1. Nyi woakpɔ le mɛɖe nu yí amɔ yɛnyi mɛ ci ji woatɛnŋ akandoɔ?

 AMƐ ci yí wanɔ do egbe ci eɖo ji yí gbenunɔ nyɔnɔnwi yí nyi mɛ ci ji woatɛnŋ akando. (Eha. 15:4) Amɛwo nyanɔ mɔ yewoatɛnŋ aɖoŋ do nu. Ahan yí mìjinɔ mɔ, nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo akpɔnɔ mì do nɛ. Nyiwo mìatɛnŋ awa nɔ woakannɔdo mì jiɔ?

2. Lé mìadasɛ do mɔ mìnyi mɛ ci ji woatɛnŋ akandoɔ?

² Mìdatɛnŋ aʒin amɛwo ji mɔ wo le kando mì ji o. Vɔ lé mìwanɔ enu do yí adɔ. Amɛwo nunɔ mɔ kankando amɛ ji le shigbe eho hannɛ. Ehojiji gbɔnnu; vɔ ele fafɛɖe mɔ woasɔ bu. Yehowa yí nyi mɛ ci ji woatɛnŋ akannɔdo gashiagamɛ. Eyi taɖo woatɛnŋ “agodo enushanu ci ewanɔ nu.” (Eha. 33:4) Yehowa ji mɔ mìwo le wa yetɔ han. (Efe. 5:1) Mína mìakpɔ Yehowa sɛntɔ ɖewo kpɔwɛ, wosran wowo Da ci yí le jeŋkwi mɛ yí dasɛ mɔ yewonyi mɛ ciwo ji woatɛnŋ akando. Mìagbexo nuxu so nɔnɔmɛ amatɔn ciwo atɛnŋ akpedo mì nu mìanyi mɛ ci ji woatɛnŋ akannɔdo.

3-4. Lé enyɔnuɖɛtɔ Daniɛli dasɛ do mɔ yenyi mɛ ci ji woatɛnŋ akandoɔ, yí nyɔ ci ele mɔ mìabiɔ mìwoɖekiwo se sɔkudo nuɔ?

³ Enyɔnuɖɛtɔ Daniɛli ɖo kpɔwɛ nywi ɖɛ nɔ mì, ɖo ényi mɛ ci ji woatɛnŋ akando. Wosɔɛ yi hwashigbe mɛ le Babiloni, gan yí edasɛ le nɔ mɔ yenyi mɛ ci ji woatɛnŋ akando. Vevitɔ, ci Yehowa kpedo nu yí eɖe Babiloni fyɔ Nabukodonosɔ drɔ gɔnmɛ niɔ, amɛwo gbevakando ji sɔwu. Gbeɖekaɔ, Yehowa nu nɔ Daniɛli mɔ yi le nu nɔ efyɔ lɔ mɔ yi nu dekpe nɔ ye o. Dele fafɛɖe mɔ woanu enyɔ cɛwo nɔ efyɔ o. Daniɛli ʒan edɔngbegbe gbɔxwe yí ado eŋɛ cɛ nɔ efyɔ Nabukodonosɔ,  ɖo ényi mɛ ci yí donɔ dɔmɛzi sugbɔ! (Dan. 2:12; 4:20-22, 25) Exwe sugbɔ goduɔ, Daniɛli gbedasɛ mɔ yenyi mɛ ci ji woatɛnŋ akando hwenu eɖe enu ci woŋwlɛ do egli nu gɔnmɛ pɛpɛpɛ le Babiloni fyɔ xomɛ. (Dan. 5:5, 25-29) Yí le yiyimɛɔ, Mɛdi fyɔ Darius koɖo mɛ ciwo esɔ ɖo egawo, jeshi Daniɛli toto yi “dɛn nywi mɛ koɖo yi bibi gangantɔ” ji. Wonya mɔ Daniɛli nyi “amɛ ci nu amɛwo aɖe eji do. De trɔnɔ efyɔ lɔ to mɛ o yí ewanɔ edɔ koɖo ŋsɛn.” (Dan. 6:3, 4) Ci acɛkpatɔ cɛwo nyi vojusɛntɔwo can ɔ, wodo jeshi mɔ Yehowa sɛntɔ cɛ nyi mɛ ci ji woatɛnŋ akando!

