1. Dre lé enuwo yi do hwenu Yesu wa enujiŋ ŋkɔtɔ.

 BU ENU ci yí jɔ kpɔ le exwe 29 K.H. le tɔtɔmɛ nɔ sumɔsumɔdɔ Yesu tɔ ɖa. Woyɔ Yesu, enɔlɔ Mari koɖo yi nukplavi ɖewo mɔ wo le va alɔlele ɖeka tɔxu le Kana, kɔxwi ɖeka ci yí le tagbe nɔ Nazarɛti, fini yí woji Yesu le. Mari nyi exlɔ nɔ xomu lɔ yí ewa mɔ ekpekpeɛ ŋkuvi do mɛdruwo nu. Le alɔlele lɔ hwenuɔ, cukaɖa ɖeka va ci yí atɛnŋ ado ŋkpɛn xomu lɔ koɖo asu koɖo ashi ciwo yí ɖekɔ nɔnɔ lɔ; eyi nyi mɔ vɛn lɔ vɔ. b Taŋfuin amɛwo va sugbɔ sɔwu lé wodrɔɛ do. Zeɖeka kakaɔ, Mari yi eviɛ gbɔ yí nu ni mɔ: “Vɛn vɔ do wo.” (Ʒan 2:1-3) Nyi Yesu waɔ? Éwa enujiŋ ɖeka, ésɔ eshi trɔ “vɛn nywitɔ.”—Ʒan 2:9, 10.

2-3. (a) Enujiŋ ɖewo ciwo yí Yesu waɔ? (b) Nɔ mìkpla nu so enujiŋ ciwo Yesu wa nu ɖe, nyɔna ci mìakpɔ le mɛɔ?

² Yesu wa enujiŋ buwo le sumɔsumɔdɔ yitɔ hwenu. c Ézan yi ŋsɛn lɔ yí sɔ kpedo amɛ kotokun nɛniɖe nu. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ mìsɔ enujiŋ amɛve pɛɛ le enujiŋ ciwo ewa mɛɔ, éna ŋɖuɖu ŋsu 5000 yí le yiyimɛɔ, ŋsu 4000. Nɔ wohlɛn nyɔnuwo koɖo ɖevi ciwo yí ɖu nu lɔ do mɛ hɛnnɛɔ, amɛ lɔwo pleŋ hlɛnhlɛnmɛ wu 27000.  (Mt. 14:15-21; 15:32-38) Yesu gbeda dɔ̀ nɔ amɛ sugbɔ le azan ciwo ji ena ŋɖuɖu amɛ lɔwo le. (Mt. 14:14; 15:30, 31) Kpɔɛ le susu mɛ lé akpaca amɛ lɔwo do ci Yesu yɔ edɔ̀ nɔ wo yí gbena wo ŋɖuɖu enujiŋtɔ ɖa!

³ Mìatɛnŋ akpla enu sugbɔ le enujiŋ ciwo yí Yesu wa mɛ. Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìaxo nuxu so lé enukplamu ɖewo ciwo mìakpɔ le enujiŋ cɛwo mɛ ado ŋsɛn mìwo xɔse do. Eyi mìagbekpɔ lé mìatɛnŋ awa Yesu tɔ han do ci esɔ yiɖeki hwe yí se vevi do amɛwo nu hwenu ewakɔ enujiŋwo.

4. Miwo nu yí enujiŋ ciwo Yesu wa kpla nu mì soɔ?

⁴ Mìkpɔ nukplamu ciwo yí ado ŋsɛn mìwo xɔse kuso Yesu koɖo Edalɔ nu le enujiŋ ciwo ewa mɛ. Yehowa gbɔ yí ŋsɛn ci esɔ wakɔ enujiŋ lɔwo so. Edɔwawawo 10:38 nu nɔ mì mɔ: “Mawu sɔɛ wa Kristo hwecinu é na Gbɔngbɔn Kɔkwɛ koɖo ŋsɛn yi. Yesu yì afishafi, yí wawa enu nywiwo nɔ amɛwo. É yɔ edɔ̀ nɔ amɛ ciwo yí Satan de eta ji nɔ. Wana cɛwo dasɛ mɔ Mawu le koɖo Yesu.” Ðo ŋwi mɔ, le enyɔ ciwo pleŋ Yesu nu, enu ciwo pleŋ ewa koɖo enujiŋ ciwo pleŋ ewa mɛɔ, éwa nu yí esɔ pɛpɛpɛ koɖo lé Edalɔ bunɔ enuwo do koɖo lé enu wanɔ ni do. (Ʒan 14:9) Mìakpɔ enu amɛtɔn ciwo mìatɛnŋ akpla so enujiŋ ciwo Yesu wa mɛ.

