1-2. Ekacaca ci yí le Ŋununyatɔ 11:6 koɖo Fyɔɖuxu ŋɛnywidradradɔ lɔ mɛɔ?

LE EJU ɖewo mɛɔ, nɔ amɛwo se eŋɛnywi lɔɔ, wojinɔ veviɖe mɔ yewoakpla nu sugbɔ doji. Ele shigbe mɔ wole te kpɔɛ sa hannɛ! Le eju buwo mɛɔ, amɛwo delɔnnɔ mɔ yewoaxo nuxu so Mawu alo Bibla nu ahan o. Lé amɛwo wanɔ nu do eŋɛnywi lɔ nu lé fini èleɔ? Nɔ wowanɔ nu do ɖe can ɔ, Yehowa ji mɔ mìwo le kpɔtɔ aɖekɔ kunu keke ana nɔ hwecinu yeamɔ edɔ lɔ vɔ.

² Yehowa ɖo gamɛ ci ji eŋɛnywidradradɔ lɔ avɔ le, “hwehunnɔnu yí vɔvɔɛnu lɔ avaɖo.” (Mt. 24:14, 36) Gbɔxwe gamɛ lɔ aɖo ɖe, lé mìatɛnŋ awa do enyɔ ci yí nyi “alɔ ŋgbeku” mì ji doɔ? *—Hlɛn Ŋununyatɔ 11:6 NWT.

3. Nyi mɛ mìagbeje le nyɔta cɛ mɛɔ?

³ Nyɔta ci yí vayi xo nuxu so enu amɛnɛ ciwo yí mìɖo awa yí anyi ‘eɖɔdatɔ nywi ciwo yí lénɔ agbetɔwo’. (Mt. 4:19) Nyɔta cɛ agbeje emɔ amɛtɔn ciwo ji mìatɛnŋ ado ŋsɛn gbeta ci mìsɔ mɔ mìaɖe kunu nɔ mìvadokɔ go cukaɖawo can. Mìakpla enu ci yí taɖo ele veviɖe mɔ (1) mìakpɔtɔ asɔ Fyɔɖuxu lɔ ɖo texwe ŋkɔtɔ le mìwo gbemɛ, (2) adonɔ ӡinxo yí (3) ana mìwo xɔse akpɔtɔ asɛnŋ.

4. Nyi yí taɖo mìɖo akpɔtɔ asɔ Yehowa dɔ ci edɔ mì ɖo texwe ŋkɔtɔɔ?

⁴ Yesu nu daɖɛ mɔ nɔnɔmɛ vwinwo koɖo ŋɖewo ajɔ le ŋkeke vɔvɔ lɔwo mɛ. Énya mɔ enu cɛwo tɛnŋ na ye  dokplɔtɔwo ami eŋɛnywi lɔ dradra. Eyi taɖo enu nɔ wo mɔ wo le kpɔtɔ ‘anɔ zanŋte.’ (Mt. 24:42) Le Nowe hwenuɔ, enu sugbɔ na amɛwo degbesɔ susu ɖo amɛkanxlenyɔ yi tɔwo ji o. Le egbɛmɛɔ, enu ŋtɔ́wo ke atɛnŋ adɔn mìwo susu. (Mt. 24:37-39; 2 Piɛ 2:5) Eyi taɖo mìji mɔ mìakpɔtɔ asɔ Yehowa dɔ ci edɔ mì ɖo texwe ŋkɔtɔ.

