn ɔ, mìɖo aje agbla atrɔ mìwo susu zeɖeka. (1 Tim. 6:​7, 8) Nɔ mìdewɛ ahan ɔ, mìwo ji ama do ve yí Yehowa daxɔ sɛnsɛn ci mìsɔsɔ ni o. Éji mɔ mìwo le lɔn ye “koɖo [mìwo] jiwo pleŋ.” (Maki 12:30) Lé eho atɛnŋ avanyi enu ci yí le veviɖe nɔ mì le agbemɛ doɔ?

7-9. Nyi èkpla so enu ciwo mɛ hamɛmɛshinshin ci yí tɔ mɔ David to mɛɔ?

⁷ Mìasɔ kpɔwɛ ɖeka. David nyi hamɛmɛshinshin edɔsɛnsinwatɔ le Etats-Unis. Énu mɔ yenyi edɔwatɔ ci yí sɔ yeɖeki jo nɔ edɔ ci yewakɔ. Eyi taɖo wosɔ edɔ nywi ci mɛ eho sugbɔ le ni le dɔwaxu lɔ. Gbesɔ kpe niɔ, wokpɔɛni mɔ yɛnyi ɖeka le amɛ ciwo yí wanɔ edɔ cɛ hanci nywiɖe le eju lɔ mɛ. David nu mɔ: “Hweɖekanuɔ, ŋbui mɔ fɛncu ciwo ŋxɔkɔ dasɛ mɔ Yehowa yrakɔŋ.” Vɔ nyɔnɔnwi yɔa?

⁸ David vatɔ jeshi duidui mɔ ye dɔ lɔ kpɔkɔ ŋsɛn dɔndɔn do ekacaca ci yí le ye koɖo Yehowa gblamɛ ji. Énu mɔ: “Le hamɛ bɔbɔwo koɖo kunuɖegbe can ɔ, ŋbunɔ tamɛ kpɔ so dɔmɛ cukaɖawo nu. Ŋkpɔkɔ ho sugbɔ, vɔ ŋxakɔ le nyɛɖeki mɛ doji yí nyɛ koɖo ashinyɛ tɔ cukaɖa ɖewo ɖoɖo.”

⁹ David do jeshi mɔ yeɖo asɔ gbeta so enu ci yí anyi enuvevitɔ nɔ ye le agbemɛ nu. Énu mɔ: “Ŋɖui koŋ mɔ nadra anyi nɔnɔmɛ lɔ do.” David ji mɔ yeatrɔ dɔmɛ ɖoɖo lɔ keŋ yí xo nuxu  so nu nɔ yi xwetɔ. Nyi yí to so mɛɔ? Woxɔ dɔ lɔ le David shi! Lé ewa nu doɔ? Énu mɔ: “Ŋkeke ci yí kplɔɛ doɔ, ŋdo alɔ wema mɛ mɔ natɔ kpedonu mɔɖeɖedɔ lɔ wawa mamimami.” David koɖo ashiɛ vatɔ xɔmɛklɔklɔdɔ wawa keŋ sɔ kpɔnɔ wowoɖekiwo ji. Le yiyimɛɔ, étrɔ gbeshiagbe mɔɖetɔ. Le yi goduɔ, ashiɛ can tɔ mɔɖeɖedɔ lɔ ji koɖi. Asu koɖo ashi cɛ ji mɔ yewoawa dɔ ci amɛ sugbɔ dejinɔ mɔ yewoawa o, ɖo denyi edɔ ciŋmɛ wowakɔ yí nyi enuvevitɔ nɔ wo o. Fɛncu ci woxɔkɔ hwe wu sasatɔ zewo, vɔ wokpɔnɔ eho ci woasɔ kpɔ wowo ʒanwo gbɔ wleci ɖeshiaɖe. Woji mɔ yewoasɔ Yehowa ɖo texwe ŋkɔtɔ. Ecɛ na wokpɔ lé elenɔ bu nɔ mɛ ciwo yí sɔ Fyɔɖuxu lɔ nyɔnawo ɖonɔ texwe ŋkɔtɔ do.​—Mt. 6:​31-33.