5. Nyi yí dɔ Yesu wa enujiŋwoɔ? (Matie 20:30-34)

⁵ Ŋkɔtɔ, Yesu koɖo Edalɔ lɔn mì haan. Hwenu Yesu le nyigban jiɔ, édasɛ lé elɔn amɛwo sugbɔ do ci ezan enujiŋ ŋsɛn ci yí le shi yí sɔ kpedo mɛ ciwo yí kpekpeɛ fun nu. Gbeɖekaɔ, ŋsu ŋkuvitɔnnɔ amɛve ɖekawo do axwa yɔɛ mɔ yi le kpedo yewo nu. (Hlɛn Matie 20:30-34.) Do jeshi mɔ wowo “nu sa adɔnu nɔ” Yesu yí eyɔ edɔ̀ nɔ wo. Grɛki nyɔgbe “sa adɔnu” ci wozan le lɛ gɔnmɛ yí nyi mɔ amɛ nu aku ŋshishi nɔ amɛ sugbɔ. Ŋshishikunamɛ sɛnŋsɛnŋ ŋtɔ́ ci yí dɔ Yesu dasɛ nɔ amɛwo mɔ yelɔn wo na yí ena ŋɖuɖu mɛ ciwo yí shive cikɔ yí da edɔ̀ nɔ kponɔ ɖeka. (Mt. 15:32; Mk. 1:41) Mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa, “ŋshishikuku” Mawu koɖo Eviɛ lɔn mì sugbɔ yí wosenɔ vevi do mì nu nɔ mìkpekpeɛ fun. (Lk. 1:78; 1 Piɛ 5:7) Edrodroɔ wo veviɖe mɔ yewoaɖe cukaɖa ciwo pleŋ yí dodoɔ ŋmavui nɔ agbetɔwo swi!

6. Ŋsɛn ci Mawu na Yesuɔ?

⁶ Amɛvetɔ, Mawu na ŋsɛn Yesu nɔ akpɔ agbetɔwo cukaɖawo pleŋ gbɔ. Ci Yesu wa enujiŋwoɔ, édasɛ mɔ yeatɛnŋ akpɔ cukaɖa ciwo gbɔ mìwoŋtɔwo datɛnŋ akpɔ o. Le kpɔwɛ mɛ, éɖo ŋsɛn yí ana mìavo le enu ci yí na yí agbetɔwo cukaɖawo li mɛ, eyi nyi nuvɔn cinɔ ci mìɖu ci yí dɔ mìblenɔ yí gbekunɔ. (Mt. 9:1-6; Rɔm. 5:12, 18, 19) Enujiŋ ciwo ewa dasɛ mɔ atɛnŋ ada edɔ̀ ‘ɖekpokpui’ yí afɔn amɛkukuwo ŋtɔkpu. (Mt. 4:23; Ʒan 11:43, 44) Gbesɔ kpe niɔ, éɖo ŋsɛn yí aɖo te jihɔntwi sɛnŋsɛnŋwo yí agbeɖu gbɔngbɔnvɔnwo ji hɛnnɛ. (Mk. 4:37-39; Lk. 8:2) Ejɔ ji nɔ mì sugbɔ ci mìnya mɔ Yehowa sɔ ŋsɛn ŋtɔ́ sɔ na Eviɛ, Yesu Kristo!

7-8. (a) Kankandoji ci yí enujiŋ Yesu tɔ lɔwo na mìɔ? (b) Enujiŋ ci eɔle te kpɔ veviɖe mɔ yeakpɔ le xexe yoyu lɔ mɛɔ?