5. Lé Edɔwawawo 1:6-8 dre lé kunuɖeɖedɔ lɔ akeke bonu doɔ?

⁵ Egbɛɔ, mìɖo asɔ susu ɖo Fyɔɖuxu ŋɛnywidradradɔ lɔ ji nywiɖe. Yesu nu ɖɛ mɔ eŋɛnywidradradɔ cɛ akeke bonu doji yí woawɛ na nɔ hwenu jinjinɖe le ye ku godu. (Ӡan 14:12) Le Yesu ku goduɔ, yi nukplavi ɖewo trɔ yi kpavi lé gbe. Ci efɔn so kuɔ, éwa enujiŋ ɖeka ci yí na yi nukplavi ŋtɔ́wo lé kpavi sugbɔ. Ézan hwenu ŋtɔ́ yí sɔ tɛ gbe do ji nɔ wo mɔ eɖɔdada yí alé agbetɔwo le veviɖe wu edɔ ɖekpokpui. (Ӡan 21:15-17) Gbɔxwe Yesu ayi jeŋkwimɛɔ, énu nɔ yi nukplaviwo mɔ kunuɖeɖedɔ ci yetɔ dasɛn Izraɛli jumɛ o, vɔ woawɛ keke ayi eju jinjinwo mɛ. (Hlɛn Edɔwawawo 1:6-8.) Exwe ɖewo goduɔ, Yesu na apotru Ӡan kpɔ ŋtegan ci yí dasɛ enu ci yí ajɔ “le Axwetɔ Ŋkeke lɔ mɛ.” * Le enu lɔwo mɛɔ, Ӡan kpɔ enujɔjɔ jiŋ ɖeka. Ékpɔ mawudɔla ɖeka yí eɖo “Eŋɛnywi Mavɔmavɔ yí a dra . . . nɔ jukɔn ɖeshaɖe, akɔta ɖeshaɖe, egbedodo ɖeshaɖe, koɖo eju ɖeshaɖe.” (Enyɔ. 1:10; 14:6) Eze petii mɔ Yehowa ji mɔ mìwo can, mìawa ɖe le kunuɖeɖedɔ ci wowakɔ le xexeɛ pleŋ mɛ keke ana nɔ hwecinu edɔ lɔ avɔ.

6. Lé mìatɛnŋ akpɔtɔ asɔ eŋɛnywidradradɔ lɔ ɖo texwe ŋkɔtɔ doɔ?

⁶ Mìatɛnŋ akpɔtɔ asɔ kunuɖeɖedɔ lɔ ɖo texwe ŋkɔtɔ nɔ mìbu tamɛ kpɔ so enu ciwo pleŋ Yehowa wakɔ yí sɔ kpekɔdo  mì nu. Le kpɔwɛ mɛ, éto emɔ vovovowo ji yí nakɔ gbɔngbɔnmɛŋɖuɖu sugbɔ mì. Éwɛni to wemawo, videowo, odiowo koɖo JW Televiӡiɔn ji. Bu nyɔ cɛ kpɔ: Àtɛnŋ akpɔ nyɔtakankanwo le egbe ciwo yí wu 1 000 mɛ le mìwo siti ji! (Mt. 24:45-47) Amɛwo ma le xexe lɔ mɛ, ɖo wole politikiwatɔ vovovo ji yí le sɛnsɛnha vovovo mɛ, gbesɔ kpe niɔ, mɛɖewo nyi hotɔnɔ yí mɛɖewo nyi abɔnɔ. Vɔ Mawu sɛntɔ ciwo yí wu miliɔn amɛnyi le xexeɛ pleŋ mɛ nyi nɔviwo habɔbɔ ci mɛ ɖekawawa le nyaomɛtɔ. Le kpɔwɛ mɛ, le Xɔsuzangbe 19 avril 2019 ɔ, Kunuɖetɔ ciwo yí le xexeɛ pleŋ mɛ wa ɖeka yí kpɔ video ci yí dasɛ gbeshiagbe mawunyɔkpukpui gbenɔgbe tɔ. Le fiɛfimɛɔ, amɛahwa 20 919 041 va bɔ yí ɖo ŋwi Yesu ku. Nɔ mìbu tamɛ kpɔ so bubu ci enyi nɔ mì mɔ mìkpɔ enujɔjɔ dojijɔnamɛ cɛ yí wakɔ akpa ɖe le mɛɔ, mìaji mɔ mìakpɔtɔ asɔ Fyɔɖuxu ŋɛnywidradradɔ lɔ ɖo texwe ŋkɔtɔ.