⁴ Nɔ mìbukɔ tamɛ kpɔ so Daniɛli kpɔwɛ lɔ nuɔ, anyɔ mɔ mìabiɔ nyɔ cɛwo mìwoɖekiwo se: Lé mɛ ciwo yí denyi Yehowa Kunuɖetɔ kpɔnɔŋ doɔ? Woamɔ nyɛŋnyi mɛ ci yí wanɔ anyi dɔwo nywiɖe yí gbenyi mɛ ci ji woatɛnŋ akandoa?’ Nyi yí taɖo ele veviɖe mɔ mìabiɔ nyɔ cɛwo mìwoɖekiwo seɔ? Ðo nɔ mìnyi mɛ ci ji woatɛnŋ akandoɔ, ahɛn kanfukanfu vɛ nɔ Yehowa.

5. Nyi yí kpedo Anania nu yí enyi mɛ ci ji wokandoɔ?

⁵ Ci Ejukplɔtɔ Nexemi ɖo Ʒerusalɛmu gliwo ɖegbɔ le exwe 455 D.Y. ɔ, écan ŋsu ciwo ji woatɛnŋ akando nɔ woakpɔnɔ jugan lɔ ji. Anania ci yí nyi ega nɔ shanŋ sɛnŋ lɔ le mɛ ciwo Nexemi can mɛ. Bibla dre Anania mɔ yɛnyi “[ŋsu] ci ji woatɛnŋ akando sugbɔ yí gbevɔnnɔ Mawu adodwi lɔ wu amɛ sugbɔ buwo.” (Nex. 7:2, NWT) Ci Anania lɔn Yehowa yí gbeshiniɔ, éje agbla wa edɔ ɖekpokpui ci woɖo ni  nywiɖe. Nɔ mìɖo nɔnɔmɛ cɛwoɔ, akpedo mì nu yí mìanyi mɛ ci ji woakando le Mawu sɛnsɛn mɛ.

6. Lé Tishiku dasɛ do mɔ yenyi exlɔ ci ji apotru Pɔlu atɛnŋ akandoɔ?

⁶ Ecɛyɛ mìasɔ Tishiku kpɔwɛ. Ézɔnnɔ koɖo apotru Pɔlu yí ekannɔdo ji. Hwenu wocu Pɔlu do axwe ɖeka mɛɔ, énu so Tishiku nu mɔ yɛnyi “Axwetɔ dɔwavi vevi.” (Efe. 6:21, 22) Denyi ci asɔ wema ciwo Pɔlu ŋwlɛ ɖaɖa Efezitɔwo koɖo Kolosetɔwo jo nɔ wo ɖekɛ yí dɔ yí Pɔlu kando ji o. Vɔ énya mɔ yiado ŋsɛn nɔvi lɔwo yí agbefa akɔn nɔ wo. Shigbe Tishiku nɛɔ, nɔviŋsu egbejinɔtɔ ciwo ji woatɛnŋ akando le mì mɛ gbɛ yí lenɔ bu nɔ mì le gbɔngbɔn mɛ.—Kol. 4:7-9.

7. Hamɛmɛshinshinwo koɖo sumɔsumɔdɔwatɔwo danasɛ mɔ yewonyi mɛ ciwo ji woatɛnŋ akando le hamɛ lɔ mɛ. Nyi mìatɛnŋ akpla so wo gbɔɔ?

⁷ Egbɛɔ, jijɔ gangan enyi nɔ mì mɔ mìɖo hamɛmɛshinshin koɖo sumɔsumɔdɔwatɔwo ciwo ji mìatɛnŋ akando. Shigbe Daniɛli, Anania koɖo Tishiku nɛɔ, wowanɔ wowo dɔwo koɖo vevidodonu. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ mìyi kwɛshila dodomɛ bɔbɔwoɔ, mìnya mɔ woawa bɔbɔ lɔ kpaxwewo pleŋ. Eyi ejɔnɔ eji nɔ hamɛmɛshinshinwo mɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo dranɔ edɔ ci wona wo do nywiɖe yí wanɔ wo le bɔbɔ lɔwo hwenu. Gbesɔ kpe niɔ, mìdevɔnnɔ mɔ mìayɔ mìwo Bibla nukplaviwo va kwɛshila vɔvɔnu bɔbɔwo o, ɖo mìkando ji mɔ wowa toto yí mɛɖe axo jugbaja nuxu lɔ dandandan. Mìgbekannɔdo ji mɔ wowɛ keke nɔ mìakpɔ wemawo azan le kunuɖegbe. Nɔviŋsu egbejinɔtɔ cɛwo lenɔ bu nɔ mì nywiɖe yí mìdonɔ akpe nɔ Yehowa do wowo ŋci! Ecɛyɛ ɖe, nyiwo mɛ mìatekpɔ yí anyi mɛ ciwo ji woakannɔdo leɔ?