10. Lé mìawɛ aglɔn ta nɔ mìwo jiɔ?

¹⁰ Nɔ mìnyi dɔkunɔ alo wamɛnɔ can ɔ, mìɖo aglɔn ta nɔ mìwo ji. Lé mìawɛ doɔ? Ŋgbelɔn dɔkunuwo o. Yí ŋgbelɔn nɔ edɔ ci èwanɔ avale veviɖe nɔ eo wu Yehowa sɛnsɛn o. Lé àwɛ anya nɔ ecɛ jɔjɔ do eo jiɔ? Enyɔ ɖewo ci àtɛnŋ abiɔ eoɖeki se ke: ‘Ŋbunɔ tamɛ kpɔ so edɔ ci ŋwanɔ nu blaŋblaŋ nɔ ŋle bɔbɔwo alo kunuɖegbea? Ŋvɔnnɔ gashiagamɛ mɔ eho avadɛnŋ le esɔmɛa? Eho koɖo dɔkunuwo na yí cukaɖawo le gblamɛ nɔ nyɛ koɖo mɛ ci ŋɖea? Nalɔn awa edɔ ci amɛwo gbalinɔ, nɔ ecɛ ana nakpɔ gamɛ awa sugbɔ le Yehowa sumɔsumɔ mɛa?’ (1 Tim. 6:​9-12) Nɔ mìbukɔ tamɛ kpɔ so nyɔbiɔse cɛwo nuɔ, mìɖo aɖo ŋwi mɔ Yehowa lɔn mì yí ɖo gbe nɔ mɛ ciwo yí sɛnnɔ yiɖekɛ mɔ: “Ŋ da tashi mí gbeɖe o. Ŋ da gbe mí ɖɛ gbeɖe o.” Eyi taɖo apostolo Pɔlu ŋwlɛn mɔ: “Mí na nɔ míwo susuwo avo le eho lɔnlɔn nu.”​—⁠Ebre. 13:​5, 6.

11. Nyi yí munumumu atɛnŋ awa nɔ amɛɔ?

¹¹ Yehowa ji mɔ mìwo le se vivi nɔ agbe lɔ yí munumumu atɛnŋ akpedo mì nu mìakpɔ jijɔ. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, Mawu Nyɔ lɔ nu mɔ, “enunywi buɖe deli nɔ agbetɔ sɔwu mɔ yɛaɖu nu, anu nu yí akpɔ jijɔ so edɔ sɛnsin ci ewa mɛ o.” (Ŋun. 2:​24, nwt) Ele ahan gan, munumumu sugbɔ ciwo yí le xexeɛ mɛ atɛnŋ akpɔ ŋsɛn dɔndɔn do mì ji. Wona amɛwo degbeyɔnɔ agbenywinɔnɔ sewo mɔ  ŋɖe o. Wogbena amɛ sugbɔ valɔn enu ciwo Bibla gbe alo wotɔ wo wawa.

12. Sɔ koɖo 1 Korɛntitɔwo 10:​21, 22 ɖe, nyi yí taɖo mìɖo acan munumumu mìwo tɔwo nywiɖeɔ?

¹² Mìji mɔ mìasɛn Yehowa ɖekɛ, eyi taɖo mìdatɛnŋ “a ɖu [Yehowa] nuɖuɖu” koɖo “gbɔngbɔn vwinwo nuɖuɖu o.” (Hlɛn 1 Korɛntitɔwo 10:​21, 22.) Ŋɖuɖu koɖo mɛɖe dasɛ mɔ mìnyi xlɔ koɖi. Nɔ mìcan munumumu ci mɛ wodanasɛ tamɛsɛnnuwawa, gbɔngbɔnyɔyɔ, gbɔdɔndɔnnuwana alo ŋcilanmɛ dro dɔndɔn buwo leɔ, ele shigbe mɔ mìɖuɖuɔ enu ci Mawu ketɔnɔwo ɖa koɖo wo nɛ. Enu ci yí ato so mɛ yí nyi mɔ mìawa nuvevi koɖo mìwoŋtɔwo yí agbedahɛn ekacaca ci yí le mìwo koɖo Yehowa gblamɛ.

13-14. Sɔ koɖo Ʒaki 1:​14, 15 ɖe, nyi yí taɖo mìɖo awa ɖaŋ acan munumumu mìwo tɔwo nywiɖeɔ? Na yi kpɔwɛ ɖeka.