⁷ Amɛtɔntɔ, mìatɛnŋ akando ji keŋkeŋ mɔ enunywi ciwo Mawu Fyɔɖuxu lɔ ahɛn vɛ nɔ mì avamɛ nyɔnɔnwimɛtɔ. Enujiŋ ciwo Yesu wa hwenu ele nyigban ji kpla  mì mɔ, ávawa wu ahan hwenu anyi Efyɔ nɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ le jeŋkwi mɛ. Kpɔ lé nuwo anɔ do nɔ mì nɔ Kristo kpakpa nɔ nyigban lɔ ɖa! Mìanɔ lanmɛsɛn blebu mɛ, ɖo áɖe edɔ̀lele ɖekpokpui ci yí dodoɔ aya nɔ agbetɔwo swi. (Ezai 33:24; 35:5, 6; Enyɔ. 21:3, 4) Shive dagbeci mì gbeɖe o yí jɔjɔmɛfɔku ɖe dagbedo aya nɔ mì o. (Ezai 25:6; Mk. 4:41) Anyi jijɔ gangan nɔ mì mɔ mìakpɔ mìwo mɛ vevi ciwo yí afɔn so ‘yɔdu mɛ.’ (Ʒan 5:28, 29) Enujiŋ ci eɔle te kpɔ veviɖe mɔ yeakpɔ le xexe yoyu lɔ mɛɔ?

⁸ Yesu sɔ yiɖeki hwe sugbɔ yí gbeku ŋshishi nɔ amɛwo hwenu ewakɔ enujiŋwo. Anyɔ sugbɔ mɔ mìawa yitɔ han asɔnɔ mìwoɖekiwo hwenɔ yí akunɔ ŋshishi nɔ amɛwo. Mìakpɔ kpɔwɛ amɛve, mìatɔ ji koɖo enu ci yí jɔ le alɔlele ɖeka tɔxu le Kana.

9. Nyi Yesu wa le alɔlele ɖeka tɔxuɔ? (Ʒan 2:6-10)

⁹ Hlɛn Ʒan 2:6-10. Hwenu vɛn vɔ le alɔlele tɔxu lɔ ɖe, Yesu ɖo awa ŋɖe kokoko yɔa? Oo. Wodenu daɖɛ do fiɖe mɔ Mɛsia lɔ avawa vɛn enujiŋtɔ o. Vɔ kpɔ lé awa nɔ eo do nɔ aha vɔ te amɛwo le ao lɔlele ji ɖa. Xomu lɔ nu wa ŋshishi nɔ Yesu, taŋtaŋ ŋsu koɖo nyɔnu ciwo yí ɖekɔ nɔnɔ lɔ yí deji mɔ ŋkpɛn le wa wo o. Shigbe lé mìnui le tɔtɔmɛ nɛɔ, éwa enujiŋ ɖeka. Ésɔ eshi lita 390 han sɔ trɔ vɛn nywitɔ. Taŋfuin ewa vɛn sugbɔ ahan keŋ  nɔ akpɔtɔ nɔ woavazin gabumɛ alo nɔ woasɛ keŋ asɔ kpedo asu koɖo ashi yoyu lɔ nu. Ajɔ ji nɔ asu koɖo ashi yoyu lɔ haan!

10. Enuvevi ɖewo ciwo mìatɛnŋ akpɔ le exolɔlɔ ci yí le Ʒan eta 2 mɛɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁰ Kpɔ enuvevi ɖewo ciwo yí le exolɔlɔ ci yí le Ʒan eta 2 mɛ ɖa. Èdo jeshi mɔ de Yesu ŋtɔ yí ku shi do eze lɔwo mɛa? Dedɔn amɛwo susu va yiɖeki ji o, vɔ énu nɔ dɔwavi lɔwo mɔ wo le ku shi do eze lɔwo mɛ. (Kpukpui 6, 7) Eyi ci esɔ eshi sɔ trɔ vɛn lɔ ɖegbɔɔ, yiŋtɔ dekui yi nɔ mɛ ci yí kpɔkpɔ alɔlele lɔ ji o. Ewaɖeɔ, énu nɔ dɔwavi lɔwo mɔ wo le kui yi ni. (Kpukpui 8) Kankandojitɔɔ, Yesu deku vɛn lɔ do kɔnkpu mɛ yí hin do alɔmɛ le ŋmɛ nɔ mɛdru lɔwo yí gangankɔ yiɖeki yí nukɔ mɔ, ‘Míɖɔ vɛn ci ŋwa kpɔ ɖa!’ o.