7. Lé Yesu kpɔwɛ atɛnŋ akpedo mì nu mìakpɔtɔ asɔ fyɔɖuxu lɔ ɖo texwe ŋkɔtɔ doɔ?

⁷ Emɔ bu ci ji mìato yí akpɔtɔ asɔ eŋɛnywidradradɔ lɔ ɖo texwe ŋkɔtɔ yí nyi mɔ mìasran Yesu kpɔwɛ. Delɔn yí ŋɖe dɔn yi susu so kunuɖeɖe so nyɔnɔnwi lɔ nu ji o. (Ӡan 18:37) Ci Satana dasɛ “xexecɛmɛ fyɔɖuxuwo keŋkeŋ koɖo wowo nu adodwiwo” nɔ Yesu yí mɛbuwo ji mɔ yewoasɔ ɖo fyɔ can ɔ, delɔn yí tetekpɔ lɔwo ɖu ji o. (Mt. 4:8, 9; Ӡan 6:15) Ŋcilanmɛnuwo drodro dekpɔ ŋsɛn do ji o yí yumɛcici sɛnŋ dena egbɔjɔ o. (Luiki 9:58; Ӡan 8:59) Nɔ wodo mìwo xɔse kpɔɔ, mìatɛnŋ akpɔtɔ asɔ fyɔɖuxu lɔ ɖo texwe ŋkɔtɔ nɔ mìɖo ŋwi apotru Pɔlu nukplamu. Édo ŋsɛn Kristotɔ ciwo yí wanɔ do Yesu kpɔwɛ ji mɔ ‘woŋgbemi agbla jeje o’!—Ebre. 12:3.

8. Nyi yí ӡinxododo nyiɔ, yí nyi yí taɖo eӡan kakacɛ veviɖeɔ?

⁸ Ӡinxododo yí nyi mɔ woanɔ te kpuu keke nɔnɔmɛ ɖe atrɔ. Mìtɛnŋ jikɔ mɔ cukaɖa ci mɛ mìtokɔ le vɔ alo mìtɛnŋ le te kpɔ enunywi ɖe so hwenu jinjin ɖe. Eyi taɖo mìӡan ӡinxododo. Enyɔnuɖɛtɔ Xabakuku jikɔ mɔ tamɛsɛnnuwawa le vɔ le Ӡuda. (Xab. 1:2) Yesu nukplaviwo kpɔkɔ emɔ mɔ Fyɔɖuxu lɔ “aze le afɔdumɛ” keŋ ahwlɛn yewo gan le Rɔmatɔwo cɛkpakpa shi. (Luiki 19:11) Mìsɔ kpakpa le te kpɔ hwecinu Mawu Fyɔɖuxu lɔ avaɖe nuvwinwawa si yí aɖo xexe yoyu ci yí aɖɔ koɖo amɛ jɔjɔɛwo. (2 Piɛ 3:13) Vɔ mìɖo ado ӡinxo keŋ ale te kpɔ gamɛ ci Yehowa ɖo. Mìakpɔ emɔ ɖewo ciwo ji Yehowa to yí kplakɔ ӡinxododo mì.

9. Kpɔwɛ ciwo yí dasɛ mɔ Yehowa nyi ӡinxodotɔɔ?

⁹ Yehowa ɖo ӡinxododo kpɔwɛ maɖoafɛn nɔ mì. Éna gamɛ sugbɔ Nowe yí ekpa tɔjihun lɔ yí gbenyi “enyɔ jɔjwɛ dratɔ.” (2 Piɛ 2:5; 1 Piɛ 3:20) Yehowa ɖo to Abraxamu ci ebiɔkɔ nyɔ yi se gbɛmɛgbɛmɛ so gbeta ci esɔ mɔ yeagu amɛvwin ciwo yí le Sodomu koɖo Gomora nu. (Gɔnm. 18:20-33) Yehowa do ӡinxo sugbɔ nɔ Izraɛli jukɔn egbejimanɔtɔ na nɔ exwe sanŋdi nɛniɖe. (Nex. 9:30, 31) Mìkpɔ lé Yehowa dokɔ ӡinxo do, ɖo énakɔ gamɛ mɛ ciwo pleŋ eji mɔ ‘woatrɔ jimɛ’ keŋ anyi ye xlɔ. (2 Piɛ 3:9; Ӡan 6:44; 1 Tim. 2:3, 4) Kpɔwɛ ci Yehowa ɖo, na mìkpɔ susu nywi ci yí taɖo mìakpɔtɔ adonɔ ӡinxo le kunuɖeɖedɔ koɖo nukplakpla amɛwo mɛ. Yehowa gbekpla ӡinxododo mì to kpɔwɛ ɖeka ci yí le yi Nyɔ lɔ mɛ ji.