¹³ Akpaxwe ciwo mɛ yí mìatɛnŋ asɔ munumumu sɔ koɖo ŋɖuɖu leɔ? Nɔ mìɖukɔ nuɔ, mìwoŋtɔwo yí asɔ enu ci mìasɔ do aglan mɛ. Vɔ nɔ eyi hlokui mɛɔ, mìdagbetɛnŋ awa ŋɖe so ŋsɛn ci ŋɖuɖu lɔ akpɔ do mìwo lanmɛ ji o. Ŋɖuɖu nywi atɛnŋ ana mìanɔ lanmɛsɛn mɛ; vɔ ŋɖuɖu dɔndɔn ana mìalé dɔ̀. Taŋfuin enu ciwo yí ato so mɛ daze kaka o, vɔ woavaze le yiyimɛ.

¹⁴ Ahanke hwenu mìcancan munumumu ɖeɔ, mìkpɔ ŋsɛn do enu ci mìasɔ do mìwo susumɛ ji. Le yi goduɔ, munumumu lɔ akpɔ ŋsɛn do mìwo susu koɖo mìwo ji ji. Munumumu nywi atɛnŋ ana mìakpɔ jijɔ, vɔ nɔ edɔn ɔ, adahɛn nu le mì nu. (Hlɛn Ʒaki 1:​14, 15.) Mìdatɛnŋ ado jeshi ŋsɛnkpɔdoamɛji ci yí le munumumu dɔndɔn lɔ mɛ zeɖeka o, vɔ mìavado jeshii le yiyimɛ. Eyi taɖo Bibla kanxle mì mɔ: “Mí ŋgbe lɔn wo a ble mí o. Mí da tɛnŋ a trɔ Mawu tomɛ o. Jinuku ciwo yí amɛ do ɔ, wowo ɖekɛ yí é sɔnɔ le jinuku sɔsɔ hwenu. Nɔ́ amɛ ɖe do jinuku ɖe a sɔ kpɔ yi ŋcilan nudrodro vɔnwo ji ɔ, ŋcilan nudrodro vɔn lɔwo a hin yì eku mavɔ mɛ.” (Gal. 6:​7, 8) Ele veviɖe mɔ mìagbe munumumu ciwo pleŋ mɛ enu ci Yehowa delɔnnɔ o le!​—Eha. 97:10.

15. Nyi yí Yehowa na mì ci yí ana mìakpɔ jijɔɔ?

¹⁵ Yehowa sɛntɔ sugbɔ kpɔnɔ jijɔ so JW Televiʒiɔn^® ci yí le ɛntɛnɛti ji nu. Nɔvinyɔnu ci yí tɔ mɔ Marilyn nu mɔ: “JW Televiʒiɔn lɔ kpedo ŋnu yí ŋvakpɔnɔ jijɔ doji. Ŋdetranɔ enu ciwo le mɛ o. Nɔ ŋci akogo alo ŋgbɔjɔɔ, ŋkpɔnɔ ŋsɛndoamu nuxu alo sɛnsɛn nyidintɔ wana ɖe. Ecɛ na ŋsenɔ le nyɛɖeki mɛ mɔ ŋte gogo Yehowa koɖo yi habɔbɔ lɔ. JW Televiʒiɔn lɔ trɔ anyi gbe keŋkeŋ.” Èkpɔkɔ nyɔna so enunana cɛ ci yí so Yehowa gbɔ mɛa? To akpo nɔ JW Televiʒiɔn wana ci yí tonɔ wleci ɖeshiaɖeɔ, àtɛnŋ agbekpɔ ŋsɛndoamu video alo ase hajiji koɖo odiowo le ji hweɖekpokpuinu.

16-17. Nyi yí taɖo mìɖo aɖo sɛnxu nɔ gaxoxo nɛni ci mìzannɔ do munumumu nuɔ, yí lé mìawɛ doɔ?