8. Nɔ mìsɔsɔ eɖe le ji nɔ mɛbuwo can ɖe, nyi mɛ mìɖo akpɔ mìwoɖekiwo ji leɔ? (Elododo Wema 11:13)

⁸ Mìlɔn mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo yí mìjinɔ mɔ wole nɔ nywiɖe. Vɔ mìɖo ado bubu wo nu yí mìdajinɔ mɔ woanu wowo nyɔwlawlawo nɔ mì dandandan o. Le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo hamɛ mɛɔ, mɛɖewo donɔ lɛgɛdɛ yí “wo zojenɔ amɛbuwo gbenyɔ mɛ. Enyɔ ciwo yí wo de ɖo a nu ɔ, é yí wo nunɔ.” (1 Tim. 5:13) Kankandojitɔɔ, mìdeji mɔ mìawa nu shigbe wowo han nɛ o. Vɔ sɔɛ mɔ mɛɖe nu yi nyɔwlawla ɖe nɔ eo yí kando ji mɔ, eo dayi nui nɔ mɛbuwo o. Le kpɔwɛ mɛ, nɔvinyɔnu ɖe tɛnŋ nu yi dɔ̀lele nyɔ ɖe alo cukaɖa bu ɖe ci mɛ etokɔ nɔ mì yí amɔ yedeji mɔ mɛɖe le se o. Ele mɔ mìawa do enyɔ ci enu ji. * (Hlɛn Elododo Wema 11:13.) Ecɛyɛ mìakpɔ nɔnɔmɛ buwo ciwo mɛ mìdeɖo akakanɔ enyɔwlawlawo le o.

9. Lé mɛɖekaɖeka atɛnŋ adasɛ mɔ yenyi mɛ ci ji woatɛnŋ akando le xomu lɔ mɛɔ?

⁹ Nyi mɛ ci ji woatɛnŋ akando le ao xomu mɛ. Ele mɔ xomu lɔ mɛ tɔ ɖekaɖeka anya mɔ, denyi enu ciwo pleŋ yí jɔjɔ le xomu lɔ mɛ yí mɛbuwo ase o. Le kpɔwɛ mɛ, nɔvinyɔnu ɖe tɛnŋ ɖo adɛn ɖe ci yí dejɔnɔ ji nɔ asuɔ o. Ecɛyɛ ɖe, ámɔ yeanui nɔ mɛbuwo keŋ asɔ do ŋkpɛn ashiɛ le amɛwo mɛa? Dalɔn awɛ ahan gbeɖe o! Ci elɔn ashiɛɔ, daji gbeɖe mɔ yeawa ŋɖe ci yí ado vevisese ni o. (Efe.  5:33) Eʒan mɔ woado bubu ɖeviwo can nu. Ele mɔ ajitɔ koɖo ajinɔwo ɖo aɖonɔ ŋwi enyɔ cɛ. Wodanunɔ afɛn ciwo wowo viwo wa le amɛwo mɛ keŋ asɔ do ŋkpɛn wo o. (Kol. 3:21) Ele mɔ ɖeviwo can danunɔ xomu lɔ mɛ nyɔwo le dogbaji o, ecɛ atɛnŋ aɖe wowo xomu lɔ mɛ tɔwo kpɔtɔ le amɛwo mɛ. (2 Ese. 5:16) Nɔ xomu lɔ mɛ tɔ ɖekaɖeka wa yi kpaxwe yí dekakanɔ xomu lɔ mɛ nyɔwo nɔ mɛbuwoɔ, adɔ yí lɔnlɔn koɖo ejunɔnɔ anɔ xomu lɔ mɛ.