10. Sɔ koɖo Ӡaki 5:7, 8 ɖe, nyi agbledetɔ lɔ kpɔwɛ kpla mìɔ?

 ¹⁰ Hlɛn Ӡaki 5:7, 8. Agbledetɔ ci yí do nuku kpɔwɛ akpla mì lé mìado ӡinxo do. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, nuku ɖewo shinnɔ kabakaba. Vɔ aci sugbɔtɔ xɔnɔ gamɛ gbɔxwe yí shinnɔ, vevitɔ ciwo yí sɛnnɔ. Nɔ wodo nuwo le Izraɛliɔ, wowanɔ wleci amadɛn han gbɔxwe yí shinnɔ. Agbledetɔ donɔ nuku nɔ eshi ŋkɔtɔ ja le elimɛ yí ɖenɔ nuku lɔ nɔ eshi kpɛtɛ ja le ezomɛ. (Maki 4:28) Anyɔ mɔ mìasran ӡinxododo so agbledetɔ lɔ gbɔ. Vɔ ecɛ datɛnŋ ale fafɛɖe o.

11. Lé ӡinxododo akpedo mì nu le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ doɔ?

¹¹ Agbetɔ nuvɔnmɛwo jinɔ mɔ yewoakpɔ ele so edɔ ci yewowakɔ mɛ zeɖeka. Vɔ nɔ mìji mɔ jinuku lɔwo anyɔɔ, mìɖo alenɔ bu nɔ wo gashiagamɛ. Mìɖo ajoko nyigban lɔ, ado nuku lɔwo, agan wo yí awu shi wo. Nukplaviwowawadɔ lɔ can ӡan agblajeje sugbɔ. Axɔ gamɛ sugbɔ gbɔxwe mìakpedo Bibla nukplaviwo nu nɔ woakpla lé woalɔn amɛwo do yí wodacan amɛ mɛ o. Ӡinxododo akpedo mì nu mìdagbɔjɔ nɔ amɛwo delɔn mɔ yewoase mìwo nyɔ o. Nɔ mɛɖewo ji mɔ yewoaɖo to mì yí akpla nuɔ, mìɖo akpɔtɔ adonɔ ӡinxo nɔ wo. Mìdatɛnŋ aӡin Bibla nukplavi ɖe ji nɔ aɖo xɔse o. Hweɖewonuɔ, Yesu nukplaviwo demɔnɔŋje enyɔ ci enukɔ mɛ blaŋ o. (Ӡan 14:9) Mína mìaɖo ŋwi mɔ mìatɛnŋ ado nu yí awu shi ni, vɔ Mawu yí na eshinnɔ.—1 Kor. 3:6.

12. Lé mìawɛ yí adonɔ ӡinxo, nɔ mìɖekɔ kunu nɔ mìwo xomumɛtɔ ciwo yí denyi Yehowa Kunuɖetɔwoɔ?

¹² Etɛnŋ gbɔnnu nɔ mì mɔ mìado ӡinxo nɔ mìɖekɔ kunu nɔ mìwo xomumɛtɔ ciwo yí denyi Yehowa Kunuɖetɔ o. Gɔnmɛɖose ci yí le Ŋununyatɔ 3:1, 7 atɛnŋ akpedo mì nu. Enu mɔ: “Gamɛ li nɔ enu bɔbɔ, gamɛ li nɔ nuxu xoxo.”  Nɔ mìdexo nuxu can ɔ, mìatɛnŋ akpedo mìwo xomumɛtɔwo nu to mìwo wana nywiwo ji yí woaji mɔ yewoase ŋɛdu lɔ. Le gaxoxo ɖekɛ lɔ mɛɔ, mìale gbesɔsɔ gashiagamɛ keŋ axo nuxu nɔ wo so Yehowa nu. (1 Piɛ 3:1, 2) Mìɖo awa eŋɛnywidradradɔ koɖo nukplaviwowawadɔ lɔ koɖo ezolelanmɛ. Vɔ mìɖo adonɔ ӡinxo nɔ mɛshiamɛ hweɖekpokpuinu, mìwo xomumɛtɔwo can le mɛ.

13-14. Ӡinxododo kpɔwɛ ɖewo ciwo mìatɛnŋ asran ɔ?

¹³ Mìatɛnŋ akpla lé mìado ӡinxo do, nɔ mìsran egbejinɔtɔwo kpɔwɛ ciwo yí le Bibla mɛ koɖo nɔvi egbɛmɛ tɔwo kpɔwɛ. Xabakuku jikɔ mɔ enuvwinwawa le vɔ, vɔ édasɛ mɔ yenyi ӡinxodotɔ ci enu mɔ: “Nanɔ te do enujikpɔxu anyi tɔ.” (Xab. 2:1, NWT) Apotru Pɔlu nu mɔ yeji mɔ ‘yeaɖe gbɔ’ ye sumɔsumɔdɔ lɔ. Eyi taɖo ekpɔtɔ do ӡinxo yí “nu Eŋɛnywi so Mawu dɔnusoswi nu nɔ amɛwo.”—Edɔ. 20:24.

