1. Nyi yí ʒan mì le gbɔngbɔn mɛɔ, yí lé atɛnŋ ana yí mìatɛnŋ akpɔ jijɔ doɔ?

 JIJƆ ŋtɔŋtɔ kpɔkpɔ, denyi jijɔ ci woakpɔ gbɛ yí agbeyi esɔ nyɔ yɔ o. Mɛɖe atɛnŋ akpɔnɔ jijɔ ŋtɔŋtɔ lɔ le yi gbe pleŋ mɛ. Lé awɛ yí anyi ahan ɔ? Yesu ɖe mɛ le Tojinuxu yitɔ mɛ mɔ: “Jijɔtɔwo yí nyi mɛ ciwo yí nya mɔ gbɔngbɔn mɛ nuwo ʒan yewo.” (Mt. 5:3, NWT) Yesu nya mɔ wowa agbetɔwo koɖo edro ci yí nyi mɔ, woaji veviɖe mɔ yewoajeshi yewo Watɔ Yehowa Mawu keŋ asiin. Enu ci yí ‘mìʒan le gbɔngbɔn mɛ’ nɛ. Taɖo ci Yehowa nyi “jijɔ Mawu” ɔ, mɛ ciwo yí sinni can atɛnŋ akpɔ jijɔ hɛnnɛ.—1 Tim. 1:11, NWT.

2-3. (a) Sɔ koɖo enyɔ ci Yesu nu ɖe, mi yí atɛnŋ akpɔnɔ jijɔ ŋtɔŋtɔɔ? (b) Nyi mìakpla le nyɔta cɛ mɛɔ, yí nyi yí taɖo ecɛ le veviɖeɔ?

² Eʒan mɔ enuwo anyɔ nɔ mì le agbe mɛ gbɔxwe yí mìakpɔ jijɔa? Oo. Le Yesu tojinuxu lɔ mɛɔ, énu enyɔ kpacamɛ ɖeka. Énu mɔ “mɛ ciwo yí le avinfankɔ” atɛnŋ akpɔ jijɔ. Mɛ cɛwo le avin fankɔ, ɖo taŋfuin nuvɔn ciwo wowa na yí wosekɔ vevi alo wotokɔ cukaɖa sɛnŋwo mɛ le agbe mɛ. Yesu gbenu mɔ “amɛ ciwo yí wo trefun nɔ sɔkudo ci wo wanɔ enujɔjɔɛ” ŋci alo mɛ ciwo yí kpekpeɛ fun ɖo ‘wociciɛ yumɛ’ nɔ wo ɖo wokplɔ Kristo do ŋciɔ, wowo can woakpɔ jijɔ. (Mt. 5:4, 10, 11) Vɔ lé eji ŋtɔŋtɔ ajɔjɔ amɛ do le nɔnɔmɛ ŋtɔ́wo mɛɔ?

³ Yesu kplakpla mì mɔ, denyi nɔ enuwo nyɔ nɔ mì le agbe mɛ yí adɔ yí eji ajɔnɔ mì o, vɔ nɔ mìkpɔ gbɔngbɔn mɛ ʒan mìwotɔwo gbɔ yí tete gogo Mawu keŋ gbɔxwe yí eji ajɔnɔ mì. (Ʒaki 4:8) Lé mìawɛ awa ecɛ doɔ? Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ enu amɛtɔn ciwo mìatɛnŋ awa yí akpɔnɔ jijɔ ŋtɔŋtɔ.

