1. Nyi yí gbɔnnɔnu nɔ amɛ sugbɔtɔ le mì mɛɔ?

 ÈÐO gbɔngbɔn mɛ tajinu ɖe kpɔ yí egbɔnnu nɔ eo mɔ àwa do jia? b Nɔ ahan yɔ nɛɔ, de eo ɖekɛ yí ewa ahan nɔ o. Le kpɔwɛ mɛ, Philip ɖui mɔ yeadonɔ gbe ɖaɖa blaŋblaŋ yí ye gbedoɖawo agbenyɔnɔ doji, vɔ dekpɔnɔ gamɛ yí donɔ egbe ɖaɖa o. Erika ɖui mɔ yeanɔnɔ gamɛ ji nɔ kunuɖegbe bɔbɔwo, vɔ sugbɔtɔɔ, éjinɔ gamɛ nɔ bɔbɔ lɔwo. Zenɛniɖe yí Tomáš ɖui mɔ yeahlɛn Bibla lɔ pleŋ vɛ. Énu mɔ: “Enyɔ lɔ yí nyi mɔ Bibla hlɛnhlɛn dejɔnɔ ji nɔŋ o. Ŋtikpɔ zetɔn, vɔ zetɔn lɔwo pleŋ ɔ, Ese Wema Ŋkɔtɔ ji yí ŋnɔnɔ te do.”

2. Nɔ mìɖo tajinu ɖe yí mìdekpɔ wa do ji hɔɖo ɖe, nyi yí taɖo mìdeɖo agbɔjɔɔ?

² Nɔ èɖo tajinu ɖe ci ji dekpɔ wa doɔ, ŋgbegbɔjɔ o. Nɔ egbenyi tajinu hwɛhwɛ yɔ can ɔ, eʒan gamɛ koɖo edɔwawa sɛnsinɖe gbɔxwe àwa do ji. Ci èkpɔtɔ jijiɛ mɔ yeawa do tajinu lɔ jiɔ, edasɛ mɔ ekacaca ci le eo koɖo Yehowa gblamɛ ve nɔ eo yí èji mɔ yeawa ci ji èkpe ni. Agbla ciwo yí èjejeɛ jɔkɔ ji nɔ Yehowa. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, daji mɔ eo le wa wu ci ji èkpe o. (Eha. 103:14; Mis. 6:8) Eyi taɖo gbɔxwe àɖo tajinu ɖeɔ, kpɔ mɔ yeatɛnŋ awa do ji ma. Nɔ èɖo tajinu ɖe ɖe, lé àwɛ awa do jiɔ? Mìaxo nuxu so ŋɖewo ci àtɛnŋ awa nu.

3. Nyi yí taɖo edro ɖoɖo le veviɖeɔ?

³ Ele veviɖe mɔ naɖo edro sɛnŋ mɔ yeawa do tajinu ci èɖo lɔ ji. Èɖo awa dɔ sɛnsinɖe gbɔxwe awa do tajinu ci  èɖo ji. Mìatɛnŋ asɔ edro lɔ sɔ koɖo jihɔn ci yí cucunɔ tɔjihun yí etɛnŋ yinɔ fini eyikɔ. Nɔ jihɔn kpɔtɔ xoxoɔ duuɔ, tɔjihunkutɔ lɔ tɛnŋ ku tɔjihun lɔ yi fini eyikɔ. Nɔ jihɔn lɔ sɛnŋ ɔ, étɛnŋ ɖo kaba. Ahanke nɔ edro le mì mɛɔ, mìatɛnŋ awa do tajinu ci mìɖo lɔ ji. David ci yí so El Salvador nu mɔ: “Nɔ edro le eo mɛɔ, àje agbla veviɖe yí dalɔn ŋɖe acu mɔ nɔ eo yí nami wawa do ao tajinu lɔ ji o.” Vɔ nyi àwa yí aɖo edro sɛnŋ ɔ?