¹⁴ Kpɔ asu koɖo ashi ciwo yí xɔ kunuɖewema le Gilead kpɔwɛ. Wodɔ wo ɖaɖa eju ci mɛ yí Yehowa Kunuɖetɔwo desugbɔ le ahan o, yí amɛ sugbɔtɔ denyi Kristotɔ o. Amɛ sugbɔ delɔnnɔ mɔ yewoakpla Bibla o. Vɔ wo koɖo wowo kpena ciwo yí yi Gilead suklu sumɔkɔ le eju buwo mɛ. Wowo kpena lɔwo nunɔ ɖaɖa wo mɔ, yewokplakɔ Bibla koɖo amɛ sugbɔ yí kpedo wo nu yí wovatrɔ Kunuɖetɔwo. Ci amɛ sugbɔ deji mɔ yewoaɖo to asu koɖo ashi lɔ le wowo nyigbanmama mɛ can ɔ, wodo ӡinxo yí kpɔtɔ ɖekɔ kunu. Ci woɖe kunu na nɔ exwe amɛnyi le nyigbanmama ci mɛ amɛ sugbɔ deɖonɔ to leɔ, wovakpɔ jijɔ ci wokpɔ wowo Bibla nukplavi ɖeka wa ӡinӡindoshimɛ. Nyi mìkpla so blema koɖo egbɛ kpɔwɛ cɛwo mɛɔ? Egbejinɔtɔ cɛwo demi edɔ wawa koɖo ezolelanmɛ alo na alɔ ku wo o, yí ecɛ na Yehowa cu shi nɔ wo do wowo ӡinxododo ŋci. Le vamɛ mɔ mìawa “shigbe amɛ ciwo yí xɔnɔ enu ciwo yí Mawu sɔ ɖogbe nɔ wo ɛnɛ. Amɛ lɔwo xɔnɔ Mawu gbeɖoɖo lɔwo, ɖo wo ɖo xɔse yí gbe xɔnɔ jigbɔnɖɛ.”—Ebre. 6:10-12.

15. Emɔ ɖeka ci ji xɔse donɔ ŋsɛn gbeta ci mìsɔ mɔ mìaɖe kunu leɔ?

¹⁵ Mìkando eŋɛ ci mìdrakɔ ji, eyi taɖo mìjinɔ veviɖe mɔ mìanui nɔ amɛ sugbɔ lé mìakpe ji do. Mìkando gbeɖu ciwo yí le Mawu Nyɔ lɔ mɛ ji. (Eha. 119:42; Ezai 40:8) Mìkpɔkɔ Bibla nyɔnuɖɛwo vavamɛ le egbɛmɛ. Mìkpɔkɔ lé amɛwo trɔkɔ wowo gbenɔnɔ yí enyɔkɔ doji do ci wotɔ wawa do Bibla nukplamuwo ji. Kpeɖoji cɛwo na mìkando ji mɔ Fyɔɖuxu ŋɛnywi lɔ nyi eŋɛ ci mɛshiamɛ ɖo ase.

16. Sɔ koɖo Ehajiji Wema 46:1-3 ɖe, lé xɔse ci mìɖo do Yehowa koɖo Yesu nu ado ŋsɛn gbeta ci mìsɔ mɔ mìaɖe kunuɔ?

¹⁶ Gbesɔ kpe niɔ, mìxɔ Yehowa, Mɛ ci gbɔ eŋɛnywi ci mìdrakɔ so ji se. Mìgbexɔ Yesu ci Yehowa sɔ ɖo Fyɔ nɔ Fyɔɖuxu lɔ ji se. (Ӡan 14:1) Nɔ ŋɖe jɔkɔ do mì ji can ɔ, Yehowa akpɔtɔ anyi mìwo bexu koɖo mìwo ŋsɛn. (Hlɛn Ehajiji Wema 46:1-3.) Gbesɔ kpe niɔ, mìkando ji mɔ Yesu kpɔkɔ eŋɛnywidradradɔ lɔ ji so jeŋkwimɛ yí zankɔ ŋsɛn koɖo acɛ ci Yehowa ni.—Mt. 28:18-20.