¹⁶ Denyi munumumu ciŋmɛ mìɖo acan ɖekɛ yí le veviɖe o, vɔ gaxoxo nɛni ci mìazan do nu le veviɖe hɛnnɛ. Nɔ mìdewɛ ahan ɔ, mìatɛnŋ azan gamɛ sugbɔ asɔ mukɔ munu sɔwu gamɛ ci mìzannɔ le Yehowa sumɔsumɔ mɛ. Egbɔnnɔnu nɔ amɛ sugbɔ mɔ woaɖo sɛnxu nɔ gamɛ ci woazan do munumumu nu. Nɔvinyɔnu Abigail ci yí ɖo xwe 18 nu mɔ: “Nɔ ŋwa dɔ le ŋkeke lɔ pleŋ mɛɔ, televiʒiɔn kpɔkpɔ fiɛfi na  yí susumɛ vonɔ nɔŋ. Vɔ nɔ ŋdenya wawaɔ, ŋzannɔ gamɛ sugbɔ asɔ kpɔ televiʒiɔn.” Nɔviŋsu jajɛ ci yí tɔ mɔ Samuel nu mɔ: “Hweɖewonuɔ, ŋkpɔnɔ video hwɛhwɛ sugbɔ sugbɔ le ɛntɛnɛti ji. Ŋtɔnɔ kuɖeka kpɔkpɔ, vɔ keke navanyaɔ, ŋzannɔ gaxoxo amɛtɔn alo amɛnɛ do wo nu.”

¹⁷ Lé àwɛ aɖo sɛnxu nɔ gaxoxo nɛni ci èzannɔ do munumumu nuɔ? Enu ŋkɔtɔ yí nyi mɔ, àdo jeshi gaxoxo nɛni ci èzankɔ do nu yɛ. Nyi taɖo daŋwlɛn gaxoxo ci èzannɔ do nu le kwɛshila ɖeka mɛ daɖɛɔ? Ŋwlɛn gaxoxo nɛni ci èzannɔ do Televiʒiɔn kpɔkpɔ, enuwo kpɔkpɔ le ɛntɛnɛti ji koɖo munumumu le ao telefonu ji do azanwema ɖe ji. Nɔ èkpɔɛ mɔ gamɛ ci yezankɔ sugbɔɔ, je agbla awa toto so nu. Sɔ enu ciwo yí le veviɖe ɖo texwe ŋkɔtɔ yí aɖo gamɛ ci àzan nɔ munumumu. Le yi goduɔ, biɔ Yehowa nɔ akpedo eo nu nawa do toto lɔ ji. Nɔ èwɛ ahan ɔ, àkpɔ gamɛ koɖo ŋsɛn ci àzan do amɛɖekishi nukplakpla, sɛnsɛn xomumɛtɔ, hamɛ lɔ bɔbɔwo koɖo kunuɖeɖedɔ lɔ nu. Àtɛnŋ agbese vivi nɔ gamɛ ci èzankɔ do munumumu nu nywiɖe, ɖo èsɔ Yehowa ɖo texwe ŋkɔtɔ.

18-19. Lé mìawɛ adasɛ mɔ Yehowa ɖekɛ kpaŋ yí mìsɛnnɔɔ?

¹⁸ Ci apostolo Piɛ ŋwlɛn nu so Satana xexe lɔ vɔvɔnu koɖo xexe yoyu ci yí gbɔgbɔ nu ɖegbɔɔ, énu mɔ: “É yi taɖo, exlɔ veviwo, shigbe le mí lete kpɔ enu cɛwo do ɛnɛ ɔ, mí tekpɔ a nɔ̀ kɔkwɛɖe, le eɖyi maxo mɛ, le fafa mɛ, le ŋkɔ ni.” (2 Piɛ 3:14) Nɔ mìwa do aɖaŋɖoɖo cɛ ji yí wa ci ji mìakpe le Yehowa sumɔsumɔ mɛ keŋ yí gbenɔ agbe esɔ koɖo lé eji doɔ, mìadasɛ mɔ mìsɛnkɔ Yehowa ɖekɛ.

¹⁹ Satana koɖo xexe vwin cɛ akpɔtɔ atenɔ mì kpɔ nɔ mìasɔ nubuwo ɖo texwe ŋkɔtɔ le agbemɛ. (Luiki 4:13) Vɔ nɔ mìtokɔ cukaɖa ɖekpokpui mɛ can ɔ, mìdalɔn yí mɛɖe alo ŋɖe axɔ Yehowa texwe le mìwo ji mɛ o. Mìɖui gligaan mɔ mìasɔ enu ci Yehowa ɖekɛ je nɔ ni: mìasɛn yiɖekɛ kpaŋ!