4. Enu ŋkɔtɔ ci mìawa yí akpɔ jijɔ ŋtɔŋtɔɔ? (Ehajiji Wema 1:1-3)

⁴ ENU 1: Mìɖo aɖunɔ nu le gbɔngbɔn mɛ gbɔxwe atɛnŋ akpɔnɔ jijɔ ŋtɔŋtɔ. Nɔ agbetɔwo koɖo elanwo deɖu ŋɖuɖu ŋtɔŋtɔɔ, wodatɛnŋ anɔ agbe o. Vɔ agbetɔwo ɖekɛ yí atɛnŋ aɖu gbɔngbɔnmɛŋɖuɖu. Yí ele veviɖe nɔ agbetɔwo. Ecɛ yí dɔ Yesu nu mɔ: “Agbetɔ de le agbe to kpɔnnɔ ɖekɛ kpaŋ ji o. Vɔ ɔ, sɔkudo enyɔ ɖeshaɖe ci yí tonɔso Mawu glan mɛ nu yí wo a nɔ̀ agbe do.” (Mt. 4:4) Eyi taɖo, eŋ ɖe dake yí mìagɔn gbɔngbɔnmɛŋɖuɖu ci yí nyi Mawu Nyɔ vevi Bibla lɔ hlɛnhlɛn o. Ehakpatɔ lɔ nu mɔ: ‘Amɛ akpɔ jijɔ nyɔnɔnwitɔ nɔ élɔnnɔ nukplakpla Tɔhonɔ tɔwo yí bunɔ tamɛ so wo nu kede koɖo zan.’—Hlɛn Ehajiji Wema 1:1-3.

5-6. (a) Nyi mìatɛnŋ akpla le Bibla mɛɔ? (b) Lé Bibla hlɛnhlɛn atɛnŋ akpedo mì nu doɔ?

⁵ Ci Yehowa lɔn mìɔ, énu enuŋtɔŋtɔ ciwo mìɖo awa yí akpɔnɔ jijɔ le agbe mɛ do Bibla mɛ nɔ mì. Mìkpla enu ci yí dɔ ewa mì do agbeɛ mɛ. Mìkpla lé mìawɛ ate gogui koɖo enu ci mìawa nɔ asɔ mìwo nuvɔnwo ke mì. Mìgbekpla hɛnnɛ mɔ, éɖo gbe nɔ mì mɔ, mìwo le kpɔ emɔ nɔ esɔ mɛ nywi ɖeka. (Ʒer. 29:11) Nyɔnɔnwi cɛ ciwo yí mìkpɔ le Bibla kplakpla mɛ na yí mìwo ji ɖɔ koɖo jijɔ.

⁶ Shigbe lé mìnya nɛɔ, nukplamunyɔ sugbɔ le Bibla mɛ ciwo yí akpedo mì nu gashiagamɛ le agbe mɛ. Nɔ mìwanɔ do nukplamunyɔ ciwo yí le Bibla mɛ jiɔ, eji ajɔnɔ mì. Hweɖekpokpuinu ci yí agbe mɛ cukaɖawo dɔ yí ègbɔjɔɔ, zannɔ ao gamɛ ahlɛnnɔ Yehowa Nyɔ lɔ yí abunɔ tamɛ  kpɔ so nu doji. Yesu nu mɔ: “Amɛ ciwo yí senɔ Mawu Enyɔ lɔ, yí wanɔ do ji [akpɔnɔ jijɔ]!”—Luiki 11:28.

7. Nɔ èzan gamɛ yí hlɛn Mawu Nyɔ lɔ ɖe, nyi yí atɛnŋ akpedo eo nu nakpɔ ele so mɛɔ?

⁷ Nɔ èhlɛnkɔ Mawu Nyɔ lɔɔ, ji gamɛ yí ase vivi nɔ enu ci èhlɛnkɔ. Enu cɛ jɔ do eo ji kpɔa? Mɛɖeka ɖa ŋɖuɖu ci yí jɔnɔ ji nɔ eo. Vɔ ci èle hwlɛndo ji alo xa le eoɖeki mɛɔ, mi emimiɛ ŋɖuɖu lɔ kpoŋ yí deɖa aɖu yi ji kpetii o. Ci èɖu nu lɔ ɖegbɔɔ, èkpɔɛ mɔ yehwlɛndo yí ɖu nu lɔ yí èji mɔ nɔ anyɔ saɔ, yeaxɔ gbɔngbɔn yí aɖa aɖu enu lɔwo ji ɖekaɖeka yí ase vivi ni. Atɛnŋ ajɔ ahan dru, nɔ mìhlɛnkɔ Bibla. Hweɖewonuɔ, mìɖenɔ blɛ yí hlɛnnɔ enu lɔwo keke mìdesenɔ vivi nɔ enyɔ ciwo yí le mɛ o. Ji gamɛ yí ase vivi nɔ enu ci èhlɛnkɔ le Mawu Nyɔ lɔ mɛ. Kpɔ enujɔjɔ lɔwo le susu mɛ. Se egbeɖyiɖyiwo yí abu tamɛ kpɔ so enu ci èhlɛn nu. Nɔ èwɛ ahan ɔ, adɔ yí àkpɔ jijɔ doji.