10. Nɔ mìji mɔ mìanyi exlɔ nyɔnɔnwitɔ ɖe, nyi mìawanɔɔ? (Elododo Wema 17:17)

¹⁰ Nyi mɛ ci ji ao xlɔwo atɛnŋ akannɔdo. Hweɖewonu vavanɔ yí mìjinɔ mɔ mìanu enu ci yí wakɔ mì nɔ mìwo xlɔ ɖe. Vɔ egbɔnnɔnu gaɖewomɛ mɔ mìanu mìwo nyɔwlawlawo nɔ mɛɖe. Eyi nɔ mìtekpɔ keke vanui nɔ mɛɖe yí le yi godu, mìvakpɔ mɔ yikaka nyɔ lɔɔ, enyinɔ vevisese nɔ mì haan. Vɔ eji jɔ mì sugbɔ mɔ mìɖo exlɔwo yí nɔ mìnu mìwo nyɔwlawla ɖe nɔ woɔ, wodevayi nuini le fibu o! “Exlɔ . . . nyɔnɔnwitɔ” nɛ.—Hlɛn Elododo Wema 17:17.

11. (a) Lé hamɛmɛshinshinwo koɖo wowo shiwo danasɛ mɔ yewonyi mɛ ciwo ji woatɛnŋ akandoɔ? (b) Hamɛmɛshinshin ɖeka yi kpɔ hamɛ lɔ mɛ nyɔwlawla ɖe gbɔ yí gbɔ va xomɛ. Nyi mìatɛnŋ akpla so gbɔɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹¹ Nyi mɛ ci ji woakannɔdo le hamɛ lɔ mɛ. Hamɛmɛshinshin ciwo yí dekakanɔ enyɔwlawlawo le shigbe “afi ci yí wobe do nɔ jihɔn koɖo eshijaja nɛ” nɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo. (Ezai 32:2) Ci mìnya mɔ hamɛmɛshinshinwo dekakanɔ enyɔwlawlawoɔ, ena yí mìtɛnŋ vonɔŋ yí xonɔ nuxu so mìwo nyɔwo nu nɔ wo. Mìdeɖo aʒin wo ji nɔ woanu nyɔwlawlawo nɔ mì o. Gbesɔ kpe niɔ, hamɛmɛshinshinwo shiwo nu jɔnɔ ji nɔ mì sugbɔ, ɖo wodecannɔ mɛbuwo nyɔwlawlawo le nu mɛ nɔ wowo suwo o. Shicu ŋtɔteŋ yí enyi nɔ mì, ci hamɛmɛshinshinwo shiwo devayi nunɔ mɛbuwo nyɔwlawlawo nɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo o. Hamɛmɛshinshin ɖeka ashiɛ nu mɔ: “Ejɔnɔ ji nɔŋ sugbɔ ci asunyɛ  denunɔ nɔvi ciwo wovayi jinɔ kpɔ alo mɛ ciwo yí ʒan kpekpedonu le gbɔngbɔn mɛ nyɔwo nɔŋ o. Deyɔnɔ wowo ŋkɔwo nɔŋ kpetii o. Nɔ énu wo nɔŋ sa can ɔ, sɔ asɔ xaŋ gbali, ɖo ŋdatɛnŋ awa ŋɖe yí asɔ kpedo wo nu o. Eyi ci ŋdese enyɔ ɖeɔ, ŋvonɔŋ yí xonɔ nuxu koɖo mɛshiamɛ le hamɛ lɔ mɛ. Egbewɛ yí ŋkando asunyɛ ji mɔ, nɔ ŋnu anyi jimɛnyɔwo ni alo cukaɖa ɖe ni can ɔ, aci nyɛ koɖo yɛ gblamɛ.” Le nyɔnɔnwi mɛɔ, mì pleŋ yí jinɔ mɔ mìanyi mɛ ci ji woakannɔdo. Gbɔxwe anyi ahan ɖe, nɔnɔmɛ ciwo yí mìɖo aɖoɔ? Na mìakpɔ amatɔn le wo mɛ.

12. Nyi yí taɖo mìatɛnŋ anu mɔ lɔnlɔn yí nyi nɔnɔmɛ vevi ɖeka ci yí akpedo mì nu mìanyi mɛ ci ji woatɛnŋ akandoɔ? Na kpɔwɛ ɖeka.

¹² Lɔnlɔn yí nyi nɔnɔmɛ vevitɔ ci mìaɖo gbɔxwe woatɛnŋ akando mì ji. Yesu nu mɔ ese gangantɔ amɛve lɔwo yí nyi mɔ mìalɔn Yehowa yí agbelɔn mìwo kpena. (Mt. 22:37-39) Yehowa yí nyi mɛ ci ji woatɛnŋ akando sɔwu. Yí ci mìluin ɔ, mìji mɔ mìawa yitɔ han nɔ woakannɔdo mìwo can ji. Le kpɔwɛ mɛ, lɔnlɔn ci mìɖo nɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo yí adɔ mìdakakanɔ wowo nyɔwlawlawo o. Mìdeɖo anu enyɔ ɖe ci yí aɖe fun nɔ wo, ado ŋkpɛn wo alo ado vevisese nɔ wo gbeɖe o.—Ʒan 15:12.