4. Nyi mìatɛnŋ ado gbe ɖaɖa yí abiɔɔ? (Filipitɔwo 2:13) (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

⁴ Biɔ Yehowa nɔ ana eo edro sɛnŋ. Yehowa atɛnŋ ato yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ ji yí akpedo eo nu nawa do ao tajinu lɔ ji. (Hlɛn Filipitɔwo 2:13.) Hweɖewonuɔ, mìɖonɔ tajinu ɖo mìnya mɔ mìɖo aɖui, yí enyɔ ahan. Vɔ mìdeɖo edro teŋ ɖe yí amɔ mìawa do ji o. Eyi jɔ do nɔvinyɔnu Norina ci yí le Ouganda ji. Éɖo tajinu mɔ yeaɖo Bibla nukplaviwo, vɔ edro sɛnŋ ɖe dele mɛ ahan o, ɖo ékpɔ mɔ yedenyi nukplamɛtɔ nywi o. Nyi yí kpedo nuɔ? Énu mɔ: “Gbeɖeka duuɔ, ŋbiɔnɔ Yehowa mɔ le kpedo ŋnu nɔ edro ci ŋɖo mɔ maɖo Bibla nukplaviwo asɛnŋ doji. Ŋɖe afɔ ciwo yí sɔ koɖo anyi gbedodoɖawo yí na anyi nukplakpla mɔnuwo nyɔ doji. Wleci ɖewo goduɔ, ŋkpɔɛ mɔ anyi dro lɔ vasɛnŋ doji. Eyi le exwe lɔ mɛɔ, ŋtɔ Bibla kplakpla koɖo amɛ amɛve.”

5. Nyi nu mìɖo abu tamɛ kpɔ so nɔ edro ci yí le mì mɛ asɛnŋ ɔ?

⁵ Bu tamɛ kpɔ so enu ciwo Yehowa wa nɔ eo nu. (Eha. 143:5) Apotru Pɔlu bu tamɛ kpɔ so lé Yehowa ku ŋshishi ni do, yí ecɛ dɔ eji mɔ yeawa dɔ sɛnsinɖe nɔ Yehowa. (1 Kor. 15:9, 10; 1 Tim. 1:12-14) Ahanke nɔ èbu tamɛ kpɔ so enu ciwo yí Yehowa wa nɔ eo vayi nuɔ, ado ŋsɛn eo yí nawa do ao tajinuwo ji. (Eha. 116:12) Kpɔ enu ci yí kpedo nɔvinyɔnu ɖeka ci yí le Honduras nu yí etɛnŋ yí wa do yi tajinu ci yí nyi mɔ yeanyi gbeshiagbe mɔɖetɔ ji ɖa. Énu mɔ: “Ŋbu tamɛ kpɔ so lé Yehowa lɔnŋ do nu. Édɔnŋ va yi mɛwo mɛ, élenɔ bu nɔŋ yí gbeglɔnnɔ ta nɔŋ. Ci ŋbu tamɛ kpɔ so enu ŋtɔ́wo nuɔ, ena yí lɔnlɔn ci ŋɖo nɔ Yehowa gbesɛnŋ doji yí ŋji mɔ nado gbla veviɖe yí anyi emɔɖetɔ.”

6. Enubu ci atɛnŋ akpedo mì nu edro mìwotɔ asɛnŋ ɔ?

⁶ Sɔ susu ɖo enunywi ciwo yí ato le wawa do ao tajinu lɔ mɛ ji. Erika ci nu mìxo nuxu so vayi, ɖo tajinu mɔ yeanɔnɔ gamɛ ji. Kpɔ enu ci yí kpedo nu ɖa. Énu mɔ: “Ŋdo jeshi mɔ enu sugbɔ yí tokɔ ŋnu ci ŋjinɔ gamɛ nɔ kunuɖegbe bɔbɔwo yiyi. Vɔ nɔ ŋva doŋkɔɔ, natɛnŋ adonɔ gbe nɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo yí anɔ eju koɖo wo. Yí nagbese emɔdasɛnamɛ  ciwo yí atɛnŋ akpedo ŋnu yí makpɔ jijɔ le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ yí agbewɛ anyɔ nywiɖe wu.” Ci Erika bu tamɛ kpɔ so nyɔna ciwo yí akpɔ nɔ eva do gamɛ ji nuɔ, edɔ ewa do yi tajinu lɔ ji. Enunywi ciwo ji yí àtɛnŋ asɔ susu ɖoɔ? Nɔ ao tajinu lɔ yí nyi mɔ àhlɛnnɔ Bibla alo àdonɔ gbe ɖaɖaɔ, bu tamɛ kpɔ so lé ecɛ adɔ yí ekacaca ci yí le eo koɖo Yehowa gblamɛ asɛnŋ doji nu. (Eha. 145:18, 19) Nɔ ao tajinu yí nyi mɔ yeaɖo Kristotɔwo nɔnɔmɛ ɖeɔ, sɔ susu ɖo lé ecɛ adɔ eo koɖo mɛbuwo gblamɛ anyɔ doji nu. (Kol. 3:14) Àtɛnŋ aŋwlɛ susu ciwo yí dɔ èji mɔ yeawa do tajinu lɔ ji daɖɛ. Yi goduɔ, nàtonɔ susu lɔwo mɛ blaŋblaŋ. Tomáš ci nu mìxo nuxu so vayi nu mɔ: “Nɔ ŋnya susu ciwo yí taɖo ŋɖo awa do tajinu ɖe jiɔ, edonɔ ŋsɛnŋ yí ŋwanɔ do ji.”