8. Lé “hwashi egbejinɔtɔ koɖo ŋɖɛnyatɔ” lɔ le yi dɔ lɔ wakɔ doɔ? (Kpɔ gɔnmɛnuŋwlɛŋwlɛ lɔ hɛnnɛ.)

⁸ Yesu ɖo “hwashi egbejinɔtɔ koɖo ŋɖɛnyatɔ” lɔ nɔ anakɔ gbɔngbɔnmɛŋɖuɖu mì do gamɛ nywi ji, eyi enakɔ mì nywiɖe. * (Mt. 24:45, NWT) Enuvevitɔ ci mɛ yí hwashi egbejinɔtɔ lɔ sɔnɔ nyɔ ɖekpokpui so yí nyi Enuŋwlɛŋwlɛ ciwo yí so gbɔngbɔn mɛ. (1 Tɛs. 2:13) Gbɔngbɔnmɛŋɖuɖu cɛ kpenɔdo mì nu yí mìjenɔshi Yehowa susu ci enu le Bibla mɛ. Enu cɛ yí dɔ mìhlɛnnɔ Jutakpɔxɔ koɖo Nyɔ! sɔ kpe nɔ nyɔta ciwo yí le jw.org ji nɛ. Mìdranɔ kwɛshila dodomɛ bɔbɔwo koɖo kwɛshila vɔvɔnu bɔbɔwo do. Yí mìkpɔnɔ JW Televiʒiɔn^® wana lɔ, nɔ evlɛ yí to wleci ɖeka duu. Nɔ mìɖunɔ gbɔngbɔnmɛŋɖuɖu sugbɔwoɔ, akpedo mì nu mìawa enu amɛvetɔ ci yí adɔ mìakpɔnɔ jijɔ ŋtɔŋtɔ.

9. Enu amɛvetɔ ci mìawa yí adɔ yí mìakpɔnɔ jijɔ ŋtɔŋtɔɔ?

⁹ ENU 2: Gbɔxwe mìakpɔnɔ jijɔ ŋtɔŋtɔɔ, mìɖo awanɔ do Yehowa sewo ji. Ehakpatɔ lɔ ŋwlɛ mɔ: “Amɛ ciwo pleŋ yí kplɔnɔ Tɔhonɔ do le jijɔ kpɔkpɔ mɛ. Amɛ hunnɔwo nɔ̀nɔ emɔ ci yí Mawu dro ji.” (Eha. 128:1) Mìakplɔ Tɔhonɔ do alo mìavɔnnɔ ni gɔnmɛ yí nyi mɔ, mìaɖo shishi nɔ Mawu yí mìdawa ŋɖe ci yí dajɔ ji ni o. (Elo. 16:6) Eyi taɖo mìɖo ajenɔ agbla gashiagamɛ yí awa do Mawu se ciwo yí kudo enywi koɖo evɔn nu ciwo yí enu nɔ mì le Bibla mɛ ji. (2 Kor. 7:1) Nɔ mìwanɔ enu ciwo yí jɔnɔ ji nɔ Yehowa yí gbe enu ciwo yí egbeɔ, eji ajɔnɔ mì.—Eha. 37:27; 97:10; Rɔm. 12:9.