11. Nyi mìatɛnŋ akpla le enujiŋ ci Yesu wa mɛɔ?

¹¹ Nyi mìatɛnŋ akpla so enujiŋ ci Yesu wa yí sɔ shi sɔ trɔ vɛn mɛɔ? Mìkpla lé mìasɔ mìwoɖekiwo hwenɔ do. Yesu degangan yiɖeki do enujiŋ ci ewa ŋci o; yí degangannɔ yiɖeki gbeɖe do enu ciwo ewanɔ ŋci o. Vɔ éhwenɔ yiɖeki yí sɔnɔ kanfukanfu lɔwo pleŋ nanɔ Edalɔ tɛgbɛɛ. (Ʒan 5:19, 30; 8:28) Nɔ mìsran Yesu yí sɔ mìwoɖekiwo hwenɔɔ, mìdasɔ enu ciwo mìwanɔ yinɔ go o. Nɔ mìgbewakɔ ŋɖekpokpui le Yehowa sɛnsɛn mɛ can ɔ, mìdeɖo agangannɔ mìwoɖekiwo o, vɔ Mawu ci yí hun emɔ nɔ mì yí mìsinsin ɛ yí mìakannɔfu. (Ʒer. 9:23, 24) Mìɖo asɔ kanfukanfu ci eje nɔ sɔ jo ni. Vɔ ɖe, enunywi ci mìatɛnŋ awa nɔ Yehowa tɔ dɛn le mɛɔ?—1 Kor. 1:26-31.

12. Emɔ bu ci ji mìatɛnŋ asran amɛɖekisɔsɔhwe Yesu tɔ leɔ? Ðe mɛ.

¹² Gbekpɔ emɔ bu ci ji mìatɛnŋ asrannɔ amɛɖekisɔsɔhwe Yesu tɔ le. Kpɔ enujɔjɔ cɛ le susu mɛ ɖa: Hamɛmɛshinshin ɖeka zan gamɛ sugbɔ yí kpedo sumɔsumɔdɔwatɔ jajɛ ɖeka nu yí edra jugbaja nuxu yitɔ ŋkɔtɔ do. Edɔ yí nɔviŋsu lɔ xo nuxu doŋsɛn-amu ɖeka ci yí jɔ ji nɔ hamɛ lɔ. Ci woɖegbɔ bɔbɔ lɔɔ, mɛɖeka va hamɛmɛshinshin lɔ gbɔ yí nu ni mɔ: ‘Nuxu ci nɔviŋsu mɛleli xo nyɔ sugbɔ.’ Hamɛmɛshinshin lɔ ɖo anu mɔ: ‘Nyɔnɔnwi yɔ, vɔ ŋzan gamɛ sugbɔ sɔ kpedo nua’? Alo asɔ yiɖeki hwe anu mɔ: ‘Nyɔnɔnwi yɔ, nuxu lɔ nyɔ, ejɔ ji nɔŋ sugbɔ.’ Nɔ mìsɔ mìwoɖekiwo hwenɔɔ, mìdakannɔfu mìwoɖekiwo do enunywi ciwo mìwanɔ nɔ mɛbuwo ŋci o. Ci mìnya mɔ Yehowa kpɔnɔ enu ciwo mìwanɔ yí wojɔnɔ ji niɔ, esun nɔ mì xoxo. (Sɔ sɔ koɖo Matie 6:2-4; Ebre. 13:16) Le nyɔnɔnwi mɛɔ, nɔ mìsran Yesu yí sɔ mìwoɖekiwo hwenɔɔ, mìwo nu ajɔ ji nɔ Yehowa.—1 Piɛ 5:6.