7. Nyi yí kpedo Julio koɖo ashiɛ nu yí wotɛnŋ wa do wowo tajinu lɔ jiɔ?

⁷ Nɔnɔ ju koɖo mɛ ciwo yí atɛnŋ ado ŋsɛn eo. (Elo. 13:20) Julio koɖo ashiɛ ɖui mɔ yewoaɖenɔ kunu doji. Kpɔ enu ci yí kpedo wo nu wotɛnŋ wa do tajinu cɛ ji ɖa. Julio nu mɔ: “Mìdonɔ ha koɖo mɛ ciwo yí ado ŋsɛn mì yí mìawa do mìwo tajinu lɔ ji. Yí mìkannɔ seŋ so nu koɖo wo. Amɛ sugbɔ le wo mɛ yí wa do tajinu ŋtɔ́ hanwo ji vayi. Eyi taɖo wotɛnŋ na mì mɔdasɛnamɛ nywiwo. Mìwo xlɔwo biɔnɔ mì se mɔ fini mìle nɔ tajinu lɔ ma. Eyi nɔ eʒan ɔ, wodonɔ ŋsɛn mì.”

8. Nɔ hwenu mìɖo dro ɖekɛ gbɔxwe mìawa do mìwo tajinuwo ji ɖe, nyi yí atɛnŋ ajɔɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

⁸ Hweɖewonuɔ, mìdeɖonɔ edro mɔ mìawa enu ɖe o. Ecɛ dasɛ mɔ mìdatɛnŋ awa do mìwo tajinu lɔ jia? Oo. Mìasɔ kpɔwɛ cɛ sɔ dre mɛ. Jihɔn atɛnŋ asɛnŋ yí acucu tɔjihun yí ayi fini eyikɔ. Vɔ jihɔn xoxo trɔnɔ yí ŋkeke ɖewo jiɔ, aya dexonɔ ŋtɔkpu o. Ecɛ dasɛ mɔ tɔjihunkutɔ lɔ anɔ tea? Oo, de ahan yɔ nɛ duu o. Le kpɔwɛ mɛ, tɔjihun ɖewo ɖonɔ motɛ yí ebuwo ɖonɔ aci ci wosɔ kunɔ tɔjihun. Tɔjihunkutɔ lɔ tɛnŋ zan ɖeka le wo mɛ keŋ akpɔtɔ ayikɔ. Mìatɛnŋ asɔ edro ci yí le mì mɛ sɔ koɖo jihɔn. Ŋkeke ɖewo jiɔ, etɛnŋ sɛnŋ yí ebuwo jiɔ, dasɛnŋ o. Yí le ŋkeke buwo jiɔ, mìdaɖo edro kpetii mɔ mìawa do mìwo tajinuwo ji o. Eyi taɖo nɔ hwenu edro le mì mɛ ɖekɛ yí mìjinɔ mɔ mìawa do mìwo tajinu lɔ jiɔ, anyi mìdavawa do ji kpɔ gbeɖe o. Vɔ shigbe lé tɔjihunkutɔ lɔ zannɔ alɔkpa buwo yí akpɔtɔ ayi emɔzɔnzɔn lɔ ji nɛɔ, ahanke mìado gbla yí awa do mìwo tajinu lɔ ji hwenu yí edro dele mì mɛ can nɛ. Ecɛ wawa dafa o, vɔ nɔ ètekpɔ yí wa do tajinu lɔ jiɔ, eji ajɔ eo. Gbɔxwe mìaxo nuxu so enu ci mìatɛnŋ awa nuɔ, mìakpɔ ɖoŋci nɔ enyɔbiɔse cɛ keŋ.