17. Na kpɔwɛ ɖeka ci yí dasɛ enu ci yí taɖo mìɖo akpɔtɔ adranɔ eŋɛnywi lɔ.

¹⁷ Xɔse donɔ ŋsɛn kankandoji ci mìɖo do Yehowa nu mɔ yɛayra do mìwo gblajejewo ji, to emɔ ciwo mìdekpɔ mɔ ni hweɖewonu ji. (Ŋun. 11:6) Le kpɔwɛ mɛ, ŋkeke ɖeshiaɖeɔ, amɛ kotokun nɛniɖe tonɔ mìwo kekeviwo gbɔ yí kpɔnɔ wema ciwo mìsɔ do wo mɛ. Kunuɖeɖe mɔnu cɛ  nyɔa? Ɛɛ! Míaƒe Fiaɖuƒe Subɔsubɔdɔ novembre 2014 nu mɔ, cugbejɛ ɖeka ci yí yinɔ winivɛshite ji mɔ yeaŋwlɛ nu so Yehowa Kunuɖetɔwo nu. Denya fini akpɔ Fyɔɖuxuxɔ le o, vɔ ékpɔ woɖo mìwo wemawo do kekevi ɖeka mɛ le winivɛshite lɔ yí gbekpɔ enyɔ ciwo yí ejikɔ aŋwlɛ. Le yiyimɛɔ, évatrɔ Kunuɖetɔ waӡinӡindoshimɛ yí nyi gbeshiagbe mɔɖetɔ ɖɛyɛ. Nutɔxukpɔkpɔ cɛ hanwo donɔ zo lanmɛ nɔ mì nɔ mìakpɔtɔ adranɔ eŋɛnywi lɔ, ɖo wodasɛ mɔ amɛ sugbɔ kpɔtɔ yí ɖo ase Fyɔɖuxu ŋɛnywi lɔ.

18. Nyi yí taɖo mìkando ji mɔ woawa Fyɔɖuxu ŋɛnywidradradɔ lɔ yi vɔvɔnu shigbe lé Yehowa ji do nɛɔ?

¹⁸ Mìatɛnŋ akando ji mɔ Fyɔɖuxu ŋɛnywidradradɔ lɔ avɔ le gamɛ nywitɔ ji. Kpɔ enu ci yí jɔ le Nowe hwenu. Yehowa dasɛ mɔ yenɔnɔ gamɛ ji le enu ciwo yewanɔ mɛ tɛgbɛɛ. Exwe 120 ɖewo doŋkɔɔ, Yehowa ɖo gamɛ ci ji Eshiɖɔɖɔ lɔ atɔ ji le. Exwe sugbɔ goduɔ, Yehowa dɔ Nowe mɔ yɛ le kpa tɔjihun ɖeka. Taŋfuin ci ekpɔtɔ exwe 40 alo 50 gbɔxwe Eshiɖɔɖɔ lɔ atɔ jiɔ, Nowe kpɔtɔ wakɔ dɔ sɛnsinɖe. Ci amɛwo deji mɔ yewoaɖo to yi can ɔ, ékpɔtɔ drakɔ amɛkanxlenyɔ nɔ wo keke na nɔ hwecinu Yehowa nu ni mɔ gamɛ ɖo yí akplɔ elanwo do tɔjihun lɔ mɛ. Eyi, le gamɛ nywitɔ jiɔ, “Mawu cu ehɔn nɔ tɔjihun lɔ.”—Gɔnm. 6:3; 7:1, 2, 16.

19. Nyi mìatɛnŋ akpɔ emɔ nɔ, nɔ mìdelɔn yí alɔ ku mìɔ?

¹⁹ Le majinjinɖe mɛɔ, Yehowa ana mìanya mɔ Fyɔɖuxu ŋɛnywidradradɔ lɔ vɔ, ‘ácu hɔn’ do Satana xexe vwin cɛ yí ahɛn xexe yoyu ci yí ɖɔ koɖo mɛ ciwo yí senɔ tonu ni vɛ. Gbɔxwe hwenɔnu aɖoɔ, le vamɛ mɔ mìasran Nowe, Xabakuku koɖo mɛ ciwo yí delɔn yí alɔ ku wo o. Le vamɛ mɔ mìasɔ kunuɖeɖedɔ lɔ ɖo texwe ŋkɔtɔ, ado ӡinxo yí ana xɔse ci mìɖo do Yehowa koɖo yi gbeɖuwo nu akpɔtɔ asɛnŋ.