13. Nyi Yesu kpɔ ci egogo Naɛn ju lɔɔ, yí nyi ewaɔ? (Luiki 7:11-15)

¹³ Hlɛn Luiki 7:11-15. Kpɔ enu ci yí jɔ le xwe 31 K.H. hwenu Yesu wakɔ yi sumɔsumɔdɔ lɔ ɖa. Yesu zɔn mɔ yi Naɛn, Galile ju ɖeka ci yí dejinjin do Shunɛmu gbɔ o, fini enyɔnuɖɛtɔ Elize fɔn nyɔnu ɖeka vi le, exwe 900 han vayi. (2 Efy. 4:32-37) Ci Yesu gogokɔ ju lɔ gbo nuɔ, ékpɔ wosɔ ecɔ ɖeka tokɔ le juɔ mɛ. Enu lɔ sadɔnu keke, ɖo evi ŋsuvi kuɖeka ci nyɔnu kposhu ɖeka wa ɖɛ yí ku. Vɔ vinɔ lɔ dele yiɖekɛ o, amɛ sugbɔsugbɔ ɖekawo bɔdo nu. Yesu ɖo te wo, yí wa enujiŋ ɖeka nɔ vinɔ ci yí seseɛ vevi lɔ; éfɔn eviɛ ŋsuvi lɔ do agbe! Ecɛ yí nyi ŋkɔtɔ le fɔnfɔnsoku amɛtɔn ciwo Yesu wa yí woŋwlɛ do Eŋɛnywiwema lɔwo mɛ.

14. Enuvevi ɖewo ciwo yí le exolɔlɔ ci yí le Luiki eta 7 mɛɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

 ¹⁴ Kpɔ enuvevi ɖewo ciwo yí le exolɔlɔ ci yí le Luiki eta 7 mɛ ɖa. Èdo jeshi mɔ Yesu “kpɔ” vinɔ ci yí seseɛ vevi lɔ yí egbeku “ŋshishi nia”? (Kpukpui 13) Taŋfuin ci ekpɔ vinɔ lɔ yí ele avin fankɔ le ŋkɔ nɔ ecɔ lɔ na yi nu wa ŋshishi ni. Vinɔ lɔ nu desadɔnu nɔ Yesu kpoŋ yí enyi evɔ o, vɔ éwa ŋɖe yí sɔ kpedo nu. Éxo nuxu ni yí fa akɔn ni yí nu ni mɔ: “Ŋgbe fan avin o.” Yi goduɔ, éwa ŋɖeka. Éfɔn evi ŋsuvi lɔ do agbe yí “kplɔɛ jonɔ enɔ̀ lɔ.”—Kpukpui 14, 15.

15. Nyi mìatɛnŋ akpla le enujiŋ ci Yesu wa mɛɔ?

¹⁵ Yesu fɔn kposhu ɖeka vi ŋsuvi enujiŋtɔ, nyi mìatɛnŋ akpla so mɛɔ? Mìkpla mɔ mìɖo akunɔ ŋshishi nɔ mɛ ciwo yí amɛ ku nɔ yí wosekɔ vevi. Nyɔnɔnwi enyi mɔ mìdatɛnŋ afɔn mɛ ci yí ku shigbe lé Yesu wɛ nɛ o. Vɔ shigbe Yesu nɛɔ, nɔ mìlenɔ ŋkuvi do mɛ ciwo yí amɛ ku nɔ yí wosekɔ vevi nuɔ, mìakunɔ ŋshishi nɔ wo. Nɔ mìnunɔ enyɔ yí wanɔ enu ciwo yí akpedo wo nu yí afa akɔn nɔ woɔ, anyi mìkukɔ ŋshishi nɔ wo. d (Elo. 17:17; 2 Kor. 1:3, 4; 1 Piɛ 3:8) Enyɔ nyɛkuin koɖo nuwana kleŋ ɖewo atɛnŋ awa enywi sugbɔ nɔ wo.