9. Enudɔndɔn enyi mɔ mìatekpɔ yí awa do mìwo tajinu ji nɔ dedro mì can a? Ðe mɛ.

 ⁹ Yehowa ji mɔ mìwo le ɖo dro yí asɛn ye le jijɔkpɔkpɔ mɛ. (Eha. 100:2; 2 Kor. 9:7) Eyi taɖo mìatɛnŋ akpɔtɔ adokɔ gbla mɔ mìawa do mìwo tajinu lɔ ji nɔ dedro mìa? Mìasɔ apotru Pɔlu kpɔwɛ. Énu mɔ: “Ŋ zannɔ anyi lankpu lɔ sɛnŋsɛnŋɖe, yí ŋ gbe sɔɛ sɔ wanɔ hwashi anyitɔ.” (1 Kor. 9:25-27) Nɔ dro dele lanmɛ nɔ Pɔlu yí atɛnŋ awa do Yehowa dro ji can ɔ, édonɔ gbla sɛnsinɖe keŋ yí wɛni. Enu ciwo Pɔlu wa nɔ Yehowa jɔ ji nia? Ɛɛ, ejɔ ji ni. Yí Yehowa cu shi ni do yi gblajejewo ji.—2 Tim. 4:7, 8.

10. Nɔ edro dele mì mɛ o, gan yí mìtekpɔ yí wa do mìwo tajinu ji ɖe, nyɔna ciwo yí mìakpɔɔ?

¹⁰ Ahanke nɔ Yehowa kpɔ yí mìteteɛkpɔ mɔ mìawa do mìwo tajinu ji ci dedro mì can ɔ, ejɔnɔ ji ni. Ðo énya mɔ ci mìlɔn ye yí taɖo mìwɛkɔ, denyi ci tajinu lɔ jɔ ji nɔ mì taɖo yɔ o. Shigbe lé Yehowa cu shi nɔ Pɔlu nɛɔ, ácu shi nɔ mìwo can hɛnnɛ nɔ mìjekɔ agbla. (Eha. 126:5) Yí nɔ mìkpɔ lé Yehowa cukɔ shi nɔ mì doɔ, edro lɔ tɛnŋ tɔ lanmɛ ɖoɖo nɔ mì. Nɔvinyɔnu Lucyna ci yí so Pologne nu mɔ: “Hweɖewonuɔ, kunuɖegbe yiyi dedronɔŋ o, taŋtaŋ nɔ enu cikɔ nɔŋ. Vɔ jijɔ ci ŋkpɔnɔ nɔ ŋyi nyi enunana nywi ɖeka.” Taɖo mìakpɔ enu ci mìatɛnŋ awa nɔ edro lɔ dele mì mɛ o.

11. Lé Yehowa atɛnŋ akpedo mì nu mìaɖu mìwoɖekiwo ji doɔ?

¹¹ Biɔ Yehowa nɔ ana eo amɛɖekijiɖuɖu. Woaɖu amɛɖeki ji yí nyi mɔ woaɖu lé enu wanɔ nɔ amɛ ji koɖo enuwanawo ji. Wozannɔ nyɔgbe cɛ blaŋblaŋ nɔ wojikɔ axo nuxu so woaɖu amɛɖeki ji nɔ woŋgbewa enudɔndɔn nu. Eʒan mɔ woaɖu amɛɖeki ji hɛnnɛ nɔ wojikɔ awa enunywi, taŋtaŋ nɔ enunywi lɔ wawa gbɔnnu alo mìdeɖo dro mɔ mìawɛ o. Ðo ŋwi mɔ amɛɖekijiɖuɖu can le gbɔngbɔn lɔ kusɛnsɛn mɛ. Eyi taɖo biɔ Yehowa nɔ yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ akpedo eo nu yí naɖo nɔnɔmɛ vevi cɛ. (Luiki 11:13; Gal. 5:22, 23) David ci nyɔ mìnu vayi sa nu mɔ gbedodoɖa kpedo ye nu. Éji mɔ yeawanɔ amɛɖekɛnukplakpla lɔ blaŋblaŋ. Énu mɔ: “Ŋbiɔ Yehowa mɔ yɛ le kpedo ŋnu nɔ matekpɔ aɖunɔ nyɛɖeki ji. Ci ekpedo ŋnuɔ, ŋtɛnŋ tɔ amɛɖekɛnukplakpla lɔ ji yí gbewɛni blaŋblaŋ.”