13. Nyi mɛ yí amɛɖekisɔsɔhwe akpedo mì nu le nɔ mìanyi mɛ ci ji woatɛnŋ akandoɔ?

¹³ Amɛɖekisɔsɔhwe akpedo mì nu mìanyi mɛ ci ji woatɛnŋ akando. Kristotɔ ɖe ci yí sɔ yiɖeki hwenɔ danunɔ mɔ nɔ enyɔ ɖe ɖyi ahan ɔ, eye yí anyi amɛ ŋkɔtɔ ci yí adrɛni o. (Fili. 2:3) Dawawa nu asɔ dadasɛ nɔ amɛwo mɔ enyɔwlawlawo le ye shi yí yedejikɔ anu o. Nɔ mìɖo mìwoŋtɔwo susu so nyɔ ɖe nu, vɔ yí Bibla alo mìwo wemawo dexo nuxu so nuɔ, amɛɖekisɔsɔhwe akpedo mì nu yí mìdakaka enyɔ lɔ nɔ amɛwo o.

14. Lé enugɔnmɛsese kpenɔdo mì nu yí mìnyinɔ mɛ ci ji wokannɔdoɔ?

¹⁴ Enugɔnmɛsese akpedo Kristotɔ ɖe nu yí anya mɔ “gamɛ li nɔ enu bɔbɔ yí gamɛ li nɔ enu xoxo.” (Ŋun. 3:7) Wonunɔ le akɔta ɖewo mɛ mɔ “nuxuxoxo nyi egacuho, vɔ enubɔbɔ yɛnyi shika.” Yi gɔnmɛ yí nyi mɔ gamɛ li yí nɔ wobɔ nu kpliɔ, enyɔ wu mɔ woaxo nuxu. Eyi taɖo Elododo Wema 11:12 nu mɔ: “Amɛ nyaŋunu nya hwecinu aɖo ɖa.” Mìasɔ kpɔwɛ ɖeka. Hamɛmɛshinshin ɖeka kpɔ enu sugbɔ tɔxu le agbe mɛ yí woyɔɛni evayi kpɔnɔ cukaɖa sɛnŋwo gbɔ le hamɛ buwo mɛ. Se nyɔ ci yi kpena hamɛmɛshinshin bu nu so nu ɖa. Émɔ: “Énɔnɔ zanŋte yí denunɔ hamɛ buwo nyɔwlawlawo le fibu o.” Ci hamɛmɛshinshin cɛ nya ŋɖɛ ahan ɔ, edɔ yí hamɛmɛshinshin kpɛtɛ ciwo yí le hamɛ lɔ mɛ buini. Wokannɔdo ji mɔ yidavayi nu yewo hamɛ nyɔwlawlawo nɔ mɛbuwo o.

15. Na kpɔwɛ ɖeka ci yí dasɛ mɔ nɔ ètonɔ nyɔnɔnwiɔ, woatɛnŋ akannɔdo eo ji.

¹⁵ Nyɔnɔnwitoto nyi nɔnɔmɛ bu ci yí akpedo mì nu mìanyi mɛ ci ji woakannɔdo. Mìkannɔdo nyɔnɔnwitotɔ ji, ɖo mìnya mɔ yidakan ŋsu nɔ mì gbeɖe o. (Efe. 4:25; Ebre. 13:18) Sɔɛ mɔ, ènyi nɔviŋsu ɖe ci yí ji mɔ yeabi doji le nuxuxoxo mɛ le kplɔnta. Eyi taɖo ènu nɔ nɔvi ɖeka mɔ yi le lé ŋkuvi do ye nu hwenu yeale nuxu lɔ xokɔ. Yí nɔ yeɖegbɔɔ, yiavanu enu ciwo mɛ yeɖo ayi ŋkɔ doji le. Mi èkpɔ mɔ yeasɔ nɔ edɔ cɛ wawa yí anu nyɔnɔnwi nɔ eo tɛnŋ ɔ? Mɛ ci yí anu ŋci èji mɔ yease yɔa, alo mɛ ci yí anu nyɔnɔnwi teŋ nɔ eo? Eɔŋtɔ èkpɔ ɖoŋci lɔ vɔŋ? Bibla nu mɔ:  “Enyɔ nunu so amɛ nu ci yí wohun nyɔ wu lɔnlɔn ci wosɔ wla. Exlɔ tɛnŋ do vevisese lanmɛ nɔ eo hweɖewonu. Vɔ dedro yí awɛ o.” (Elo. 27:5, 6) Nɔ exlɔ nyɔnɔnwitotɔ ɖe kpla nu mìɔ, danya sese nɔ mì kaka lɔ o. Vɔ le ŋkɔ mɛɔ, awa nywi nɔ mì.