10. Sɔ koɖo Rɔmatɔwo 12:2 ɖe, agban ci yí le mì jiɔ?

¹⁰ Hlɛn Rɔmatɔwo 12:2. Mɛɖe tɛnŋ nya mɔ, Yehowa yí ɖo acɛ yí anu enu ci yí nyɔ koɖo enu ci yí dɔn. Vɔ éɖo asɔ gbeta yí alɔn awa do ese ciwo Mawu do ji. Le kpɔwɛ mɛ, mɛɖe tɛnŋ nya mɔ acɛkpakpa lɔ ɖo acɛ yí anu lé ehun koɖo zokekewo alɔ eju do le emɔ ji nu. Vɔ étɛnŋ mɔ yedalɔn awa do ese ŋtɔ́ ji o. Ecɛ adɔ yí alɔlɔ ju wu lé woɖo alɔ ju do. Mìɖo adasɛ to mìwo nuwanawo mɛ mɔ, mìkando ji keŋkeŋ mɔ wawa do Yehowa sewo ji yí nyi enunywitɔ ci mìawa. (Elo. 12:28) Ahan ewa nɔ Davidi nɛ ci enu nɔ Yehowa mɔ: “À kpla ŋ emɔ jɔjɔɛ ci ji na nɔ̀ agbe do. Nɔ̀nɔ ɖekɛ kpaŋ koɖo Eo, Tɔhonɔ a hɛn jijɔkpɔkpɔ pleŋ vɛ nɔ ŋ. Ðushi kpaxwe  nɔnɔ nɔ Eo, a hɛn jijɔkpɔkpɔ vɛ keke a sɔyì mavɔmavɔ.”—Eha. 16:11.

11-12. (a) Nɔ cukaɖawo dɔ yí aye gbando nɔ mì alo mìgbɔjɔ ɖe, nyi mɛ mìakpɔ mìwoɖekiwo ji leɔ? (b) Lé enyɔ ciwo yí le Filipitɔwo 4:8 mɛ atɛnŋ akpedo mì nu nɔ mìsɔkɔ enu ciwo mìasɔ ɖe aye da ɖɛɔ?

¹¹ Nɔ cukaɖawo dɔ yí aye gbando nɔ mì alo mìgbɔjɔɔ, mìtɛnŋ ɖui mɔ mìawa ŋɖe ci yí ana mìami enu lolo kpɔ. Enyɔ mɔ mìawa ahan, vɔ ele mɔ mìakpɔ mìwoɖekiwo ji nywiɖe nɔ mìŋgbevayi wa ŋɖe ci yí dajɔ ji nɔ Yehowa o.—Efe. 5:10-12, 15-17.

¹² Le wema ci apotru Pɔlu ŋwlɛ ɖaɖa Filipitɔwo mɛɔ, édo ŋsɛn Kristotɔwo mɔ wo le kpɔtɔ “abunɔ tamɛ kpɔ so enu ci yí le [jɔjwɛɖe], ci yí sɔgbe, ci yí kɔ, ci yí je acɔ, . . . nu.” (Hlɛn Filipitɔwo 4:8.) Ci yí denyi ayeɖedaɖɛ nu yí Pɔlu xokɔ nuxu so le lɛ tiin can ɔ, mìatɛnŋ awa do enyɔ ciwo enu ji nɔ mìsɔkɔ enu ciwo yí mìasɔ ɖenɔ aye da ɖɛ. Te enu cɛ kpɔ: Tekpɔ yí atrɔ kpukpui cɛ le susu mɛ ahan kpɔ. ‘Kpɔ mɔ eha ciwo yí èsenɔ nyi eha ciwo nu bubu le, fimu ciwo yí èkpɔnɔ koɖo wema ciwo yí èhlɛnnɔ sɔgbe yí munumumu video aotɔwo nyi nu ciwo nu kanfukanfu le ma.’ Nɔ èwɛ ahan ɔ, akpedo eo nu nakpɔ ayeɖedaɖɛnu ciwo yí akpe nɔ Mawu koɖo ciwo yí dakpe ni o. Mìji mɔ mìawa do Yehowa se jɔjɔɛwo ji le mìwo gbe mɛ. (Eha. 119:1-3) Eyi mìaɖo ayexadohwɛnamɛnu mɛmi yí ana mìawa enu amɛtɔntɔ ci yí adɔ yí mìakpɔnɔ jijɔ ŋtɔŋtɔ.—Edɔ. 23:1.