12. Lé gɔnmɛɖose ci yí le Ŋununyatɔ 11:4 mɛ atɛnŋ akpedo mì nu mìawa do mìwo tajinuwo ji doɔ?

¹² Ŋgbemɔ yeanɔ te nɔ enuwo anyɔ pleŋ o. Ci mìle xexe vwin cɛ mɛɔ, mìdakpɔkpɔ emɔ mɔ enuwo pleŋ anyɔ o. Nɔ mìle te kpɔ hwenu nywiwoɔ, mìdatɛnŋ awa do mìwo tajinu lɔ ji gbeɖe o. (Hlɛn Ŋununyatɔ 11:4.) Nɔviŋsu Dayniel nu mɔ: “Hwenu nywi deli o. Eyi taɖo mìdamɔ mìanɔ te o, mìɖo aje agbla atɔ wawa do mìwo tajinu lɔ ji.” Nɔviŋsu Paul ci yí le Ouganda nu susu bu ci yí taɖo mìdasɔ ɖokɔ esɔ-esɔ ji o. Énu mɔ: “Nɔ mìvlɛ yí tɔ wawa do mìwo tajinu lɔ ji nɔ egbɔnnu can ɔ, Yehowa akpedo mì nu.”—Mal. 3:10.

13. Nyi yí taɖo enyɔ mɔ woatɔ ji koɖo tajinu hwɛhwɛwoɔ?

¹³ Tɔɛ ji vivivi. Etɛnŋ jɔ mɔ mìdaɖo edro o, ɖo mìwo tajinu lɔ tɛnŋ ze shigbe enu ci yí sɛnŋ nɛ. Nɔ ahan enyi nɔ eo ɖe, àtɛnŋ aɖo tajinu hwɛhwɛ ciwo yí ana natɛnŋ avawa do gangantɔ lɔ jia? Nɔ ao tajinu lɔ yí nyi mɔ àɖo nɔnɔmɛ ɖe ɖe, datekpɔ yí adanasɛ yi le enu hwɛhwɛwo mɛ ba? Nɔ Bibla lɔ pleŋ hlɛnhlɛn yí nyi ao tajinu lɔ ɖe, dawa toto yí ahlinni kpɛkpɛkpɛ ba? Tomáš ci nu mìxo nuxu so le tɔtɔmɛ  ji mɔ yeahlɛn Bibla lɔ pleŋ vɛ le xwe ɖeka mɛ. Énu mɔ: “Ŋvado jeshi mɔ toto ci ŋwa mɔ nahlɛn Bibla lɔ wuganŋ. Eyi taɖo ŋvaɖui mɔ gbeɖeka duuɔ, nahlɛnnɔ kpukpui kleŋ ɖe keŋ abunɔ tamɛ so nu. Ecɛ wɛ mɔ yi hlɛnhlɛn vajɔkɔ eji nɔŋ.” Ci Bibla hlɛnhlɛn vajɔkɔ ji nɔ Tomáš ɔ, évatɔ kpukpui sugbɔ hlɛnhlɛn doji. Le yiyimɛɔ, éhlɛn Bibla lɔ vɛ. c

14. Nyiwo yí atɛnŋ adɔ agbɔnnu mɔ mìawa do mìwo tajinuwo jiɔ?

¹⁴ Nɔ edro le mì mɛ yí mìgbeɖu mìwoɖeki ji can ɔ, ŋɖewo tɛnŋ na yí mìdatɛnŋ awa do mìwo tajinu lɔ ji o. Le kpɔwɛ mɛ, ‘enujɔjɔ maɖoŋdonu’ ɖe tɛnŋ jɔ do mì ji yí mìdagbeɖo gamɛ yí awa do mìwo tajinu lɔ ji shigbe lé mìji do nɛ o. (Ŋun. 9:11) Cukaɖa ɖe tɛnŋ va mì ji ci yí adɔ mìagbɔjɔ yí ŋsɛn avɔ le mì nu. (Elo. 24:10) Ci mìnyi nuvɔnmɛwoɔ, mìtɛnŋ wa afɛn wa ŋɖe ci yí adɔ agbɔnnu nɔ mì mɔ mìawa do mìwo tajinu lɔ ji. (Rɔm. 7:23) Alo enu tɛnŋ cikɔ nɔ mì ŋtɔkpu. (Mt. 26:43) Nyi mìatɛnŋ awa yí aɖu cukaɖa ciwo yí atɛnŋ adɔ mìawa do mìwo tajinu ji agloɔ?