16. Lé Elododo Wema 10:19 dasɛ do mɔ amɛɖekijiɖuɖu le veviɖeɔ?

¹⁶ Amɛɖekijiɖuɖu can le veviɖe gbɔxwe woatɛnŋ akando mì ji. Nɔ nukpa fiofioɔ mì mɔ mìanu enyɔwlawla ɖeɔ, amɛɖekijiɖuɖu akpedo mì nu mìale mìwoɖeki do mɛ. (Hlɛn Elododo Wema 10:19.) Nɔ mìzannɔ jugbajahadoxuwo le ɛntɛnɛti jiɔ, atɛnŋ agbɔnnu nɔ mì mɔ mìaɖu mìwoɖekiwo ji. Nɔ mìdenya wawaɔ, mìanunɔ enyɔwlawlawo le nɔtɔxu yí amɛ sugbɔ ase gbɔxwe mìavanyɔ va mìwoɖekiwo mɛ. Eyi ci mìnui le ɛntɛnɛti ji ahan ɔ, mìdegbeɖo acɛ yí atrɔ ŋɖe o. Mìdenya lé mɛ ciwo yí se nyɔ lɔ avayi zin do koɖo cukaɖa ciwo atɛnŋ avahɛn vɛ o. Amɛɖekijiɖuɖu atɛnŋ agbekpedo mì nu yí mìabɔ nu kplii nɔ ketɔnɔwo ʒinʒin ɛ mì ji mɔ mìanu enyɔ ɖe ci yí asɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo gbe do afɔku mɛ. Ecɛ atɛnŋ ajɔ hwenu kpobishiwo avabiɔ nyɔ mì se le eju ciwo mɛ woɖo te mìwo dɔwo le alo ciwo mɛ wodeɖe emɔ do mìwo dɔwo pleŋ nu le. Mìatɛnŋ awa do gɔnmɛɖose cɛ ji yí abɔ mìwo nu cu le nɔnɔmɛ ŋtɔ́wo koɖo ebuwo mɛ. (Eha. 39:1) Mìɖo anyi mɛ ci ji woakannɔdo nɔ mìle koɖo mìwo xomumɛtɔwo, mìwo xlɔwo, nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo alo mɛbuwo. Yí gbɔxwe mìanyi mɛ ci ji woatɛnŋ akannɔdoɔ, mìɖo aɖunɔ mìwoɖekiwo ji.

17. Lé mìawɛ ado ŋsɛn kankando amɛ ji gbɔngbɔn ci yí le hamɛ lɔ mɛɔ?

¹⁷ Ejɔ ji nɔ mì mɔ Yehowa dɔn mì va xexeɛ pleŋ mɛ nɔviwo mɛ yí wolɔn mì yí gbenyi mɛ ciwo ji mìakannɔdo! Mì pleŋ ɖo ajenɔ agbla veviɖe nɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo akannɔdo mì ji. Nɔ mɛɖekamɛɖeka je agbla veviɖe yí ɖo lɔnlɔn, amɛɖekisɔsɔhwe, enugɔmɛsese, nyɔnɔnwitoto koɖo amɛɖekijiɖuɖuɔ, mìana yí kankando amɛ ji gbɔngbɔn ci yí le hamɛ lɔ mɛ agbesɛnŋ doji. Mìɖo agbekpɔtɔ ajenɔ agbla veviɖe gbɔxwe anyi mɛ ci ji woakannɔdo. Lé vamɛ mɔ, mìaɖyi mìwo Mawu Yehowa yí akpɔtɔ adadasɛ mɔ mìnyi mɛ ci ji woatɛnŋ akando.