13. Enu amɛtɔntɔ ci yí mìawa yí adɔ mìakpɔ jijɔ ŋtɔŋtɔɔ? (Ʒan 4:23, 24)

¹³ ENU 3: Wɛ keke nɔ Yehowa sɛnsɛn anyi enuŋkɔtɔ nɔ eo le agbe mɛ. Ci enyi Yehowa yí wa mìɔ, eyi mìɖo asɛn. (Enyɔ. 4:11; 14:6, 7) Eyi taɖo, enuvevitɔ nɔ mì le agbe mɛ yí nyi mɔ mìasɛn Yehowa shigbe lé eji do nɛ yí mìasin “le gbɔngbɔn koɖo nyɔnɔnwi mɛ.” (Hlɛn Ʒan 4:23, 24.) Mìji mɔ Mawu gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ adasɛ emɔ nɔ mì nɔ mìwo sɛnsɛn asɔ koɖo nyɔnɔnwi ciwo mìkplakpla le yi Nyɔ lɔ mɛ. Nɔ mìle eju ci mɛ woɖo te mìwo dɔwo le alo wodeɖe emɔ do mìwo dɔwo nu keŋkeŋ le can ɔ, Mawu sɛnsɛn yí ɖo anyi enuŋkɔtɔ nɔ mì. Kakacɛɔ, mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo wu 100 yí wolé do gakpa mɛ, ɖo wonyi Yehowa Kunuɖetɔwo. * Ci ele ahan can ɔ, eji kpɔtɔ jɔkɔ wo yí wowanɔ enuɖekpokpui ci ji wosun yí donɔ egbe ɖaɖa yí kplanɔ nu yí gbexonɔ nuxu so mìwo Mawu koɖo yi Fyɔɖuxu lɔ nu nɔ mɛbuwo. Nɔ wonukɔ enyɔ manyɔmanyɔwo do mì nu alo cikɔ yumɛ nɔ mìɔ, mìatɛnŋ akpɔ jijɔ ɖo mìnya mɔ, Yehowa le koɖo mì yí avacu shi nɔ mì.—Ʒaki 1:12; 1 Piɛ 4:14.

14. Nyi yí jɔ do nɔviŋsu jajɛ ɖeka ci yí le Tadjikistan jiɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

¹⁴ Mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo tokɔ nɔnɔmɛ gbɔnnuwo mɛ le egbɛ. Vɔ wokpɔkɔ jijɔ ŋtɔŋtɔ ɖo wowa do enu amɛtɔn ciwo nu mìxo nuxu so yɛ ji. Mìakpɔ enu ci yí jɔ do Jovidon Bobojonov ji ci egbe mɔ yedawa sɔjadɔ o. Exwe 19 yí eɖo yí eso Tadjikistan. Le 4 octobre 2019 ɔ, wovali koɖo akpasɛnsin le yi xomɛ sɔ hɛn yi gakpa mɛ. Yí enɔ gakpa mɛ keke wa wleciwo, wowa enu do nu shigbe edanuwatɔ enyi hannɛ. Wonu enumajɔmajɔ ci wowa do nu le eju sugbɔ mɛ  yí amɛwo se. Woxui yí tɛ do ji mɔ yɛ le ta nu mɔ yeanyi sɔja keŋ nu ni mɔ yɛ le do sɔjawu. Yi goduɔ, woɖo kojo ni mɔ yi wu hwɛ yí sɔɛ ɖaɖa gakpa mɛ. Yí enɔ gakpa mɛ keke je hwecinu eju lɔ kplɔtɔ vaku ŋshishi ni yí ɖe gbe mɔ wole gin. Le hwenu ŋtɔ́wo pleŋ mɛɔ, Jovidon kpɔtɔ nɔ gbeji yí kpɔtɔ le jijɔkpɔkpɔ mɛ. Nyi yí kpedo nuɔ? Ényanɔ gashiagamɛ mɔ gbɔngbɔnmɛnuwo ʒan ye.