16. Le wadasɛ foto ci yí xo nuxu so mamamɛ 16 tɔ lɔ nu mɛ ɖe, nyi èkpla so enu ci yí jɔ do vinɔ ɖeka ci evi ku nɔ nuɔ?

¹⁶ Kpɔ enujɔjɔ cɛ ɖa. Xwe ɖewo vayi yɛɔ, nɔvinyɔnu ɖeka do jeshi mɔ vinɔ ɖeka ci yí dejinjin do ye gbɔ o le avin fankɔ hwenu wole eha jikɔ le bɔbɔ. Eha lɔ xokɔ nuxu so fɔnfɔnsoku mɔkpɔkpɔ lɔ nu, evi nyɔnuvi ɖeka ku nɔ vinɔ lɔ dejinjin o. Ci nɔvinyɔnu lɔ kpɔɛ ahan ɔ, éte gogui kaka yí sɔ alɔ kpla ekɔ ni yí ji ha kpɛtɛ lɔ koɖi. Vinɔ lɔ vanu le yiyimɛ mɔ: “Ŋɖo lɔnlɔn sugbɔ nɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo.” Ejɔ ji ni sugbɔ mɔ yeyi bɔbɔ gbenɔgbe lɔ. Énu mɔ: “Nɔtɔxu yí  mìkpɔnɔ kpekpedonu le nɛ, le Fyɔɖuxuxɔ mɛ.” Nɔ egbenyi enu nyɛkuinwo yí mìwanɔ yí sɔ kunɔ ŋshishi nɔ mɛ ciwo amɛ ku nɔ yí “wogbɔjɔɔ, mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa kpɔɛni yí ejɔnɔ ji ni.”—Eha. 34:18, NWT.

17. Nyi mìkpla le nyɔta cɛ mɛɔ?

¹⁷ Nɔ mìkpla nu so enujiŋ ciwo Yesu wa yí woŋwlɛ wo do Eŋɛnywiwema lɔwo mɛɔ, atɛnŋ ado ŋsɛn mì haan. Wokpla mì mɔ Yehowa koɖo Yesu lɔn mì sugbɔ, Yesu ɖo ŋsɛn yí akpɔ agbetɔwo cukaɖawo pleŋ gbɔ yí mìakando ji keŋkeŋ mɔ enunywi ciwo Mawu Fyɔɖuxu lɔ ahɛn vɛ nɔ mì avamɛ dandandan le majinjinɖe mɛ. Nɔ mìkplakɔ nu so exolɔlɔ cɛwo nuɔ, mìatɛnŋ abu tamɛ kpɔ so lé mìawɛ aɖyi Yesu yí aɖo yi nɔnɔmɛwo nu. Danyɔ mɔ àwa toto yí akpla nu so enujiŋ bu ciwo Yesu wa nu le amɛɖekɛnukplakpla hwenu alo sɛnsɛn xomumɛtɔ hwenu ba? Tekpɔ akpɔ enukplamuwo le wo mɛ yí ama enu ciwo èkpla koɖo mɛbuwo. Nɔ èwɛni ahan ɔ adɔ àkpɔnɔ nyɔ ciwo yí àsɔ kannɔ seŋ doŋsɛn-amuwo koɖo mɛbuwo!—Rɔm. 1:11, 12.

18. Nyi nu mìaxo nuxu so le nyɔta ci yí kplɔɛdo mɛɔ?

¹⁸ Ci Yesu ɖokɔ vɔvɔnu nɔ yi sumɔsumɔdɔ lɔɔ, éfɔn amɛ so ku zetɔntɔ; eyi nyi fɔnfɔnsoku kpɛtɛkpɛtɛ yitɔ ci nu Bibla xo nuxu so. Yi xlɔ vevi ɖeka efɔn so ku yí nɔnɔmɛ ci mɛ efuin le to akpo. Nyiwo yí mìatɛnŋ akpla so enujiŋ cɛ ci ewa ci nyɔ wonu do Eŋɛnywiwema lɔ mɛɔ? Yí lé mìatɛnŋ awɛ yí xɔse mìwotɔ asɛnŋ do fɔnfɔnsoku mɔkpɔkpɔ lɔ nuɔ? Nyɔta ci yí gbɔgbɔ aɖo nyɔbiɔse cɛwo ŋci.