15. Nyi yí taɖo deɖo ana ta nɔ ŋɖe jɔ ci yí dɔ egbɔnnu nɔ eo mɔ nawa do ao tajinu lɔ jiɔ? (Ehajiji Wema 145:14)

¹⁵ Nɔ ŋɖe na yí datɛnŋ awa do ao tajinu jiɔ, ŋgbemi egbla dodo o. Bibla nu mɔ cukaɖawo avanɔ mì ji. Vɔ égbenu mɔ mìatɛnŋ aɖu wo ji dru toto Yehowa kpekpedonu mɛ. (Hlɛn Ehajiji Wema 145:14.) Nɔviŋsu Philip ci nyɔ mìnu vayi sa nu mɔ: “Ŋdesɔ susu ɖonɔ zenɛni ci yí ŋdetɛnŋ wa do anyi tajinu lɔ ji o. Vɔ lé nawɛ atrɔ awa do anyi tajinu lɔ ji yí ŋsɔ susu ɖonɔ.” David ci nyɔ mìnu vayi nu mɔ: “Ŋdekpɔnɔ cukaɖa lɔwo shigbe emɔxenu  hannɛ o, vɔ ŋkpɔnɔ wo mɔ wonyi emɔ ɖeka ci yí hun nɔŋ nɔ madasɛ nɔ Yehowa mɔ ŋluin.” Nɔ èteteɛkpɔ mɔ yeawa do ye tajinu ji ci egbɔnkɔnu can ɔ, anyi mɔ èdadasɛ nɔ Yehowa mɔ yeji mɔ ye nu le jeŋ ni. Eji ajɔ Yehowa sugbɔ nɔ èkpɔ lé èjejeɛ agbla do mɔ yeawa do ye tajinu lɔ ji!

16. Nɔ ŋɖe jɔ ci yí na datɛnŋ awa do ao tajinu lɔ ji ɖe, nyi edasɛɔ?

¹⁶ Nɔ ŋɖe jɔ yí egbɔnnu mɔ àwa do ao tajinu lɔ jiɔ, kpla nu so mɛ. Bu tamɛ kpɔ so enu ci yí na detɛnŋ gbewa do ao tajinu lɔ ji nu yí abiɔ eoɖeki se mɔ, ‘Nyi nawa nɔ enu lɔ ŋgbejɔ keɔ?’ (Elo. 27:12) Vɔ hweɖewonu nɔ detɛnŋ wa do ao tajinu lɔ jiɔ, etɛnŋ nyi mɔ tajinu lɔ gangan wu eo. Nɔ èkpɔ mɔ ahan enyi nɔ ye nɛɔ, trɔ abu tamɛ kpɔ so ao tajinu lɔ nu yí akpɔ ci ji àtɛnŋ awa do. d Yehowa dagbali eo nɔ ci detɛnŋ wa do ao tajinu lɔ ji o.—2 Kor. 8:12.

17. Nyi yí taɖo mìɖo akpɔtɔ aɖonɔ ŋwi enu ciwo mìwa vayiɔ?

¹⁷ Kpɔtɔ aɖonɔ ŋwi enu ciwo èwa vayi. Bibla nu mɔ: “Mawu de nyi majɔmajɔtɔ o. Mawu a ɖoŋwi edɔ pleŋ ciwo yí mí wa.” (Ebre. 6:10) Eyi taɖo eɔ can ŋgbeŋlɔbe enu ciwo èwa vayi o. Ðo ŋwi tajinu ciwo ji èwa do vayi, ɖewo yí nyi mɔ ètekpɔ yí vanyi xlɔ koɖo Yehowa, èxonɔ nuxu so nu nɔ mɛbuwo alo èwa ʒinʒindoshimɛ. Ci ètekpɔ yí wa do gbɔngbɔn mɛ tajinu ɖewo ji vayiɔ, edasɛ mɔ àtɛnŋ awa do tajinu ci èɖo lɔ yɛ ji.—Fili. 3:16.

18. Nɔ mìjekɔ agbla mɔ mìawa do mìwo tajinu ɖe ji ɖe, nyi mìdeɖo aŋlɔbeɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁸ Yehowa akpedo eo nu natɛnŋ awa do ao tajinu lɔ ji shigbe tɔjihunkutɔ ci yí vayi ɖo fini eyikɔ nywiɖe nɛ. Vɔ ɖo ŋwi mɔ, lé tɔjihunkutɔ sugbɔtɔ zɔn mɔ lɔ do jɔnɔ ji nɔ wo hɛnnɛ. Ahanke tekpɔ yí akpɔ lé Yehowa dodoɔ alɔ eo koɖo lé ecucuɔ shi nɔ eo do ci èteteɛkpɔ mɔ yeawa do tajinu yetɔ lɔ ji. Ecɛ awɛ mɔ eji agbejɔkɔ eo hɛnnɛ. (2 Kor. 4:7) Nɔ dena taɔ, àvaxɔ shicu sugbɔwo.—Gal. 6:9.