15. Lé Jovidon wɛ yí kpɔ gbɔngbɔnmɛŋɖuɖu yí ɖu hwenu ele gakpa mɛɔ?

¹⁵ Hwenu Jovidon le gakpa mɛɔ, ékpɔtɔ ɖunɔ gbɔngbɔnmɛŋɖuɖu ci Bibla alo mìwo wema ɖe dele shi can. Lé ewɛ doɔ? Nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo yí le nutwi lɔ mɛ sɔnɔ ŋɖuɖu do godu mɛ vɛ ni yí woŋwlɛnɔ gbenɔgbe mawunyɔkpukpui do godu lɔ ji. Ecɛ yí dɔ etɛnŋ sun ji yí hlɛnnɔ Bibla yí bunɔ tamɛ kpɔ so nu ŋkeŋke. Ci eto le gakpa mɛɔ, énu nukplamunyɔ cɛ nɔ mɛ ciwo yí dekpɔ to cukaɖa sɛnŋwo mɛ yí mɔ: “Ele veviɖe mɔ míazannɔ vovo hwenu míwotɔ nywiɖe asɔ hlɛnnɔ Bibla koɖo mìwo wemawo keŋ ajeshi Yehowa nywiɖe doji.”

16. Nyi ji Jovidon sɔ susu ɖoɔ?

¹⁶ Mìwo nɔviŋsu lɔ wa do Yehowa sewo ji. Jovidon devale enudɔndɔnwo bukɔ  kpɔ yí wa enudɔndɔnwo o. Ewaɖeɔ, ésɔ susu ɖo Yehowa koɖo enu ciwo yí jɔnɔ ji ni ji. Enunyakpɔkpɔ ciwo Mawu wa kpɔkpɔ jɔnɔ ji ni. Nyidin duuɔ, xeviwo hajiji yí fuinni. Le zanmɛɔ, églonɔ wleci koɖo wleciviwo kpɔ. Énu mɔ: “Enu cɛ ciwo Yehowa na mì, na yí ŋkpɔnɔ jijɔ yí edonɔ ŋsɛnŋ.” Nɔ gbɔngbɔnmɛŋɖuɖu koɖo ŋcilanmɛŋɖuɖu ci Yehowa nanɔ mì jeŋ nɔ mìɔ, mìwo ji aɖɔ koɖo jijɔ yí jijɔ cɛ atɛnŋ ado ŋsɛn mì yí mìasun ji ado eji.

17. Nɔ mɛɖe le nɔnɔmɛ ci han mɛ yí Jovidon to ɖe, lé atɛnŋ awa do 1 Piɛ 1:6, 7 mɛ nyɔwo ji doɔ?

¹⁷ Gbesɔ kpe niɔ, Jovidon sɔ Yehowa sɛnsɛn ɖo texwe ŋkɔtɔ. Énya mɔ ele veviɖe mɔ yeakpɔtɔ anɔ gbeji nɔ Mawu adodwi lɔ. Yesu nu mɔ: “Sɛn Tɔhonɔ ao Mawu yí a sumɔ Yi ɖekɛ kpaŋ!” (Luiki 4:8) Sɔjagawo koɖo sɔjawo ji mɔ Jovidon lé mi Yehowa sɛnsɛn. Vɔ édonɔ egbe ɖaɖa veviɖe nɔ Yehowa kede koɖo zan yí biɔɛni mɔ yɛ le kpedo ye nu nɔ yeŋgbena ta o yí akpɔtɔ anɔ gbeji ni. Ci wowa enumajɔmajɔwo do Jovidon nu can ɔ, ékpɔtɔ nɔ gbeji nɔ Yehowa. Ecɛyɛɔ, ékpɔkɔ jijɔ, ɖo éɖo ŋɖeka ci yí deɖo sa hwenu woli yí xui yí sɔ do gakpa mɛ o. Eyi nyi mɔ ci wodo yi xɔse kpɔɔ, yi xɔse vasɛnŋ.—Hlɛn 1 Piɛ 1:6, 7.

18. Lé mìawɛ akpɔtɔ ale jijɔ mɛɔ?

¹⁸ Yehowa nya enu ci mìʒan yí akpɔ jijɔ ŋtɔŋtɔ. Nɔ èwa do enu amɛtɔn ciwo mìkpɔ yɛ jiɔ, àkpɔ jijɔ ŋtɔŋtɔ, àkpɔtɔ ale jijɔ mɛ nɔ ètokɔ cukaɖa sɛnŋsɛnŋwo mɛ can. Eyi eo can, àsun ji yí anu mɔ: “Amɛwo le kpɔnɔ jijɔ mɔ Tɔhonɔ nyi wowo Mawu!”—Eha. 144:15.